Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas-Ločica pri Vranskem

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas-Ločica pri Vranskem obsega:

-        Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas-Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 26/94 z dne 19. 5. 1994),

-        Uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas-Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 45/95 z dne 4. 8. 1995),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 36/00 z dne 26. 4. 2000),

-        Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug (Uradni list RS, št. 3/17 z dne 20. 1. 2017).

UREDBA

o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas-Ločica pri Vranskem

(delno prenehala veljati)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S to uredbo se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in v skladu z družbenim planom SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in družbenim planom občine Žalec za obdobje 1986-1990 sprejme lokacijski načrt za AVTOCESTO ARJA VAS-LOČICA PRI VRANSKEM. Lokacijski načrt je izdelal Razvojni center Planiranje, d.o.o. Celje v aprilu 1994 pod številko projekta 248/1993.

Sestavni del te uredbe je tudi projekt spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem za gradnjo avtocestne baze, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje Celje d.o.o. pod številko projekta 313/98-00, februarja 2000. Projekt je bil izdelan na podlagi idejno programske zasnove, ki jo je izdelal Arhe, Inženiring, consulting, zunanja trgovina d.o.o., Ljubljana, št. proj. 109/99, junij 1999. Poročilo o vplivih na okolje je izdelal Razvojni center Planiranje Celje d.o.o. pod številko projekta 313/98-00, februarja 2000.

2. člen

Lokacijski načrt iz 1. člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.

Tekstualni opisi obsegajo:

1.      postopek priprave lokacijskega načrta – obrazložitev

2.      glavne značilnosti poteka trase avtoceste

3.      opis in utemeljitev prostorskih pogojev

4.      seznam posebnih strokovnih podlag

5.      soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij

Grafični prikazi obsegajo:

1.      pregledni situacijski načrt

2.      prikaz prostorskih sestavin planskih aktov M 1:25.000 in 1:5000

3.      situacija obstoječega stanja s traso avtoceste, inventarizacija rabe prostora in predvidene rušitve

4.      tehnični elementi za zakoličenje objektov

5.      ureditvena – krajinsko urbanistična situacija

6.      situacija komunalne in energetske infrastrukture

7.      podolžni profil

8.      normalni profil

9.      lokacije lovilcev olj.

2.a člen

Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta iz drugega odstavka 1. člena vsebujejo tekstualne opise in grafične prikaze ter soglasja in mnenja organov in organizacij, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe.

Tekstualni del sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta obsega:

-        splošna pojasnila,

-        obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta,

-        povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov,

-        opis lokacije in njeni vplivi na obstoječe objekte in naprave,

-        meja ureditvenega območja sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta,

-        opis oblikovalskih rešitev objektov in prostora,

-        prometna, komunalna in energetska infrastruktura ter omrežje zvez,

-        vodnogospodarske ureditve,

-        seznam objektov predvidenih za rušitev,

-        opis prostorskih rešitev avtocestne baze,

-        rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi ter drugimi nesrečami,

-        monitoring,

-        seznam parcel,

-        tehnični elementi za zakoličenje gradbene parcele,

-        oceno stroškov za izvedbo posega sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta,

-        etape izvajanja sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta,

-        tolerance in

-        soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij.

Grafični del sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta obsega:

-        pregledna karta m 1:30000,

-        prikaz širšega območja m 1:5000,

-        izrez iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS za obdobje1986-2000 m 1:250000,

-        izrez iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986-2000 za območje Občine Vransko m 1:25000,

-        izrez iz sprememb in dopolnitev kartografske dokumentacije k srednjeročnemu družbenemu planu Občine Žalec za območje Občine Vransko m 1:5000,

-        izrez iz lokacijskega načrta Arja vas–Ločica pri Vranskem m 1:2000,

-        katastrska situacija m 1:2880,

-        katastrska situacija z mejo ureditvenega območja m 1:1000,

-        situacija obstoječega stanja z mejo ureditvenega območja, inventarizacija in predvidene rušitve m 1:1000,

-        urbanistična arhitektonska, prometna in krajinska situacija m 1:1000,

-        situacija komunalne in energetske infrastrukture m 1:1000,

-        tehnični elementi za zakoličbo objektov m 1:1000,

-        karakteristični prerez m 1:200,

-        načrt gradbenih parcel m 1:1000.

Poročilo o vplivih na okolje

II. MEJA IN OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA

3. člen

Območje se nahaja v občini Žalec. Trasa poteka preko katastrskih občin: Gorica, Levec, Žalec, Gotovlje, Zalog, Šempeter, Polzela, Latkova vas, Gomilsko, Orla vas, Trnava, Šmatevž, Ojstriška vas, Prekopa, Tešova in Vransko. Območje avtoceste obsega cele ali dele katastrskih parcel v naslednjih katastrskih občinah:

K.o. ŠMATEVŽ 989

45/12, 47/4, 48/3, 49, 50, 51/1, 52/1, 53/1, 45/9, 45/10, 45/13, 58, 45/1, 45/2, 45/3, 45/4, 122/1, 122/2, 45/7, 71/1, 71/1, *12, *13, *13, 54/1, 55, 90/1, 91/1, 94/1, 99/1, 99/2, *8, 71/2, 75, 76, 77, 85/2, 101, 123, 2/5, 491/2, 497/2, 73, 74, 66/1, 67/1, 5/1, 109, 467, 113, 64/1, 65, 103, 108, 115, 105, 110, 114, 111, 121, 63, 117/1, 104, 107, 496, 491/1, 51/2, 52/2, 53/2, 90/2, 91/2, 91/2, 91/2, 91/2, 57, 72/1, 72/1, 71/4, 71/4, 116, 69, 69, 45/15, 106, 45/14, 112,

K.o. TRNAVA 990

193/1, 193/2, 193/3, 680/2, 403, 404, 357, 358, 419/13, 419/9, 419/16, 419/23, 367, 419/10, 419/12, 419/7, 188, 364, 369/3, 372, 373, 374, 184, 194, 419/11, 420/16, 438, 648/1, 649/1, 650, 657, 660, 665/3, 623, 637/2, 647/1, 664/2, 672/1, 672/1, 948, 653, 667/1, 910, 431, 661, 669/1, 947, 940, 651, 652, 662, 664/1, 674, 677/2, 677/2, 868/9, 852, 855, 863, 868/10, 868/13, 185/1, 668/1, 933, 179, 181, 182, 624/1, 624/1, 907, 939, 958, 1021, 190, 945, 355, 420/15, 43/2, 916, 917, 870/3, 870/5, 874, 875, 191/pl, 191/2, 191/3, 407/2, 175, 977, 908, 909, 930, 931, 932, 189, 195, 921, 922, 923, 924, 925, 926, 366/1, 366/2, 366/3, 658, 659, 425, 942, 624/2, 624/2, 363, 637/3, 359, 360, 361, 419/8, 944, 419/15, 421/1, 422, 422, 937, 362, 178, 677/1, 677/1, 420/17, 185/2, 905, 906, 681/1, 943, 946, 912, 936, 914, 938, 978, 957, 949, 927, 928, 929, 941, 976, 976, 918, 919, 365,

K.o. ORLA VAS 991

174/1, 174/2, 323, 359, 188, 329/13, 368/1, 655, 189, 275, 657, 187/2, 276, 340, 658, 190, 273, 278, 349/1, 329/8, 361/1, 366/1, 660, 186/1, 186/2, 271, 274, 324, 330/17, 330/18, 597/1, 187/1, 277, 337, 343, 363/1, 215, 364/2, 365/1, 184, 201, 204/1, 204/2, 168, 197, 219, 198, 330/12, 596, 329/4, 329/6, 222, 209, 213, 224/2, 225, 583/1, 585, 586, 667, 223/2, 216, 207, 656, 329/57, 593, 593, 329/109, 329/3, 347, 194, 339, 346, 212, 364/1, *93, *93, *93, 217, 217, 329/5, 663, 329/235, 653, 195, 202, 223/1, p224/1, 329/2, 191, 206, 350, 358, 375, 389, 662, 169, 173, 348, 185/1, 185/2, 272, 316/1, 367/1, 218, 221, 329/206, 210, 665, 329/233, 329/234, 329/234, 654/1, 654/2, 654/4, 654/4, *62, 214/1, 214/2, 329/108, 329/9, 659, 182/1, 183/1, 192, 193, 220/1, 220/2, 208, 652/1, 652/2, 329/7, 661, 597/2, 597/2,

K.o. POLZELA 992

245/43, 245/11, 246/93, 245/37, 193/2, 199, 245/4, 245/34, 192/2, 245/5, 245/6, 245/7, 245/39, 246/148, 243, 251, 252/1, 252/2, 252/3, 253, 254, 240/20, 242, 245/16, 245/17, 245/31, 245/35, 245/36, 246/101, 189/2, 123/2, 240/5, 240/6, 258, 126/2, 127/2, 245/40, 246/141, 244, 245/32, 246/146, 246/147, 239, 245/9, 245/10, 245/30, 245/30, 245/41, 245/18, 245/19, 245/8, 245/23, 245/24, 245/38, 246/97, 1093/2, 1093/5, 246/185, 1105/2, 1106/1, 1108/3, 1108/4, 1108/5, 1135, 263/2, 263/2, 263/2, 1133/1, 1133/1, 1p133/1, 1133/1, 1133/1, 1122/2, 245/14, 196/1, 197/1, 245/15, 246/94, 246/95, 220/1, 246/140, 246/144, 246/145, 198, 246/139, 246/139, 246/139, 246/138, 200, 245/28, 245/29, 245/69, 131/1, 132, 185, 186, 187, 188, 192/1, 197/2, 240/1, 189/1, 218, 216/2, 245/22, 246/98, 246/149, 245/25, 245/21, 245/1, 245/2, 245/3, 131/2, 1134, 1134, 246/142, 245/33, *224, 260, 245/12, 245/13, 245/42, 245/20, 246/96, 246/99, 246/100, 238,

K.o. ZALOG 994

1294/2, 1009/2, 1295, 876/3, 884, 458/60, 459, 458/51, 458/52, 458/54, 458/53, 458/56, 461/1, 462, 463, *104/2, 1004/1, 1026, 1031/1, 1031/2, 1045/2, 1268, 1274, 1282, 1289, 1008, 1036, 1036, 1037, 1050, 1275, 1276, 1284/1, 1293/2, 1293/3, 1018, 1056/1, 1283, 1291, 1290, 998, 1287, 1004/2, 1005, 1013, 1024, 1025, 1284/2, 1285, 1017, 1292, 1288/1, 1288/2, 1014, 1022, 1023/1, 1023/2, 887/81, 887/82, 887/89, 2114/8, 2124, 2171, 2175, 467/2, 2165/4, 2165/7, 2125, 1009/1, 1286/1, 1286/2, 887/48, 887/49, 479, 8p31/1, 831/2, 833, 861, 862, 863/3, 887/53, 887/54, 887/55, 997, 458/55, 1045/6, 1278, 1281, 1030, 457/1, 457/2, 457/3, 457/4, 457/5, 457/6, 457/7, 457/8, 457/9, 457/10, 457/11, 457/12, 457/13, 457/14, 457/15, 458/48, 458/49, 458/50, 834/1, 834/2, 834/3, 863/1, 863/2, 864, 873, 874, 874, 885, 887/50, 887/51, 887/52, 887/52, 887/56, 887/56, 887/57, 887/58, 887/59, 887/60, 887/61, 887/64, 887/65, 887/69, 887/72, 887/86, 887/87, 887/88, 887/99, 1046, 1047/2, 1056/2, 1045/1, 1045/5, 876/4, 876/4,

K.o. ŠEMPETER 995

84, 42/2, 87, 87, 83, 105/1, 59, 60/1, 88/1, 88/1, 55, 57/1, 1122, 1173/1, 90/2, 91/2, 92/2, 93/2, 1179/2, 1179/3, 1179/4, 46/15, *529, 114, 62, 42/10, 82/5, 82/5, 42/6, 42/7, 42/8, 46/11, 46/12, 46/13, 46/20, 52, 52, 41/1, 41/1, 113, 47, 48, 42/5, 42/9, 88/2, 90/1, 91/3, 92/1, 93/1, 94/2, 95, 96/2, 97/2, 100/2, 101/2, 105/2, 109/1, 110/1, 111/2, 111/3, 112/2, 112/3, 90/4, 46/10, 108/2, 56, 42/1, 42/4, 42/11, 42/12, 89/1, 89/1, 46/16, 46/16, 46/19, 49, 49, 42/3, 43/2,

K.o. ŽALEC 996

233/1, 233/4, 319/1, 335/1, 335/2, 336, 337, 338, 341, 342, 345/1, 345/2, 346, 40/1, 40/2, 40/6, 41/1, 41/2, 2001/7, 1961, 1965/1, 1966/1, 1962/3, 41/4, 238, 239, 208, 40/4, 206, 332, 223/1, 223/2, 220, 38, 42/1, 42/2, 42/3, 193, 194, 195, 196, 204/1, 204/2, 224, 225, 226, 227, 232, 234/1, 234/2, 240/2, 343, 344/1, 344/2, 233/2, 233/3, 331/2, 1960/3, 207, 200, 201/2, 217, 228, 229, 230, 41/3,

K.o. GOTOVLJE 997

589, 590, 591, 594, 801, 802, 568, 803, 522/113, 584/1, 584/2, 584/3, 584/4, 587, 588, 786/2, 999/1, 522/157, 522/ 154, 582/1, 600/1, 600/2, 614, 778/4, 770, 994/1, 611/1, 569/1, 569/2, 570/1, 340, 522/61, 503/1, 503/2, 504/2, 504/4, 504/4, 505, 506/3, 619, 620, 623, 624/1, 624/2, 626, 501, 522/118, 522/121, 522/123, 621, 625/1, 627/3, 777/1, 777/2, 777/6, 918/1, 1004, 1013, 1014, 1017/1, 1018, 999/2, 994/2, 522/156, 522/163, 608, 616/1, 616/2, 778/3, 1006, 1720/1, 1720/3, 1720/4, 1723/1, 1723/2, 1724/1, 1p724/2, 1726, 1727/1, 618, 881, 567/1, 567/2, 491/1, 524/27, 524/28, 617, 522/76, 522/78, 522/82, 1744/1, 778/5, 511/2, 607/1, 615, 522/107, 768, 522/114, 522/169, 1003, 522/95, 522/96, 522/97, 522/115, 522/116, 522/120, 804, 800, 917/1, 917/2, 1020/1, 1020/2, 779/1, 779/2, 779/3, 522/77, 522/80, 522/83, 628/2, 769, 628/1, 585, 786/3, 522/86, 522/88, 522/89, 522/174, 1154, 522/68, 522/158, 308, 522/99, 522/211, 522/122, 777/5, 777/5, 522/181, 522/182, 506/5, 509, 780, 1007, 1008, 1009, 799/6, 522/213, 493/2p, 493/3, 570/2, 522/71, 522/72, 522/72, 522/72, 522/72, 603/1, 601/3, 613, 522/93

K.o. GORICA 999

264/10, 266/2, 268, 269, 270, 271, 272, 273/1, 273/4, 291/2, 259/2, 254, 255/2, 257, 264/5, 264/6, 379/1, 379/3, 480, 263/7, 294, 295, 296/1, 296/4, 263/1, 265/3, 263/10, 263/9, 267/1, 267/2, 263/3, 266/1, 265/2, 265/2, 264/12,

K.o. LEVEC 1000

1455/158, 1455/21, 1455/25, 1455/22, 1506/1, 1455/23, 1458/3, 1463/1, 1465/6, 1468/5, 1468/7, 1458/1, 1459, 1463/ 2, 1465/1, 1465/2, 1455/24, 1466/1, 1467,

K.o. LATKOVA VAS 1006

1374/21, 1353/22, 1374/31, 1353/20, 1353/21, 1353/23, 1353/24, 1353/25, 1374/11, 1374/23, 1374/22, 1374/22,

K.o. GOMILSKO 1008

765/2, 69/8, 69/6, 69/6, 69/6, 69/7, 785,

K.o. OJSTRIŠKA VAS 1009

475, 477, 478, 483, 456/1, 479, 458, 456/2, 480, 482, 481, 494, 467, 497, 474, 468, 469, 476, 488, 491, 461, 493, 457, 486, 487, 516/6, 485, 484, 489, 492, 490,

K.o. PREKOPA 1010

1317/1, 1318, 1415, 1422/1, 1417/3, 1321, 1359/1, 1416, 1420, 1447, 1359/2, 130/3, 1356/1, 1355, 1357/6, 1358/1, 1425, 1322, 1360/1, 1431, 1356/4, 1421/1, 1421/2, 1421/3, 1421/4, 1421/5, 1430, 514/3, 562, 563/2, 570, 683, 684, 557/1, 564/2, 573/1, 514/1, 514/2, 685, 704, 705, 707, 858/4, 571, 839/8, 839/10, 844/9, 844/15, 844/16, 849/1, 849/4, 850/1, 543, 548/3, 549, 844/6, 854, 567, 568, 676/1, 679/1, 708, 809/1, 839/1, 839/3, 839/4, 844/1, 847, *334, 1342/1, 1352, 844/8, 844/11, 850/3, 839/2, 839/7, 844p/5, 844/10, 849/3, 850/2, 850/4, 1623, 1611, 1613/1, 1615, 1618, 1619/1, 560/1, 1439, 1439, 1440/1, 1445, 695, *278, 858/5, 548/1, 563/1, 564/1, 559/2, 560/2, 561/1, 561/3, 673, 675, 1432, 1440/3, 1443, 679/2, 1441, 839/6, 844/18, 688/1, 691/1, 691/5, 692, 839/11, 840, 842/2, 842/3, 844/17, 1341/2, 1341/3, 700, 701, 701, 515, 516, 542, 1414, 546, 1413/1, 548/2, 1595/1, 1444, 577, 691/2, 691/6, 844/2, 1595/4, 1595/5, 1601/2, 1610, 678, 1357/7, 1357/7, 680, 689, 1417/2, 1440/2, 1417/1, 1345, 1446, 555/2, 56p1/2, 676/2, 803/2, 809/2, 849/2, 1419, 688/4, 1319, 574/2, 681, 682, 1433, 839/9, 1424, 566, 677, 1442/1, 1442/2, 1351/1, 1351/1, 688/5, 691/3, 576,

K.o. TEŠOVA 1011

657/1, 702, 703, 759, 761, 761, 701/1, 701/3, 746/1, 748, 751, 754/1, 754/2, 754/3, 755/1, 755/2, 716, 718/1, 718/4, 723/1, 725/1, 725/2, 726/1, 726/2, 727, 803, 669/1, 669/2, 9991, 691/3, 692/1, 757, 768/1, 768/2, 760, 771, 707/1, 707/2, 660/2, 752, 753, 660/3, 661, *190, 718/2, 718/3, 824, 825, 667/3, 668/1, 668/1, 668/2, 671/2, 762, 756, 756, 770, 829, 831, 749, 750/2, *96,

K.o. VRANSKO 1012

509, 777/1, 528, 725, 523, 524, 524, 526, 527, 527, 561, 522, 551, 551, 553, 554, 555, 616/4, 642/1, 642/3, 704/2, 720/1, 720/2, 721/1, 721/2, 721/3, 722/1, 722/2, 786/2, 707, 778/3, 786/3, 723/1, 723/2, 723/3, 518, 720/3, 721/4, 779, 786/1, 515, 693/1, 693/2, 507/2, 777/2, 712, 507/1, 737/1, 737/2, 737/3, 737/4, 532, 529/2, 529/1, 580, 580, 595, 596, 614, 614, 724/1, 724/2, 736, 604, 560/1, 719, 703, 708/1, 693/3, 693/4, 556/1, 556/2, 556/3, 556/4, 556/5, 593, 593, 616/1, 616/3, 617, 644/3, 644/3, 645/1, 645/2, 647/1, 691/2, 704/1, 705, 706,

Seznam parcel predvidenih za začasni odvzem za prestavitev železniške proge:

K.o. Šempeter:

88/1, 89/1, 82/5, 261/1, 298.

K.o. Polzela:

62/2, 63/2, 66/2, 67/2, 68/2, 71/2, 72/2, 73/2, 77/3, 78/2, 1136, 81/2, 84/2, 86/2, 89/2, 92/2, 95/2, 98/2, 101/2, 104/2, 107/2, 112/2, 117/2, 120/2, 123/2, 127/2, 126/2, 131/2, 190, 189/2, 192/2, 193/2, 196/1, 198, 199, 200, 204, 197/1.

opomba: * – stavbišče

Seznam parcel, odvzetih zaradi višinske spremembe železniške postaje v Šempetru in za prestavitev poti ob progi:

K. o. Šempeter

1126/2, 23/2, 22/1, 19/2, 18/1, 15/2, 14/1, 10/2, 9/1, 6/2, 5/3, 2/3, 128/1, 135/1, 137/2, 140/1, 143/2, 146/1, 149/2, 152, 155, 158

Parcele z objekti, na katerih bo izvedena pasivna protihrupna zaščita

K.o. Gotovlje

494/4

K.o. Polzela

246/143

K.o. Orla vas

284

Parcela za gradnjo nadomestne osnovne šole

K.o. Trnava

147/5 k.o.

Parcele na katere se prestavijo stojna mesta drogov za daljnovod 220 kV Podlog-Beričevo:

K.o. Prekope

854, 839/9

Parcele, na katere se prestavi stojno mesto daljnovoda 110 kV Podlog-Lava

K.o. Gotovlje

552/99, 522/93

Parcela na katero se prestavi stojno mesto daljnovoda 110 kV Podlog-Laško

K.o. Gotovlje

1020/2

3.a člen

Ureditveno območje sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta meri 31582 m² in obsega naslednje parcele oziroma dele parcel v k.o. Prekopa:

k.o. PREKOPA 1010

del 1627, 1628/1, 1628/2, 1628/3, del 1625/2, 1625/4, 1628/4, del 1629/1, 1629/2, 1629/3, 1629/4, 1628/5, 1628/6, 1633/1, 1633/2, 1629/5, 561/3, del 561/2, 561/1, 560/2, 1633/3, del 1633/5, 1633/4, 1633/6, 559/2, del 559/1, del 558/1, del 558/2, del 557/1, del 557/2, del 550/4, del 550/1, 549/1, 555/2, del 546, 560/3, 560/1, del 563/1, del 564/1, del 1633/7, 1633/8, 1633/9, del 1633/10, 1633/15, 549/2, 548/4, del 548/3, del 548/2, 1633/12, 514/3, 1633/11, 514/2, 1633/13, 1633/14, del 542, del 1595/3, del 1595/1, del 1621/2, del 554, del 516, del 515, del 514/1, del 338, del 550/3, 555/3, del 1595/5, del 1625/109, del 1625/110 in 1595/6.

Seznam parcel predvidenih za začasni odvzem

Območje ureditve in zamenjave vodovoda

k.o. PREKOPA

1633/15, 1633/10, 1633/19, 679/1

Območje ureditve klica v sili

k.o. PREKOPA

1625/4, 1625/5, 1625/7, 1625/9, 1625/10, 1625/14, 1625/15, 1625/16, 1626/8, 1625/17, 676/2, 676/1, 1625/22, 677, 1625/19, 1625/13, 1625/8.

Območje prestavitve in ureditve nizkonapetostnega prostozračnega električnega voda

k.o. PREKOPA

550/1, 550/4, 557/2.

Območje ukinitve TK voda

k.o. PREKOPA

548/3, 548/2, 542, 516, 541, 518/3, 540/4, 519/2.

Območje zaščite TK voda

k.o. PREKOPA

546

III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO POSEGOV V PROSTOR

4. člen

Območje znotraj opisane meje in obsega, ki je določeno v II. poglavju te uredbe, je namenjeno izgradnji avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem, začasni cestninski postaji in priključkom na cesto Arja vas-Velenje M 10-8 v Arji vasi, na cesto Celje-Ljubljana M-10 in cesto Šempeter-Polzela R 342 v Šempetru, na cesto Šentrupert-Mozirje R 340 v Šentrupertu, na cesto M-10 Celje-Ljubljana v Čepljah in na cesto Celje-Ljubljana M-10 na Vranskem.

5. člen

Avtocesta Arja vas-Ločica pri Vranskem je del avtoceste Slovenika, oziroma evropske ceste E93, ter bo povezovala jugozahodni s severovzhodnim delom Slovenije.

V izgradnjo avtoceste iz prejšnjega odstavka so vključeni priključki na magistralni in regionalni cesti, deviacije, regulacije, ureditev pripadajočega zemljišča in okolice ter rešitve in ukrepi za varovanje in urejanje naravne in kulturne dediščine, krajinskih značilnosti, dobrin splošnega pomena, plodne zemlje, bivalnega in delovnega okolja, zelenih in rekreacijskih površin, varstva zraka, voda in zemlje pred onesnaženjem.

Avtocesta Arja vas-Ločica pri Vranskem je uvrščena v prvi prometni razred. Temu pogoju ustrezajo vsi prometno-tehnični elementi.

5.a člen

Ureditveno območje iz 3a. člena te uredbe obsega:

-        območje izključne rabe avtocestne baze (v nadaljevanju: AC baze),

-        zaščitne vodnogospodarske ureditve,

-        območja prestavitev infrastrukturnih, energetskih in komunalnih naprav in napeljav in

-        območja okoljevarstvenih ukrepov.

IV. PROMETNO-TEHNIČNI POGOJI UREJANJA OBMOČJA

6. člen

1.      Potek trase

Od že zgrajenega dela avtoceste pri Mali Pirešici poteka trasa z ustreznimi horizontalnimi elementi vse do Podloga v smeri zahod. V km 51.315 je predviden nadvoz za magistralno cesto Arja vas-Velenje in izvennivojski priključek tipa diamant. Niveleta, ki je pri Arnovskem gozdu na koti 263, se vse do kmetije Kralj pod Velikim hribom dviga z največ 1,7% po južnih obronkih gričevja. Na tem delu doseže največji nasip preko dolinice Vršce višino 7 m, ukopa v km 52,9 in 54,1 pa dosežeta globini 8 oz. 10 m v osi avtoceste. Od kmetije Kralj, kjer je avtocesta na koti 278,5, se niveleta spusti z obronkov gričevja v dolino na najnižjo koto 269,4 v km 54,7, nato pa se z vzponom do 0,5% dviga vzdolž Ložnice v nasipu višine ca. 2 m. Poleg Ložnice, ki jo prečka v km 55,528 m, prečka avtocesta na tem delu še nekaj manjših potokov in melioracijskih jarkov. V km 55,280 je predviden podhod pod avtocesto širine 3,0 m in višine 3,0 m, ki bo služil dostopom na polja in povezoval z avtocesto prekinjeno pešpot, ki se nadaljuje z brvjo preko Ložnice. V km 56,460 predviden most preko melioracijskega jarka bo s svetlo višino 2,5 m med dnom jarka in spodnjim robom mostne konstrukcije omogočal prehod živine. Avtocesta poteka ca. 200 m južneje od transformatorske postaje Podlog. V km 57 se trasa z radijem 2800 obrne proti jugozahodu, zaobide Spodnje Grušovlje po severni strani na oddaljenosti ca. 100 m, se spusti na teren v km 57,5, nato pa se zopet dvigne tako, da prečka železniško progo Celje-Velenje v nadvozu na koti ca. 281,10 in na stacionaži železniške proge km 13+644 oziroma na stacionaži avtoceste km 58,233. Kota železniške proge, ki bo poglobljena glede na obstoječo progo za največ 4 m, pa bo 274. Poglobitev proge bo imela vpliv vse do postajališča Šempeter, kjer bo potrebno urediti peron, prav tako pa bo potrebna poglobitev nivojskega prehoda v km proge 13,4 in ureditev dostopnosti do objektov na južni strani proge. Gradnja nadvoza in poglobitev železnice bo zahtevala začasno deviacijo proge in sicer pri postajališču na severno stran, na ostalem delu pa na zahodno stran. Odvodnjavanje železniške proge bo zahtevalo izgradnjo meteornega kanala skozi Dobrtešo vas, prečkanje M 10 in ureditev izliva v Strugo gorvodno od AERA ter višinsko uskladitev s predvidenim zbiralnikom za mešan sistem. Med Strugo in Savinjo je niveleta avtoceste najnižje na koti ca. 274,5, kar je 1 m nad terenom. Radij konveksne zaokrožitve je 20.000 m. Med železniško progo in Savinjo se avtocesta s horizontalnim radijem R=1500 m približa magistralni cesti na vsega 150 m in se zopet obrne proti zahodu. Najvišji nasip pod ježo v Dobrteši vasi bo visok ca. 6 m, ob sami pozidavi pri regionalni cesti Šempeter-Polzela pa so zaradi ohranitve funkcionalnega prostora namesto nasipov predvideni podporni zidovi kot nadaljevanje kril podhoda. V km 58,588 prečka avtocesta regulacijo Struge v km 58,820 pa prečka avtocesto deviacija regionalne ceste Šempeter-Polzela, na kateri je predviden izvennivojski priključek. Savinjo prečka avtocesta pod poševnim potom ca. 44° 850 m gorvodno od mostu na magistralni cesti in južno od Orle vasi ter Ločice ob Savinji. Kota visoke vode Savinje je 276,40, potrebna varnostna višina minimalno 1,50 m, niveleta avtoceste na mostu pa ca. 280,80. Most razpona ca. 140 m bo imel tri podpore. Podvoz na levem bregu Savinje bo v slučaju prelitja Savinje preko obrambnih nasipov služil kot propust. Glede oblikovanja mostu velja posebna pozornost oblikovanju in upoštevanje regionalne tipologije.

Od Orle vasi do Smatevža poteka avtocesta po kmetijskih zemljiščih južno od Trnave in Zakla tako, da poruši šolo ob regionalni cesti Šentrupert-Logarska dolina. Regionalna cesta, na kateri je predviden izvennivojski priključek, bo z nadvozom speljana preko avtoceste. Med km 60 in 62 je avtocesta v ukopu globine do 5 m, nato pa se dvigne na nasip višine ca. 2 m in prečka najprej potok Trebnik, nato pa Trnavco z mostom razpetine 30 m pod kotom 40°.

Od Orle vasi do Šmatevža se niveleta dviga z največ 0,7%, od tam naprej pa se z 2,5% dvigne na Prekopske šume, kjer doseže najvišjo koto 356,5. Ukopi pri Šmatevžu so v osi avtoceste globoki do 4 m, na območju Gomilskih, Kapelskih in Prekopskih šum pa so ukopi in nasipi večji. Tako je ukop v km 67,6 globok v osi avtoceste 17 m, nasipi med km 67,7 in 68,0 do 13 m, ukop v km 68,3 pa je globok v osi 17 m in je na južni strani podprt s ca. 80 m dolgim opornim zidom višine do 7 m. Pri Stopniku zaobide avtocesta z vinogradi in vikendi "posejan" grič z ukopom po severni strani, nato pa se z največ 3% padca spusti v dolino, kjer prečka magistralno cesto, plinovod in Bolsko. Na magistralni cesti, ki bo deviirana nekoliko proti severu in z nadvozom speljana preko avtoceste, je predviden priključek tipa "polovična deteljica".

Južno od vasice Brode preseka avtocesta Grilov grič z ukopom globine do 14 m, naprej proti Ločici pri Vranskem pa poteka na južnem robu Vranskega polja tako, da minimalno poseže v kmetijska zemljišča in strugo Bolske.

Med Ločico in Vranskim se avtocesta z začasnim priključkom naveže na magistralno cesto. Križišče je oblikovano tako, da je poudarjena povezava avtoceste na magistralno cesto, promet iz Vranskega pa se lahko na križišču navezuje samo za smer proti Ljubljani. Na območju križišča bo avtocesta začasno prometno urejena kot dvopasovnica.

7. člen

2.      Tehnični elementi

Računska hitrost:

120 km/h (priključki 40-60 km/h, pomembnejše deviacije 40-80 km/h)

Horizontalni elementi:

Minimalni horizontalni radij: R = 750 m

Minimalna dolžina prehodnice: 120 m

Vertikalni elementi:

Maksimalni vzpon: i = 3.0%

Minimalni konveksni radij: R = 18.000 m

Prečni elementi:

Odprta trasa

-        vozišče                            4 x 3,75                         15,00 m

-        robni pas                          2 x 0,50                           1,00 m

-        odstavni pas                    2 x 2,50                           5,00 m

-        srednji pas                       3,00                                 3,00 m

NPP                                                                             26,00 m

Vključevalni in izključevalni pas

-        vozišče                            4 x 3,75                         15,00 m

-        robni pas                          2 x 0,50-2 x 0,30             1,60 m

-        dodatni pas                      2(1) x 3,00 6,00 m        (3,00 m)

-        srednji pas                       3,00                                 3,00 m

-        bankini                             2 x 1,00                           2,00 m

Enosmerna priključna rampa

-        vozišče                            5,00                               5,00 m

-        robni pas                          2 x 0,35                         0,70 m

-        NPP                                                                      7,70 m

Dvosmerna priključna rampa

-        vozišča                            2 x 3,50                         7,00 m

-        robni pas                          2 x 0,35                         0,70 m

-        prednji pas                       1,00                               1,00 m

NPP                                                                             9,70 m

Enosmerna priključna rampa

-        vozišče                            5,00                               5,00 m

-        robni pas                          2 x 0,35                         0,70 m

NPP                                                                             7,70 m

Magistralna cesta

-        vozišče                            2 x 3,50                         7,00 m

-        robni pas                          2 x 0,35                         0,70 m

-        bankini                             2 x 1,00                         2,00 m

Regionalna cesta

-        vozišče                            2 x 3,25                         6,50 m

-        robni pas                          2 x 0,30                         0,60 m

-        bankini                             2 x 1,00                         2,00 m

Lokalna cesta

-        vozišče                            2 x 2,75                         5,50 m

-        robni pas                          2 x 0,20                         0,40 m

-        bankini                             2 x 1,00                         2,00 m

Pomembnejša krajevna cesta

-        vozišče                            2 x 2,50                         5,00 m

-        bankini                             2 x 1,00                         2,00 m

Krajevna, dostopna gozdna in poljska cesta

-        vozišče                            4,00                               4,00 m

-        bankini                             2 x 0,50                         1,00 m

Gozdna in poljska pot

-        neasfaltirano vozišče NPP 3,00 m

Nagibi brežin

-        ukopi 1:1,5 do 1:3

-        nasipi 1:2

-        visoki nasipi spodaj 1:2, zgoraj (4 m) 1:1,5

Zgornji ustroj avtoceste

Vozišče avtoceste bo zgrajeno z zaključno plastjo iz absorbcijskega asfalta, tako da bo okolje zaščiteno pred škodljivimi emisijami v največji možni meri.

Priključki

-        Priključek Arja vas: km 51,315 diamant

-        Priključek Šempeter: km 58,820: kombinacija južno diamant, severno polovična deteljica

-        Priključek Šentrupert: km 60,961 diamant

-        Priključek Čeplje km 68,850 polovična deteljica

8. člen

3.      Deviacije cest in poti

Deviacija magistralne ceste 10-8 Arja vas-Velenje dolžine 520 m in širine 7,70 + 2 x 1,00 m prečka os AC v km 51,315 ca. 25 m zahodno od obstoječe ceste v nadvozu. Med obema nivojskima križiščema za priključek bo imela deviacija na nadvozu še dva dodatna pasova širine 3,00 m za leve zavijalce in hodnika za pešce širine 2,00 m, ki bosta služila predvsem za zagotovitev preglednosti. Obstoječi nasip magistralne ceste v JV kvadrantu se po izgradnji deviacije odstrani in zemljišče rekultivira.

Cesta Žalec-Pirešica bo na dolžini 400 m deviirana ca. 17 m proti zahodu in bo v podvozu prečkala avtocesto v km 52,450. Širina novega dela bo 5,90 m + 2 x 1,00 m.

Deviacija dostopne poti širine 3,00 m ob južni strani avtoceste med km 52,05 in km 52,64.

Deviacija ceste na Plevno širine 4,0 + 2 x 0,5 m ob severni strani avtoceste med km 52,44 in km 52,88.

Deviacija poljske ceste širine 4,00 + 2 x 0,5 m skozi podvoz v km 53,21.

Deviacija poljske poti širine 3,0 m ob severni strani avtoceste med km 53,20 in km 53,54.

Deviacija poljske poti širina 3,0 m ob južni strani avtoceste med km 53,20 in km 53,38.

Deviacija krajevne ceste Gotovlje-Visoko širine 5,00 + 2 x 1,00 m bo v podvozu prečkala avtocesto v km 53,880 bo 100 m vzhodno od obstoječe ceste. Največji vzpon nivelete je 8%.

Deviacija dostopne ceste širine 4,0 + 2 x 0,5 m ob severni strani avtoceste med km 53,54 in km 53,88.

Deviacija krajevne ceste Gotovlje-Gotoveljski Zalog dolžine 580 m in širine 5,00 + 2 x 1,00 m prečka avtocesto z nadvozom v km 54,511 ca. 85 m vzhodno od obstoječe ceste. Najmanjši horizontalni radij je 100 m, največji vzpon pa 5,7%.

Deviacija poljske poti širine 3,0 m med km 54,21 in km 0,42 deviacije ceste v Gotoveljski Zalog ob severni strani avtoceste.

Deviacija poljske poti širine 3,0 m med km 54,36 in km 0,04 deviacije ceste v Gotoveljski Zalog ob južni strani avtoceste.

Deviacija poljske poti širine 3,0 m med km 54,55 in km 55,14 ob južni strani avtoceste.

Deviacija poljske poti širine 3,0 m v km 55,28 s podhodom pod avtocesto širine 3,0 m in višine 3,0 m.

Deviacija ceste Podlog-Pekel širine 5,00 + 2 x 1,00 m in dolžine 400 m prečka avtocesto z nadvozom v km 55,808. Največji vzpon je 5,5%.

Deviacija poljske poti širine 3,0 m ob južni strani avtoceste med km 55,62 in km 55,72.

Deviacija poljske ceste širine 4,0 + 2 x 0,5 m, ki z nadvozom v km 56,84 prečka avtocesto. Konveksni radij vertikalne zaokrožitve je 1000 m, največji vzpon pa ne preseže 7%.

Deviacija krajevne ceste Sp. Grušovlje-Zg. Grušovlje širine 5,00 + 2 x 1,00 m bo prečkala avtocesto z nadvozom v km 57,42 na mestu obstoječe ceste.

Deviacija poljske ceste širine 4,0 + 2 x 0,5 m bo potekala po južni strani avtoceste med deviacijo ceste v Grušovlje in km avtoceste 57,85. V nadaljevanju te ceste bo potrebno zaradi poglobitve železniške proge ustrezno poglobiti tudi to cesto.

Deviacija poljske ceste širine 4,0 + 2 x 0,5 m bo prečkala avtocesto v podvozu ob vzhodni strani železniške proge v km 58,218.

Podhod pod avtocesto na mestu obstoječe regionalne ceste Šempeter-Polzela v km 58,82 bo širok 6,0 m in visok najmanj 2,5 m.

Deviacija regionalne ceste Šempeter-Polzela širine 7,10 + 2 x 1,00 m bo prečkala avtocesto v km 58,82 z nadvozom. Na nadvozu so zaradi bližine križišča potrebni trije pasovi. Na deviaciji bo potrebno zgraditi štiri križišča.

Deviacija krajevne ceste širine 4,0 + 2 x 0,5 m prečka avtocesto v podvozu v km 59,460.

Deviacija poljske poti širine 3,0 m bo speljana pod mostom čez Savinjo na njenem desnem bregu.

Deviacija krajevne ceste Latkova vas-Orla vas širine 5,00 + 2 x 1,00 m prečka avtocesto z nadvozom v km 60,075.

Deviacija poljske ceste širine 4,0 + 2 x 0,5 m povezuje prekinjeno cesto na južni stani avtoceste okoli km 60,0.

Deviacija poljske poti širine 3,0 m prečka avtocesto v km 60,55 z nadvozom. Konveksni radij vertikalne zaokrožitve je 1000 m.

Deviacija regionalne ceste Šentrupert-Logarska dolina širine 7,10 + 2 x 1,00 m prečka avtocesto z nadvozom v km 60,961. Na nadvozu bo potreben zaradi bližine križišč tretji pas za leve zavijalce in predvsem zaradi preglednosti obojestranski hodnik širine 1,55 m. Med gradnjo nadvoza in priključnih nasipov bo potrebno izdelati začasni obvoz ob nasipu.

Deviacija poljske poti širine 3,0 m prečka avtocesto v km 61,275 z nadvozom. Konveksni radij vertikalne zaokrožitve je 1000 m.

Deviacija krajevne ceste Trnava-Zakl dolžine 760 m in širine 5,00 + 2 x 1,00 m prečka avtocesto v nadvozu v km 62,182 ca. 180 m zahodno od obstoječe ceste. Največji vzpon je 6%.

Deviacija krajevne ceste Gomilsko-ZakI dolžine 400 m in širine 5,00 + 2 x 1,00 m prečka avtocesto v nadvozu v km 63,112 ca. 10 m zahodno od obstoječe ceste. Največji vzpon je 6%.

Deviacija krajevne ceste širine 4,0 + 2 x 0,5 m bo povezovala Zakl s Šmatevžem po severni strani avtoceste med km 63,10 in 63,25.

Deviacija lokalne ceste Gomilsko-Braslovče dolžine 420 m in širine 5,90 + hodnik širine 1,5 m na zahodni strani in bankina širine 1,0 m na vzhodni strani prečka avtocesto v nadvozu v km 63,642 približno na mestu obstoječe ceste. Največji vzpon je 4,5%.

Deviacija gozdne ceste širine 4,0 + 2 x 0,5 m poti prečka avtocesto v podvozu v km 64,33.

Deviacija gozdne poti širine 3,0 m poteka ob severni strani avtoceste med km 64,6 in 65,1.

Deviacija gozdne ceste širine 4,0 + 2 x 0,5 m prečka avtocesto v podvozu v km 65,49.

Deviacija gozdne poti širine 3,0 m poteka ob severni strani avtoceste med km 65,2 in 65,8.

Deviacija gozdne poti širine 3,0 m poteka ob južni strani avtoceste med km 65,75 in 66,30.

Deviacija krajevne ceste Prekopa-Šmartno 5,0 + 2 x 0,5 m prečka avtocesto v podvozu v km 66,75 in poteka vzporedno po južni strani do km 76,2.

Dostopna cesta 4,0 + 2 x 0,5 m do cestninske postaje na južni strani avtoceste od km 66,62 do km 66,76.

Deviacija gozdne poti širine 3,0 m med km 66,46 in 66,70 na južni strani avtoceste.

Deviacija krajevne ceste Prekopa-Kisovec dolžine 360 m in širine 5,00 + 2 x 1,00 m prečka avtocesto v nadvozu v km 67,200 ca. 20 m vzhodno od obstoječe ceste. Največji vzpon je 8%.

Deviacija gozdne poti širine 3,0 m med km 67,1 in 67,45 ob severni strani avtoceste.

Deviacija krajevne ceste Prekopa-Stopnik dolžine 220 m širine 4,00 + 2 x 0,5 m prečka avtocesto v podvozu v km 67,840 na mestu obstoječe ceste.

Deviacija krajevne ceste Čeplje-Stopnik širine 4,00 + 2 x 0,5 m prečka avtocesto v podvozu v km 68,500.

Dostopna pot do vikendov širine 3,0 m poteka ob južni strani avtoceste med km 67,1 in km 67,45.

Deviacija magistralne ceste M 10 Celje-Ljubljana dolžine 700 m in širine 7,70 + 2 x 1,00 m, prečka avtocesto v nadvozu v km 68,850. Tehnični elementi ceste ustrezajo hitrosti 80 km/h. Največji vzpon je 3,5%, najmanjši vertikalni radij pa je 3000 m.

Deviacija dostopne poti ob južni strani magistralne ceste od km 0,0 do km 0,2 bo široka 3,0 m.

Deviacija krajevne ceste Tržca-Brode širine 4,0 + 2 x 0,5 m in dolžine 280 m prečka avtocesto z nadvozom v km 69,595.

Deviacija dostopne poti širine 3 m ob južni strani avtoceste med km 69,6 in km 69,76.

Deviacija poljske ceste Vransko-Ilovica 4,0 + 2 x 0,5 m prečka avtocesto z nadvozom v km 70,54.

Deviacija poljske poti širine 3,0 m ob južni strani avtoceste med km 70,54 in km 70,74.

Deviacija poljske poti širine 3,0 m ob južni strani avtoceste med km 70,4 in magistralno cesto bo služila za dostope do zemljišč med avtocesto in Bolsko.

9. člen

4.      Objekti

Križišča

Priključek Arja vas

-        2 nesemaforizirani, kanalizirani križišči

Priključek Šempeter

-        3 nesemaforizirana, kanalizirana križišča

-        1 nesemaforizirano, nekanalizirano križišče

Priključek Šentrupert

-        2 nesemaforizirani, kanalizirani križišči

Priključek Čeplje

-        2 nesemaforizirani, kanalizirani križišči

Začasni priključek

-        1 nesemaforizirano, kanalizirano križišče

Prometno pomembnejša križišča bodo gradbeno pripravljena za kasnejšo semaforsko ureditev.

Zidovi

-        podporni zid ob podhodu v Ločici ob Savinji obojestransko (možna varianta z nasipom)

-        oporni zid v km 68,3 levo – dolžina ca. 80 m, višina do 7 m

Nadvozi

Podvozi

Mostovi

Mostovi, ki so na območju zaščite podtalnice, imajo betonsko varovalno ograjo, na ostalih mostvih je predvidena jeklena varovalna ograja. Objekti nad 15 m dolžine pa imajo betonsko varovalno ograjo tudi v vmesnem pasu.

9.a člen

5.      Prometno omrežje AC baze

Dostopno cesto je potrebno urediti po obstoječi trasi v območju priključevanja na regionalno cesto RII 447 tako, da bo omogočala dovoz do AC baze, v nadaljevanju pa do obstoječe kmetije ob potoku Bolska, na vzhodni meji obravnavanega območja. Križišče na R II/447 je predvideno s potrebnimi elementi, ki jih zahtevajo vozila AC baze. Dodatni pas za leve zavijalce na R II/447 glede na prometne razmere ni predviden.

Urediti je potrebno dva uvoza v AC bazo – na severnem delu na deponijo poškodovanih vozil in glavni uvoz v bazo, severno od upravne zgradbe. Ob glavnem uvozu je potrebno izvesti parkirne prostore z 22 parkirnimi mesti. Med obema uvozoma je potrebno ob zahodni strani napajalne ceste izvesti še 18 parkirnih mest.

Za potrebe vzdrževanja lovilca olj, usedalnika in čistilne naprave je potrebno v južnem delu AC baze omogočiti dostop do teh objektov.

Povozne površine je potrebno izvesti z asfaltnim zaključnim slojem. Odvodnjavanje je potrebno izvesti preko požiralnikov s peskolovi in usedalnika ter lovilca olj in maščob.

V. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

10. člen

Trasa avtoceste in z njo povezane ureditve predstavljajo velik poseg v urbanem in odprtem (gozdnem in kmetijskem) prostoru. Za vse posege urejanja kontaktnega prostora mora biti izdelana izvedbena dokumentacija.

Ureditve morajo upoštevati:

Urbani prostor:

-        zagotoviti varstvo pred vplivi avtoceste v smislu hrupa in onesnaženja zraka z oblikovalsko ustreznimi rešitvami;

-        nasilne posege v razdelitev poselitve je potrebno urejati z oblikovalsko ustreznimi rešitvami avtoceste in kontaktnega območja, funkcionalne prehode, povezave je potrebno ohranjati z obstoječim sistemom povezav. Pri teh ureditvah je treba upoštevati tudi elemente dojemanja prostora in psihološke vidike urejanja;

-        začasna cestninska postaja mora biti arhitekturno oblikovana;

-        most in območje prečkanja reke Savinje in območje križanja s Savinjsko železnico morajo biti arhitektonsko in krajinsko oblikovani. Poudarek arhitekture mostu je lahko v drugačnem pristopu h konstrukciji in pri izvedbi detajlov (ograje);

-        vsi nadvozi in podvozi morajo biti arhitektonsko oblikovani in usklajeni z urbano in krajinsko podobo;

-        pri vseh deviacijah, pri nadvozih je treba upoštevati načelo netipskega oblikovanja ograj, spoštovanja regionalne tipologije. Pri podvozih je željeno strukturirati stene (vzorci regionalne krajinske tipologije);

-        vsi podvozi oziroma podhodi, ki se nahajajo na lokacijah, kjer sicer divjad prečka prostor, morajo imeti, v primeru da je cestišče asfaltirano, ob voznem še makadamski pas širine 3 metre za prehod divjadi;

-        vsa območja priključkov na avtocesto v obliki diamantov morajo biti ustrezno arhitektonsko in krajinsko oblikovani. Vmesni prostor mora biti v največji možni meri zapolnjen, konfiguracijsko iztečen in ustrezno ozelenjen;

-        na območju podtalnice, kjer je tudi srednji ločilni pas avtoceste asfaltiran, mora biti le-ta izveden v drugačni barvi ali teksturi asfalta kot vozišče;

-        protihrupne ograje: fasadne linije in višine protihrupnih ograj, zidov morajo biti členjene, možna je uporaba različnih materialov. Prehod med krajino in protihrupno ograjo (začetek, konec), mora biti poleg višinske členitve ustrezno prehodno ozelenjen. V primeru postavitve jeklene odbojne ograje in protihrupne ograje na betonskem podstavku se predvidi med obema ograjama dovolj prostora za zasaditev grmovnic in popenjavk. Grmovnice, popenjavke in drevesa je potrebno zasaditi tudi na tisto stran protihrupne ograje, ki je obrnjena v prostor. V zidu ograje (odvisno od dolžine) je potrebno predvideti vrata. Pri pomembnih vedutah v krajini je želena uporaba steklenih površin. Pri oblikovanju protihrupnih ograj, zidov je želeno uporabiti motive značilne regionalne krajinske tipologije.

Odprti prostor – krajina

Za potek trase v odprtem prostoru veljajo za urejanje kontaktnega območja splošna načela:

-        ob stiku s kmetijskimi površinami so predvidene pasovne zasaditve raznovrstnih grmovnic in grmastih dreves (varstvo kmetijskih zemljišč) in mestoma poudarki z drevesi;

-        ob stiku z gozdnimi površinami je potrebno sanirati ali na novo vzpostaviti linijo gozdnega roba, preostali del površine med gozdnim robom in cesto pa zatraviti oziroma mestoma zasaditi z grmovnicami.

-        Vkopi, nasipi: vse večje projektirane nasipe in predvsem vkope je potrebno posebno skrbno oblikovati. Brežine vkopov je potrebno mehko speljati v obstoječi teren v vzdolžni in prečni smeri. V primerih vkopov v območju trase avtoceste skozi gozdne površine, je pretežni del vkopa potrebno zasaditi z grmovnicami. Pri krajinsko oblikovalskih potezah je potrebno predvsem poudariti iztek avtoceste iz hribovitega gozdnega predela v ravninski del in nadvse pozorno opredeliti ukope in nasipe in njihovo ozelenitev.

-        Kmetijske površine: pri vseh stikih avtoceste s kmetijskimi poršinami je potrebno optimizirati izrabo le-teh. Stik med avtocesto in kmetijskimi površinami je predvideno gosto ozeleniti s pasom grmovnic in grmastih dreves.

-        Gozdovi: gozdne površine v območju trase avtoceste je potrebno maksimalno ohranjati. Posebna pozornost velja varovalnemu gozdu na območju zazidalnega načrta Arnovski gozd. V območju, kjer bo potreben posek gozda, je v okviru ureditev potrebno na novo vzpostaviti gozdni rob, ki pa mora biti oblikovan v smislu nove krajine.

-        Regulacije vodotokov: regulacije vodotokov, ki so potrebne zaradi izgradnje avtoceste, morajo upoštevati tipiko urbane in krajinske slike. Vzdolžni profili naj bodo rahlo vijugasto oblikovani, prečni profili pa v različnih naklonih. Nove regulacije je potrebno zasaditi s tipično avtohtono obvodno vegetacijo.

-        Protihrupni nasipi: protihrupni nasipi morajo biti ustrezno mehko oblikovani v vzdolžnem profilu in v prečnih profilih. Zasaditev nasipov mora biti z mešano listnato in igličasto vrsto vegetacije, grmovnicami in grmastimi drevesi. Vrste izbranih sadik naj bodo iz vrst, ki zadržijo liste dolgo v jesen in zimo in ki imajo barvite sadeže. Prehod med začetkom in koncem protihrupnega nasipa mora biti zazelenjen z vegetacijo tako, da le-ta ustvarja mehek prehod med krajino in nasipom.

-        Ježe: ježe ob vodotokih (Savinja, Bolska), ki bodo zaradi izgradnje avtoceste prekinjene na delih trase, je potrebno krajinsko smiselno preoblikovati.

-        Zasaditve: vse zasaditve v odprtem prostoru naj pretežno upoštevajo izbor sadik iz vrst avtohtone vegetacije, seveda pa je potrebno v okviru izvedbene dokumentacije presoditi, kdaj stike prehodov urejati izključno z avtohtono vegetacijo in kdaj kot poudarke uporabiti tudi parkovne vrste (percepcija prostora).

-        V okviru nalog, vezanih na izvedbeno dokumentacijo bo potrebno definirati oblikovanje vseh grajenih elementov, ureditve in opremo: cestni objekti, zemeljska dela, vrste protihrupne zaščite, razsvetljava, mikrourbane opreme, podhodi, nadhodi, mostovi, vizualna zaščita ter sanacija stikov s krajinsko in urbano občutljivimi območji.

10.a člen

Urbanistična zasnova AC baze je pogojena s prometno ureditvijo, znotraj AC baze pa z manipulacijskimi površinami in organizacijo same dejavnosti baze. S ceste RII Šentrupert–Ločica je načrtovana dovozna cesta do območja AC baze in v nadaljevanju do kmetije južno od ureditvenega območja. Pri uvozu v AC bazo bo urejeno parkiranje za obiskovalce, znotraj ograje AC baze bo parkirišče za zaposlene. Dovozna cesta poteka v nadaljevanju mimo baze do obstoječe kmetije južno od AC baze. Območje je veliko ca. 3.16 ha.

Znotraj ureditvenega območja je predvidena gradnja naslednjih objektov in površin:

-        Upravna zgradba

Objekt bo tlorisnih dimenzij 40 m x 13 m, etažnost: pritličje in nadstropje. Streha bo dvokapnica s čopi v naklonu 40°. Objekt bo lociran ob vstopu v AC bazo. V objektu bodo pisarne, garderobe, kuhinja, jedilnica in spremljajoči prostori.

-        Velike garaže

Objekt bo pritličen, tlorisne dimenzije 72.45 m x 15 m. Streha bo dvokapnica v naklonu 4°. V objektu bodo garaže za tovorna vozila (6 enot), pralnica avtomobilov (2 enoti), mehanična delavnica, pleskarska delavnica, mizarska delavnica, priročno skladišče, električna delavnica, toplotna podpostaja in drugi spremljajoči prostori. Objekt bo lociran ob rečnem okljuku reke Bolske v oddaljenosti 10 m od nasipa.

-        Male garaže

Objekt bo tlorisnih dimenzij 96.45 m x 11 m, etažnost: pritličje. Streha bo dvokapnica v naklonu min 6°. V objektu bodo: male garaže (8 enot), servisni in skladiščni prostori zaščitnih sredstev, elektro-materiala, gum in signalizacije, prostor za poškodovana vozila (3 enote) ter drugi spremljajoči prostori.

-        Skladišče posipa in črpalka za pogonsko gorivo

Objekt bo montažen s podaljšano streho nad črpalko pogonskega goriva, tlorisnih dimenzij 35 m x 28 m. V objektu bo nakladalna rampa in cisterni za CaC12. Iz severne in južne strani objekta bo izvedena uvozna in izvozna rampa za kamione.

Za potrebe kamionov je predvideno skladiščenje diesel goriva v dveh dvoplaščnih cisternah po 30 m³.

-        Skladišče olja in maziv

Za skladišče olja in maziv je predviden tipski kontejner tlorisnih dimenzij 2.50 m x 6 m z vgrajeno tipsko opremo.

-        Skladišče barv

Za skladišče barv je predviden tipski kontejner tlorisnih dimenzij 2.50 m x 6 m z vgrajeno tipsko opremo.

-        Cisterna za plin

Predvidena energija za ogrevanje AC baze bo plin. Za potrebe ogrevanja in prezračevanja AC baze bo potrebno zgraditi plinsko postajo s tremi plinskimi kontejnerji prostornine 5.00 m³, oziroma 2000 kg plina.

-        Parkirni prostori

Znotraj območja ograje AC baze bo parkirišče za zaposlene pod kontrolo vratarja. Pred vstopom v območje baze bo parkirišče za obiskovalce.

-        Območje za poškodovana vozila

Znotraj avtocestne vzdrževalne baze bo območje za poškodovana vozila.

-        Območje, ki se ureja po pogojih MORS

Območje, ki se ureja po pogojih MORS, bo obsegalo 600 m².

-        Manipulativne površine

V okviru izvedbe zunanje ureditve bodo izvedene vse utrjene funkcionalne površine (dostopi, uvozi, manipulativne površine pred objekti). Pretežno bodo površine v okviru AC baze v težki asfaltni utrditvi (ca 9400 m²) razen parkirnega prostora pri upravni zgradbi, ki bo v lahki utrditvi (ca 480 m²) ter površina deponije poškodovanih vozil in deponije po pogojih MORS, ki bo predvidena v betonski utrditvi (ca 2210 m²). Površine okrog objektov, okolica kontejnerskega skladišča in prostora plinskih cistern bo tlakovana z betonskimi ploščami ali tlakovci (ca.725 m²).

10.b člen

Vrste in količine skladiščnega materiala na območju AC baze

Na območju baze bo skladišče za:

-        pogonsko gorivo

D1                                                                30,00 m³

D2                                                                30,00 m³

-        butan – propan plin                          3 x 5 = 15,00 m³

-        tipski kontejner skladišča olj in maziv                 6,00 t

-        tipski kontejner skladišča barv in lakov              6,00 t

-        skladišče posipnega materiala                         862,5 t.

10.c člen

Usmeritve za oblikovanje objektov AC baze:

Oblikovanje predvidenih objektov bo skladno z arhitekturo, značilno za širše obravnavano območje. Pri tem se je potrebno zgledovati pri obstoječih gospodarskih objektih.

10.č člen

Usmeritve za zunanjo ureditev AC baze:

-        ozelenjevanje vseh razpoložljivih površin, predvsem pa robnih površin ter površin ob vodotoku Bolska,

-        zasnova ozelenitve bo prilagojena potrebam in značilnostim območja, kar narekuje rabo večjih listnatih dreves, zasajenih v skupine ter zasaditev vlagoljubnih dreves in grmovnic ob vodotoku, v obliki prostorastoče drevesne živice.

Nepozidane površine so namenjene manipulacijskim, parkirnim in zelenim površinam.

Plato AC baze bo na nasipanem terenu, ki sega nad izračunano koto 100-letne visoke vode Bolske. Izgrajen bo levoobrežni zaščitni nasip ob Bolski, ki bo ščitil stanovanjske objekte Čeplje št. 10 in 11 na levem bregu Bolske jugovzhodno od območja AC baze pred poplavnimi vodami Bolske. Območje med ograjo AC baze in avtocesto se zasuje. Ograja na južnem delu območja baze se zato gradi kot oporni zid za nasutje. Zasaditev z drevjem in grmovnicami naj še dodatno zmanjša vidno prisotnost baze. Proti cesti se zaradi preglednosti območje pretežno zatravi.

VI. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE

11. člen

1.      Kanalizacija

Predvidena trasa avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem križa obstoječo kanalizacijo Breg-Ločica, medtem ko so na območju predvidene avtoceste predvideni oziroma načrtovani kanali in kanalizacijski sistemi določeni le v idejnih zasnovah in projektih. Na območju predvidene avtoceste potekajo oziroma so predvideni naslednji kanali:

-        v km 52,130 je predvideno križanje avtoceste s kanalom Pirešica-Arja vas, profila Ø 30 cm,

-        v km 54,530 je predvideno križanje avtoceste s kanalom Gotoveljski Zalog, Jedert-Gotovlje, profila Ø 30 cm,

-        v km 57,450 je predvideno križanje avtoceste s kanalom Zg. Grušovlje-Šempeter profila DN 30 cm,

-        v km 58,640 prečka avtocesto kolektor kanalizacije ČN Kasaze-Polzela profila 60 cm,

-        v km 63,250 je predvideno križanje avtoceste s kanalom Šmatevž-Gomilsko, profila Ø 40 cm,

-        za vsa predvidena križanja kanalizacije z avtocesto so določeni profili cevi, vse ostale elemente bo potrebno določiti pri nadaljnem načrtovanju.

Za vse načrtovane kanalizacijske sisteme, ki križajo avtocesto, je treba le-te uskladiti pri nadaljnem načrtovanju z upravljalcem.

11.a člen

1.a Kanalizacijsko omrežje AC baze

Na območju AC baze je predviden ločen sistem kanalizacije.

Fekalne odpadne vode je potrebno voditi na tipsko biološko čistilno napravo kapacitete 30 PE z izpustom v Bolsko, ki bo locirana južno od velikih garaž. Po izgradnji centralne čistilne naprave Vransko bo potrebno fekalno kanalizacijo preusmeriti vanjo.

Morebitne odpadne vode, ki bodo nastajale v sklopu velike garaže, kjer je predvidena tudi pralnica za tovornjake, je potrebno ustrezno mehansko očistiti na mestu nastajanja onesnažene vode, t.j. v območju pralnice. Onesnažene vode je potrebno voditi preko usedalnika in lovilca olj. Tako očiščene vode je potrebno ločeno voditi na predvideno čistilno napravo.

Meteorne vode iz utrjenih površin je potrebno zbrati v vodotesnem in oljetesnem sistemu jih speljati preko usedalnika in lovilca olj, ki bo opremljen z by-passom, avtomatsko zaporo na iztoku in z alarmom ter izpuščati v Bolsko.

Meteorne vode iz strešnih površin je potrebno preko platoja voditi ločeno in direktno izpuščati v Bolsko.

Kanalizacijske sisteme čiste meteorne vode s streh, meteorne vode s povoznih površin in odpadnih vod, vodenih preko čistilne naprave, je potrebno pred izpustom združiti v združitvenem jašku in preko kanala 400 spuščati v Bolsko.

Načrtovanje in gradnja kanalizacijskega omrežja mora potekati tudi v skladu z drugimi pogoji upravljavca oziroma v skladu s pogoji, ki bodo določeni v izvedbenih načrtih.

12. člen

2.      Vodovod

Pri križanju oziroma poteku predvidene trase avtoceste s trasami vodovoda je potrebno upoštevati naslednje:

-        pri odstranitvi sedanje cestninske postaje v Arji vasi je treba na sekundarnem cevovodu odklopiti obstoječi vodovodni priključek,

-        km 52,120: križanje cevovoda PEHD 125 v useku avtoceste,

-        km 52,830: križanje cevovoda PVC 400 v globokem useku. Prehodi cevi vodovoda pod cestiščem bodo v prehodni kineti,

-        km 53,550: za stanovanjsko hišo obstoječi vodovodni priključek prečka avtocesto. Ta priključek se odstrani, stanovanjski objekt pa priključi na vodovod, ki ne bo prečkal trase ceste,

-        km 53,570: na tem mestu se v cestišče vgradi zaščitna cev Ø 300 mm za izgradnjo predvidenega cevovoda rezervoar Plevna-Gotovlje,

-        km 54,150: na severni strani avtoceste je več stanovanjskih in gospodarskih objektov. Njihov vodovodni priključek prečka avtocesto. Priključek se odstrani, objekti se navežejo na vodovod Jedert ali izvede jeklena zaščita v podvozu ter ustrezna prevezava,

-        km 54,590: križanje cevovoda PEHD 90 Gotovlje-Gotoveljski Zalog. Prečkanje cevovoda se izvrši z zaščitno cevjo minimalnega profila 250 mm. Sedanja cev PEHD 90 se zamenja s cevjo profila 125 mm, vsled predvidene navezave vodovoda Jedert na vodovod Žalec preko tega cevovoda. Pri prestavitvi lokalne ceste se v cestišču zaščiti cev vodovoda,

-        km 55,810: križanje cevovoda PEHD 125 farma Podlog-TP Podlog se izvede z zaščitno cevjo. Prestavljena lokalna cesta dvakrat prečka cevovod. Na prečkanjih se cevovod vgradi v zaščitno cev,

-        km 55,810: križanje cevovoda PEHD 125 se prestavi ca. 50 m proti zahodu s cevno zaščito na mestu križanja,

-        km 57,460: križanje avtoceste z azbestno-cementnim cevovodom 100 mm. Salonitno cev se zamenja s polietilensko cevjo profila 125 mm/10 kos in zaščiti z jekleno cevjo. Enako se izvrši zamenjava in zaščita cevi na prehodu preko prestavljene lokalne ceste,

-        km 58,630: salonitni cevovod 125 mm se na križanju z avtocesto zamenja z jekleno cevjo in primerno zaščiti,

-        km 59,000: križanje cevovoda PEHD 90 se izvede z zaščitno cevjo,

-        km 59,520 v podvozu vgraditi zaščitne cevi za načrtovan vodovod Ø 200,

-        km 59,950: križanje salonitnega cevovoda 100 mm Orla vas-Hrastje se izvrši z zamenjavo cevovoda in prestavitvijo zunaj trase nadvoza lokalne ceste in nasipne brežine,

-        km 60,880: križanje salonitnega cevovoda 80 mm se izvrši s prestavitvijo vodovoda v dolžini L= 350 m, PEHD 100/10 na mestu križanja z avtocesto v km 60,670 pa se zaščiti z jekleno cevjo, urediti je treba skupinski vodovodni priključek za stanovanjske hiše v Trnavi. Predvidena je zaščita Ø 100 pod regionalno cesto in odstranitev priključka za šolo,

-        km 62,170: vodovod Ø 150 salonitne izvedbe se zamenja s PEHD Ø 160/10 in vgradi v zaščitno cev,

-        km 63,570: salonitni cevovod Ø 125 mm Gomilsko-Braslovče, ki križa avtocesto, leži tik cestišča lokalne ceste. Cevovod se prestavi na vzhodno stran lokalne ceste ali se vgradi v nadvoz. Salonit se zamenja z drugim, primernim materialom. Odcep cevovoda v Šmatevž se prestavi izven trase avtoceste.

-        km 64,290: magistralni cevovod PVC 225 se na mestu križanja zaščiti v prehodni kineti. Višinska lega cevi vodovoda naj ne bo spremenjena, oziroma naj ne bo vzdolžnega loma cevovoda, ki bi zahteval vgradnjo zračnika,

-        km 67,740: odcep cevovoda iz Prekope v smeri kolonije Rdečega križa se na križanju z avtocesto obnovi s cevjo Ø 80 mm in primerno zaščititi, priključek za dom RIC se odstrani, vgradi se zaščita za stanovanjsko hišo Stopnik 29,

-        km 68,060: oba cevovoda na vznožju hriba pod rezervoarjem Čeplje se skupno z odcepom cevovoda v naselju Čeplje, primerno prestavita skupaj z odcepom tako, da bo prehod obeh cevi preko cestišča potekal pravokotno na os ceste. Prehod obeh cevi (magistralni cevovod PVC 225 in A.C.C. 80) se izvede v ustreznem materialu v prehodni kineti,

-        km 68,470: vgradi se zaščitna cev za graščino Stopnik,

-        km 68,750: oba cevovoda, magistralni cevovod PVC 225 in A.C.C 80 ob izvozu iz avtoceste v Vransko bo potrebno, vsled lege v nasipu priključne ceste na določeni dolžini (ca. 350 m) prestaviti proti severu,

-        km 68,850 do km 69,270: na tem odseku avtoceste bo potrebno, zaradi gradnje ceste in regulacije Boljske izvršiti prevezave in preložitve vodovodnih priključkov za več stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, ter prestaviti dva vodovodna priključka na severno stran ter enega v zaščito na južni strani,

-        km 69,300: vgraditi zaščitno cev in zamenjati vodovodni priključek za Tržco,

-        km 69,350: odcep cevovoda iz naselja Brode v smeri jug se na prehodu preko avtoceste zaščiti z jekleno cevjo 200 mm v katero se vstavi alkaten cev DN 90,

-        km 71,250: urediti skupinski vodovodni priključek, ki prečka M 10 in uvoz na avtocesto.

12.a člen

2.a Vodovodno omrežje AC baze

Avtocestna baza tangira obstoječi vodovod Ø 80 mm (PE-HD DN 90-10).

Na območju AC baze, je potrebno zgraditi vodovod 100 mm iz duktilne litine v obliki zanke z ustrezno razporejenimi nadzemnimi požarnimi hidranti.

Obstoječo vodovodno cev Ø80, je potrebno na odseku od vodovoda PVC Ø225 do vodomernega jaška AC baze zamenjati s cevjo Ø100 iz duktilne litine. Vodomer je potrebno zgraditi v stalno dostopni vodotesni zunanji jašek.

Od odcepa pred vodomernim jaškom do priključitve na obstoječi hišni priključek na jugu bo potrebno izvesti prestavitev obstoječe vodovodne cevi Ø80 mm. Za zaščito zamenjanega cevovoda pod regionalno cesto je potrebno uporabiti obstoječo zaščitno cev.

Vodovodni priključek 6/4 PE za novo gostišče Grof je potrebno prestaviti izven območja AC baze.

Po zaključku del na javnem vodovodu je potrebno izvesti tlačno preizkušnjo in dezinfekcijo vodovodov (klorni šok).

Tehnični dokumentaciji, na podlagi katere se bo izvedla preureditev vodovodnega omrežja, mora biti priložen elaborat tangiranega plinovoda skladno s pogoji upravljalca plinovoda Geoplin d.o.o., Ljubljana.

Načrtovanje in gradnja vodovodnega omrežja mora potekati tudi v skladu z drugimi pogoji upravljavca oziroma v skladu s pogoji, ki bodo določeni v izvedbenih načrtih.

13. člen

3.      Elektrika

Preurediti je treba vsa križanja nizkonapetostnih vodov. Nizkonapetostne trase je treba večji del demontirati in jih nadomestiti z novimi trasami oziroma napajalnimi točkami. Predvidena je prestavitev DV 20 kV Šempeter v Ločici pri Polzeli.

Na trasi avtoceste bodo nadzemno izvedena naslednja križanja z daljnovodi 20 kV:

km 52,7 – DV 20 kV Ponikva

km 54,7 – DV 2 x 20 kV RTP Podlog-Žalec

km 56,0 – DV 2 x 20 kV RTP Podlog-Roje

km 56,4 – DV 2 x 20 kV RTP Podlog-Šempeter

km 58,7 – DV 20 kV Šempeter-Breg

DV 20 kV Šempeter-Groblje

km 59,2 – DV 20 kV Ločica-Gmajna

km 60 – DV 20 kV Prebold

km 61,8 – DV 20 kV Vransko

km 67,7 – DV 20 kV Stopnik

Križanja bodo izvedena z dvostranskimi predalčnimi jambori, prestavljeni DV pa na betonskih drogovih.

Na km 59,7 je predvidena prestavitev jamborske TP na lokacijo 40 m od avtoceste.

Med km 51,0 in 71,0 križa trasa avtoceste naslednje visokonapetostne prenosne elektroenergetske vode:

km 54,7 – DV 110 kV Podlog-Lava

km 54,8 – DV 2 x 110 kV Podlog-Celje

km 55,0 – DV 110 kV Podlog-Laško

km 64,9 – DV 110 kV Podlog-Lipa I/II

km 67,9 – DV 220 kV Beričevo-Podlog

Med stojnimi mesti štev. 118-122 bo DV 220 kV Beričevo-Podlog prestavljen. Vodniki visokonapetostnih vodov bodo obešeni na konzole jeklenih enosistemskih (dvosistemskih) križnih stebrov. Križanja bodo izvedena na primernih varnostnih višinah.

Investitor mora pokriti vse stroške izdelave tehnične dokumentacije in prestavitve nizkonapetostnih in visokonapetostnih električnih vodov.

13.a člen

3.a Električno omrežje AC baze

Avtocestna baza tangira obstoječo transformatorsko postajo na betonskem drogu Grof, VN vod in NN razvod iz transformatorske postaje.

Izvesti je potrebno prestavitev trafo postaje Grof in NN voda do odjemnega mesta – napajališča JR ter ukiniti NN vod, ki napaja obstoječa objekta na severnem delu, ki bosta porušena.

Novo TP je potrebno zgraditi v trasi daljnovoda, približno 8 m južno od obstoječe.

Nizkonapetostni vod med TP in omarico JR za razsvetljavo nadvoza in cestnega priključka na AC je potrebno izvesti v nadomestni kabelski kanalizaciji s pripadajočimi kabelskimi jaški J1 – J3. Kanalizacijo je potrebno deloma nameniti tudi primarnemu električnemu priključku AC baze. Sekundarni razvod je potrebno izvesti iz J1.

Izven predvidene ograje AC baze je potrebno ob južnem in vzhodnem robu napajalne ceste izvesti prestavitev priključnega kablovoda novega gostišča Grof.

Na podlagi zahtev po ustrezni prometni varnosti je potrebno v območju predvidenega priključka na regionalno cesto R 447 izvesti javno razsvetljavo.

Načrtovanje in gradnja električnega omrežja mora potekati tudi v skladu z drugimi pogoji upravljavca oziroma v skladu s pogoji, ki bodo določeni v izvedbenih načrtih.

14. člen

4.      TT veze

Trasa avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem križa obstoječe medkrajevno in krajevno telefonsko omrežje:

km 51,3 – medkrajevni telefonski kabel TD 15 in krajevni telefonski kabel TK 10

km 53,5      – krajevni telefonski kabel               TK 33 AP

km 54,0      – krajevni telefonski kabel               TK 33 AP

km 54,6      – krajevne telefonske kable            TK OOV

                                                         TK OOV

                                                         TK OOV

                                                         TK 33AP

                 4 x                                                    TK 33AP

km 55,8      – krajevni telefonski kabel               TK 33V

km 57,5      – krajevni telefonski kabel               TK 33V

km 58,6      – krajevni telefonski kabel               TD 10

                   – krajevni telefonski kabli                TK 10

                                                         TK 10

                                                         TK OOV

                                                         TK 10

                   – krajevni telefonski kabel               TK 33V

km 59,8      – krajevni telefonski kabel               TK 33V

km 60,8      – krajevni telefonski kabel               TK 33V

km 63,0      – krajevni telefonski kabli                TK OOV

                                                         TK OOV

                                                         TK OOV

km 67,7      – krajevni telefonski kabel               TK OOV

                                                         TK 33V

km 68,9      – medkrajevni telefonski kabel       TD 45

– krajevni telefonski kabli                TK OOV

                                                         TK OOV

                                                         TK OOV

                                                         TK 33AP

Na vseh navedenih križanjih je predvidena zaščita telefonskih kablov. Vzporedno z inštalacijo za klic v sili se lahko vodi optični telekomunikacijski sistem Ljubljana-Celje.

14.a člen

4.a Telekomunikacijski vodi AC baze

Avtocestna vzdrževalna baza tangira obstoječe telekomunikacijske kable.

Na območju AC baze je potrebno izvesti kabelsko kanalizacijo, ki bo služila za kable, ki bodo prizadeti zaradi gradnje objektov AC baze. Kabelsko kanalizacijo je potrebno izvesti od jaška “A“, ki bo lociran na zahodni meji AC baze, do jaška “B“ na SZ velikih garaž, nato vzporedno s severno stranjo velikih garaž in upravne stavbe, do jaška “C“ SV od upravne stavbe, kjer se os lomi proti severu in jo bo potrebno v jašku “D“ spojiti z obstoječimi TK vodi.

V območju pod predvideno napajalno cesto je potrebno izvesti zaščito TK kablov. Napajanje baze je potrebno izvesti iz odcepnega jaška “C“.

Načrtovanje in gradnja telekomunikacijskih vodov mora potekati tudi v skladu z drugimi pogoji upravljavca oziroma v skladu s pogoji, ki bodo določeni v izvedbenih načrtih.

14.b člen

4.b Omrežje klica v sili AC baze

V AC bazi je potrebno izvesti centralo za sistem klica v sili. Kable je potrebno speljati iz vlečnega jaška klica v sili, ki je položen ob severni strani AC med obema priključnima rampama. Pod rampo Vransko–Ljubljana je potrebno izvesti podvrtanje. Kanalizacijo je potrebno voditi v severni brežini AC oziroma jarka. Prečkanje AC je potrebno izvesti skozi prazno rezervno obstoječo PVC cev Ø110, ki je locirana ob obstoječem prečkanju TK vodov pri izvozu Ljubljana–Vransko.

Na območju AC baze je potrebno kanalizacijo klica v sili izvesti vzporedno s predvidenimi TK vodi vse do komandne centrale v upravni zgradbi.

15. člen

5.      Plin

Predvidena trasa avtoceste z deviacijami in odvodnjavanji prečka magistralni plinovod M2 Rogatec-Vodice in razdelilne plinovode R 23A – priključek Žalec, R 24 Podlog-Ravne in R 25 B priključek Šempeter. Magistralni plinovod je korigiran v smislu dodatne zaščite na naslednjih stacionažah:

M2              km 44,203           – priključek za Velenje

R23A          km 50,233           – križanje z avtocesto

M26            km 45,273           – deviacija Pirešica

M2              km 46,028           – križanje z avtocesto

R24            km 0,165             – križanje z avtocesto

M2              km 48,868           – križanje z avtocesto

R25B          km 1,260             – križanje z avtocesto

R25B          km 1,540             – izvoz Šempeter

M2              km 54,679           – izvoz Šentrupert

M2              km 55,530           – približanje avtocesti na ca. 10 m

R25C          km 0,065             – križanje z avtocesto

R25C          km 0,495             – križanje z deviacijo Trnava-Zakl

M2              km 55,898           – križanje avtoceste

M2              km 56,862           – deviacija Gomilsko-Zakl

M2              km 57,388           – križanje z deviacijo Gomilsko Braslovče

M2              km 62,980           – križanje z avtocesto in deviacijo Čeplje

M2              km 65,560           – križanje z začasnim priključkom avtoceste na magistralno cesto M10

Pri vseh navedenih križanjih je predvidena zaščita z betonskimi ploščami. Za zaščito in katodno zaščito plinovoda je treba izdelati elaborat zaščite. V 2 x 5,00 m pasu plinovoda ni dovoljeno deponiranje gradbenega materiala.

15.a člen

5.a Plinovodno omrežje AC baze

Pred projektiranjem je potrebno z detektorjem preveriti položaj plinovoda in izvesti zakoličbo na terenu. Tehnični dokumentaciji, na podlagi katere se bo izvedla preureditev vodovodnega omrežja, mora biti priložen elaborat tangiranega plinovoda skladno s pogoji upravljalca plinovoda Geoplin d.o.o., Ljubljana.

Za potrebe ogrevanja in prezračevanja AC baze bo potrebno zgraditi plinsko postajo s tremi plinskimi kontejnerji prostornine 5 m³, oziroma 2000 kg plina. Od plinske postaje do posameznih objektov bo potrebno zunanji razvod plina izvesti iz PVC cevi, položenih v zemljo s kritjem minimalno 0,80 m.

Načrtovanje in gradnja plinovodnega omrežja mora potekati tudi v skladu z drugimi pogoji upravljavca oziroma v skladu s pogoji, ki bodo določeni v izvedbenih načrtih.

VII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR

16. člen

1.      Vodnogospodarske ureditve, varstvo vodnih virov in podtalnice

Trasa avtoceste križa vodotoke, ki so delno regulirani, pretežno pa so struge naravne:

-        km 51,5  – Arnovski potok

-        km 51,9  – jarek

-        km 52,1  – potok Vršca

-        km 53,2  – dva manjša potoka

-        km 54,2  – potok

-        km 54,7  – 55,1 – potok

-        km 55,5  – Ložnica

-        km 56,4  – melioracijski odvodnik

-        km 57,0  – melioracijski jarek – km 58,7 – Struga

-        km 59,5  – Savinja

-        km 62,3  – Trnavca

-        km 64,1  – 66,6 – 66,7 – 67,1 – 67,3 – 67,9 – manjši vodotoki

-        km 67,0  – Kisovec

-        km 67,7  – Tudruščica

-        km 68,3  – Poltav

-        km 68,7, 69,6 – Bolska

Za vsa križanja z vodotoki je treba izdelati detajlno tehnično dokumentacijo, pri načrtovanju regulacijskih ukrepov pa upoštevati sodobne tehnične rešitve, ki v čimvečji meri upoštevajo naravno ravnovesje. Trasa avtoceste poteka po območju podtalnice v Spodnji Savinjski dolini.

Na odseku trase med Ložnico in Trnavico je treba upoštevati naslednje pogoje, ki ustrezajo I. stopnji zaščite podtalnice:

-        nepropustno cestišče in nepropustni ločilni pas, ki sta odporna proti pronicanju naftnih derivatov in nevarnih snovi v podtalnico,

-        v cestnem useku morata biti zgrajena nepropustna koritnica in nepropustna brežina do višine 1.8 m nad cestiščem,

-        v cestnem nasipu je potrebna namestitev betonske odbojne ograje ali nepropustna brežina, nepropustna koritnica v peti nasipa in zunanji 5.0 m širok nepropustni pas terena naklonjen proti koritnici,

-        če je cestišče v višini okoliškega terena, je potrebna betonska odbojna ograja ali nepropustna koritnica in zunaj nje 3.0 m širok nepropustni pas naklonjen proti koritnici,

-        ponikanje padavinskih vod s cestišča je prepovedano,

-        vse površinske vode s cestišča avtoceste in drugih avtocestnih površin na območju trase avtoceste med potokoma Ložnico in Trnavico je treba voditi preko peskolovov, usedalnikov in maščobnikov. Upoštevati je kritične nalive, 7l/s ha, zadrževalni čas 20 minut. Koristni prostornini objektov je potrebno dodati 7 m³ za zadrževanje iztekajočih olj v primeru nesreče,

-        olje in maščobe je treba uloviti v lovilce.

Na enak način je treba urediti odtok vod z avtoceste izven območja I. stopnje zaščite podtalnica, če je trajanje odtoka teh vod po odvodnikih do II. varstvenega pasu vodnih zajetij krajši od 1 ure pri intenziteti proračunskega naliva 7 l/s ha, zadrževalni čas 20 min.

Na območjih, kjer meteorne vode z avtoceste niso kontrolirano odvajane, je treba izvajati monitoring onesnaženosti zemlje in voda.

Ob prestavljenih površinskih odvodnikih je treba zagotoviti možnost dostopa za vzdrževanje.

Pri izgradnji avtoceste je prepovedana odstranitev ali poškodovanje krovne zaščitne plasti, ki varuje podtalnico pred onesnaženjem.

16.a člen

1.a Vodnogospodarske ureditve in varstvo vodnih virov na območju AC baze

-        Vodnogospodarske ureditve

Predvidene objekte je potrebno od zgornjega roba brežine Bolske odmakniti najmanj 10 m.

Avtocestno bazo je potrebno zgraditi na nasipanem terenu, ki mora segati nad izračunano koto 100-letne visoke vode Bolske (325.22 m.n.v.). V zahodnem delu obravnavanega območja je potrebno plato izvesti na koti 325.55 m.n.v.. Nasipan teren je potrebno izvesti v padcu potoka Bolske, ostati pa mora nad koto 324.63 m.n.v. v skrajni južni točki predvidene baze. Za zagotovitev protipoplavne varnosti je potrebno od skrajne zahodne do skrajne južne točke AC baze izvesti varovalni zid, katerega koto zgornjega roba zidu je potrebno v zahodnem delu izvesti na višini 326.15 m.n.v. in jo nižati skladno s padcem kote Bolske.

Za zavarovanje stanovanjske hiše na levem bregu Bolske je potrebno izvesti levo obrežni zaščitni nasip, ki ga je potrebno izvesti v nadaljevanju varovalnega zidu, ki ima na prehodu v nasip koto 325,05 m. Nasip se niža skladno s padcem Bolske na dolžini ca. 150 m, kjer se zaključi na koti 324,20 m s prehodom na okoliški teren. Potrebno je izvesti tudi ureditev leve brežine Bolske na območju AC baze in varovalnega nasipa.

Potrebno je izvesti tudi lokalna zavarovanja večjih bočnih zajed – predvsem levobrežnih na območju predvidene AC baze.

-        Površinske vode

V času gradnje je upoštevati naslednje ukrepe:

-        pri gradnji AC baze naj bodo uporabljeni materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki lahko spremenijo osnovne lastnosti vode;

-        odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati neposredno v vodotok. Z njimi se ravna v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja;

-        za primere razlitja škodljivih tekočin je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje. Načrt naj vključuje tudi vodenje evidence nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču in obveščanje ustreznih strokovnih služb o nezgodi. V načrtu naj bodo predvideni tudi ukrepi za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta.

Ukrepi za preprečevanje onesnaženosti vod po izgradnji AC baze:

-        manipulacijske površine morajo biti v betonski ali asfaltni vodotesni in oljetesni izvedbi z izvodom meteornih vod preko lovilca olj z zasunom za zaprtje ob polnjenju rezervoarjev;

-        oljni lovilci morajo biti dimenzionirani po prispevnem območju, intenziteti padavin, možni količini razlitih naftnih derivatov;

-        podzemni dvoplaščni rezervoarji morajo biti opremljeni z opozorilno tekočino in optično – akustičnim signalom okvare;

-        zagotovljeno mora biti tretiranje razlitih tekočin z absorpcijskimi sredstvi;

-        zagotovljeno mora biti spiranje razlitih tekočin z disperzijskimi sredstvi;

-        potrebno je voditi dnevnik o vzdrževanju vseh odtočnih elementov.

17. člen

2.      Odvodnjavanje cestišča

Na delih trase, kjer z vodnogospodarskimi pogoji ni predpisana zaščita podtalnice, je odvodnjavanje meteorne vode s cestišča urejeno preko cestnih brežin v terenske grape oziroma odvodnike.

18. člen

3.      Rušenje objektov

Zaradi gradnje avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem je predvidena rušitev naslednjih objektov:

Gotovlje 119                           stanovanjska hiša

                                               gospodarsko poslopje

Gotovlje 132                           gospodarsko poslopje

Dobrteša vas 47                     stanovanjska hiša

Dobrteša vas 47a                   stanovanjska hiša

Orla vas 17                             osnovna šola

Orla vas 18                             stanovanjska hiša

                                               gospodarsko poslopje

Orla vas                                  črpališče

Šmatevž 4a                            stanovanjska hiša

                                               gospodarsko poslopje

DOM RK Stopnik                   počitniški dom

Brode 7                                   stanovanjska hiša s pomožnimi objekti

Stopnik 29                              gospodarski objekt

Investitor mora zagotoviti sredstva za odkup vseh objektov, ki so predvideni za rušenje in zgraditi nadomestni objekt za šolo v Orli vasi na zemljišču parc. štev. 147/5 k.o. Trnava.

18.a člen

3.a Rušenje objektov na območju AC baze

Zaradi gradnje AC baze je predvidena rušitev objektov, ki so prikazani v naslednji tabeli 1:

19. člen

4.      Gozdnogospodarske ureditve

Pri posegih v gozdove je investitor dolžan:

-        urediti nove povezave gozdnih cest na tistih mestih, kjer obstoječe gozdne ceste preseka trasa avtoceste,

-        odvodne jarke, zamočvirjena zemljišča, manjše potoke in občasne potoke urediti tako, da ne bo prihajalo do sprememb v odvodnji padavinskih vod in s tem do sprememb mikroekosistemov,

-        gozdna zemljišča, ki bodo zaradi gradnje avtoceste poškodovana v smislu konfiguracije terena, je potrebno krajinsko mehko oblikovati, drevesa pa nadomestiti v okviru istih gozdnih združb,

-        posebno pozornost je potrebno posvetiti vzpostavitvi novega gozdnega roba.

Gozdni rob mora biti mehko oblikovan, izbor drevesnih vrst iz vrst gozdne združbe, poudarek naj bo predvsem na listavcih, grmastih drevesih in grmovnicah.

20. člen

5.      Varstvo kmetijskih zemljišč

-        Na osnovi določil 7. člena zakona o urejanju prostora in 3. odstavka 67. člena zakona o kmetijskih zemljiščih je investitor dolžan nadomestiti proizvodni potencial;

-        investitor mora zagotoviti potrebna finančna sredstva za nadomestitev kmetijskih zemljišč;

-        zaradi gradnje avtoceste in priključkov bodo prekinjene obstoječe poti na kmetijska zemljišča, zato mora investitor zagotoviti izgradnjo nadomestnih in novih poti, nadvozov, podvozov in obvozov, ki bodo omogočali dostop do kmetijskih površin;

-        investitor mora zagotoviti sredstva za rekonstrukcijo izvedenega osuševalnega in namakalnega sistema, ki so potrebna zaradi izgradnje avtoceste in za preprojektiranje še ne izvedenih sistemov, ter za izgradnjo novih črpališč za namakanje;

-        na območjih, kjer avtocesta posega na večje zaokrožene kose kmetijskih zemljišč se izvedejo zložbe ali druge zemljiške operacije;

-        zaradi izgradnje avtoceste bo potrebno rekonstruirati obstoječe hmeljske žičnice, v ta namen mora investitor zagotoviti potrebna finančna sredstva za rekonstrukcijo in postavitev novih hmeljskih žičnic; med avtocesto in hmeljišči mora biti 7,0 m širok obračalni pas za nemoteno obdelavo;

-        vsa prizadeta kmetijska zemljišča ob izgradnji avtoceste mora investitor na lastne stroške sanirati in jih postaviti v prvotno stanje;

-        zaradi zmanjševanja onesnaženosti tal mora biti ob stiku avtoceste s kmetijskimi zemljišči izvedena ustrezna gosta ozelenitev grmovnic in grmastih dreves z vmesnimi poudarki; za zasaditev zelenja je potrebno zagotoviti dovolj zemljišča.

20.a člen

5.a Varstvo kmetijskih zemljišč pri gradnji AC baze

Investitor mora zagotoviti dostop na kmetijska zemljišča v času gradnje in v času obratovanja. Poleg tega mora investitor v času gradnje zagotoviti čim manjše poseganje na kmetijske površine.

Po končani gradnji mora investitor zagotoviti izvedbo kmetijsko prostorskih in ureditvenih operacij na prizadetih kmetijskih zemljiščih, s katerimi bodo ponovno vzpostavljene možnosti za kmetijsko rabo.

VIII. VAROVANJA OKOLJA

21. člen

1.      Varovanje objektov ter območij kulturne in naravne dediščine

-        Na območju trase je ogrožen objekt kulturne dediščine – lesena kašča v bližini kmetije Šmatevž 4, ki jo je treba prestaviti na stroške investitorja;

-        nadvoz poljske poti v km 61,2+75 je na severni strani speljan ob robu parka graščine Štrovsenek, tako da območje izključne rabe avtoceste ne posega v kmetijska zemljišča vzhodno od obstoječe poljske poti;

-        za dovod vode do mlina ob Bolski se zagotovi cevni propust (Ø 80-100 cm), v primeru, da se v postopku priprave dokumentacije za pridobitev dovoljenja za gradnjo avtoceste izkaže interes za ohranitev stavbe;

-        ob Ložnici pri Podlogu in med Zg. ter Sp. Grušovljami je treba ohraniti hrastove gozdiče ter izvesti ustrezne prehode za dvoživke in divjad v propustih, pod mostovi in v podvozih, in z ustrezno zaščito zagotoviti usmerjanje dvoživk k propustom;

-        pri regulaciji vodotoka Bolska je treba v čim večji meri upoštevati njeno značilno vijuganje, zato naj bodo izravnave struge minimalne;

-        za varstvo arheološke dediščine je treba na celotni trasi avtoceste izvesti:

-        aerofotografijo in obhod celotne trase,

-        testne izkope na lokacijah, ki bodo določene na osnovi navedenih del,

-        geofizikalne meritve lokacij s površinskimi najdbami,

-        izkopavanje novih najdišč,

-        arheološki nadzor pri zemeljskih delih,

-        zaščitna izkopavanja na nanovo odkritih najdiščih pri zemeljskih delih,

-        obdelavo gradiva,

-        krajinska slika, gozdni rob, bregovi Savinje in regulacije vodotokov: stične površine med traso avtoceste in obstoječo rabo površin je potrebno posebej skrbno oblikovati in v globalnem pogledu ohraniti obstoječo krajinsko sliko:

-        gozdni rob mora biti oblikovan v mehki valoviti vzdolžni liniji z ustreznim višinskim prehodom od višine obstoječih dreves do gozdnega roba in tal. Pestrost nove gozdne zasaditve mora biti sicer v okviru iste gozdne združbe, vendar raznolika in s poudarkom na listavcih;

-        bregovi Savinje, prečkanje avtoceste s Savinjo mora biti urejeno tako, da bo oblikovno čim bolj usklajeno v sliki krajine gledano izven območij avtoceste in tako, da bo uporabnikom avtoceste v smislu percepcije nudila varen in percepcijsko ugoden učinek. Ozelenitev bregov mora biti pestra, likovno zanimiva in po vrstah sadik raznovrstna, avtohtona;

-        ureditve regulacij raznih manjših potokov, odvodnih jarkov morajo upoštevati tipiko krajinske slike: profili regulacij morajo biti v blagem naklonu, željeno da v vzdolžnem profilu nastopajo v naklonu različni prečni profili, vzdolžni profili naj bodo mehko vijugasto oblikovani. Zasaditev reguliranih brežin naj bo pestra in avtohtona;

-        za vse ureditve je potrebno izdelati podrobnejšo dokumentacijo.

-        Oblikovanje protihrupnih ureditev:

Glede na različne tipe protihrupnih ureditev je potrebno vsak tip ustrezno uskladiti z urbanim območjem in krajinsko sliko. Protihrupne, pretežno absorbcijske, ograje morajo biti tehnično ustrezno izvedene, poseben poudarek pa je potreben pri oblikovanju. Fasadna linija protihrupnih ograj mora biti členjena z manjšimi zamiki, možna je uporaba različnih materialov in ustreznih barvnih kombinacij. Prehod med začetkom in koncem protihrupne ograje mora biti členjen po višini in s prehodom iz večje skupine ozelenitve v postopno manjšo ozelenitev. V prečnem prerezu med traso avtoceste in protihrupno ograjo mora biti ustrezen prostor za zasaditev grmovnic in popenjavk, kjer prostorske in tehnične možnosti to dopuščajo. V protihrupni ograji je potrebno predvideti vrata za urgenten in servisni izstop z območja avtoceste. Pri pomembnih vedutah v krajini je željena uporaba steklenih površin. Kjer tehnične možnosti dopuščajo mora biti ograja obojestransko ozelenjena, tako da v sliki krajine ne predstavlja monotipnega posega in da ustvarja usklajeno sliko v krajini izven območja avtoceste in tako, da bo uporabnikom avtoceste v smislu percepcije nudila varen in percepcijsko ugoden učinek.

-        Oblikovanje protihrupnih nasipov:

Protihrupni nasipi morajo biti krajinsko ustrezno oblikovani, zasajeni z mešano vrsto vegetacije grmovnic in grmastih dreves.

21.a člen

1.a Varovanje objektov ter območij kulturne in naravne dediščine pri gradnji AC baze

-        kulturna dediščina

Ureditveno območje AC baze ne posega v evidentirano območje kulturne dediščine, kot planske kategorije. Na zahtevo RS Ministrstva za kulturo, Uprava za kulturno dediščino – Uprave za kulturo je zahtevana izvedba:

-        rezervatnega varstva arheološke dediščine,

-        izvedba predhodnih arheoloških raziskav po metodologiji Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS) pri Upravi RS za kulturno dediščino, na osnovi katerih bodo naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo,

-        izvedba zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki.

-        naravna dediščina

Območje AC baze je treba pred gradnjo fotodokumentirati v skladu z navodili službe za varstvo naravne dediščine.

Ureditveno območje AC baze ne posega v evidentirano območje naravne dediščine. Ker pa se pri zemeljskih delih lahko odkrijejo objekti geološke naravne dediščine, je potreben občasen geološki nadzor na celotnem območju posega. V primeru pomembnejših geoloških najdb, je treba obvestiti strokovno organizacijo (upravo za varstvo narave ali pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine), ki poda strokovne smernice glede ohranjanja dediščine oziroma nadaljnega ukrepanja.

21.b člen

1.b Varovanje flore, vegetacije, favne in biotopov pri gradnji AC baze

Zaradi zmanjšanja vpliva AC baze na naravne in sonaravne habitate mora investitor med gradnjo in v času obratovanja zagotoviti:

-        sonaravno ureditev korita Bolske z razgibanim, vodnemu življu prilagojenim oblikovanjem korita in uporabo naravnih materialov,

-        gradbena dela v največji možni meri izvajati izven obvodnega prostora Bolske in pri tem posebno pozornost posvetiti delom pri urejanju in ozelenitvi kontaktne cone ob Bolski,

-        preprečevati kaljenje Bolske ter eventuelno uničevanje obvodne zarasti,

-        izgraditi ločeno kanalizacijo za meteorne in fekalne odplake s čistilno napravo na lokaciji ob Bolski,

-        v času vetrovnih razmer in v sušnem obdobju po potrebi izvajati škropljenje, da se prepreči prašenje terena,

-        pri ureditvi in ozelenitvi južnega obrobja AC baze upoštevati lokalno grmovno oziroma drevesno vegetacijo.

V času izvajanja gradbenih del na južnem območju AC baze v bližini obvodne vegetacije ob Bolski je treba zagotoviti občasni naravovarstveni nadzor nad upoštevanjem omilitvenih ukrepov. Posebni omilitveni ukrepi po izgradnji niso potrebni, izvajajo se v okviru kontrole kakovosti izpusta iz čistilne naprave AC baze.

22. člen

2.      Varstvo pred hrupom

Investitor mora zagotoviti posebne protihrupne ukrepe na naslednjih odsekih:

Op.: Lokacija se nanaša na severno ali južno stran avtoceste.

Pasivna zaščita je predvidena na objektih na zemljiščih parc. štev. 494/4 k.o. Gotovlje, 246/143 k.o. Polzela in 284 k.o. Orla vas.

Za dodatno zaščito pred hrupom bo zgornji ustroj ceste izveden iz absorbcijskega asfalta.

22.a člen

2.a Varstvo pred hrupom pri gradnji in obratovanju AC baze

Gradnja AC baze bo manjši poseg v prostor. Kljub temu morajo ukrepi varstva pred hrupom v času gradnje obsegati upoštevanje časovnih omejitev (delo v dnevnem času med 7. in 19. uro) ter uporabo delovnih naprav, ki so izdelane v skladu z normativi kakovosti za emisije hrupa gradbenih strojev. V času najintenzivnejše gradnje je predvidena izvedba prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa.

Ocena je pokazala, da obratovanje vzdrževalne baze ne bo povečalo obremenitve okolice s hrupom. Protihrupni ukrepi v času obratovanja AC baze in monitoring v času obratovanja niso potrebni.

23. člen

3.      Varstvo zraka

Posebna zaščita v zvezi s povečanjem emisij plinov v ozračje zaradi povečanega števila vozil ni predvidena. Ob pričakovanju vse večje uporabe neosvinčenega bencina se pričakuje bistveno zmanjšanje emisij škodljivih snovi v ozračje zaradi prometa.

23.a člen

3.a Varstvo zraka pri gradnji AC baze

Splošni ukrepi za varstvo zraka v času gradnje vzdrževalne baze morajo vključevati:

-        preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča vzdrževalne baze na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah;

-        preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča, začasnih odlagališč materiala; ukrep zahteva vlaženje teh površin ob suhem in vetrovnem vremenu;

-        upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev.

24. člen

4.      Varstvo pred požarom

Požarna varnost objektov ob cesti se zaradi posega ne bo spremenila. Zagotovljeni so dovozi za intervencijska vozila, tangirani vodovodi pa so prestavljeni tako, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.

24.a člen

4.a Varstvo pred požarom pri gradnji in obratovanju AC baze

Prometne in delovne površine za intervencijska vozila bodo po predvideni dovozni cesti. Dostopi in dovozi omogočajo dostop interventnih vozil in izpolnjujejo pogoje za varen umik.

Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni preko hidrantnega omrežja. Upoštevati je potrebno pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).

Na osnovi izračuna požarne obremenitve je potrebno pri projektiranju in izvedbi objektov upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom. Posebno protipožarno ureditev je potrebno predvideti na območju AC baze v fazi podrobnejšega projektiranja.

25. člen

5.      Varovanje plodne zemlje

Izkopani humus na trasi avtoceste je treba nameniti za izboljšanje kakovosti kmetijskih zemljišč ob trasi avtoceste in za ureditev brežin. Zato je treba na trasi, prst najprej odstraniti in jo deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina.

25.a člen

5.a Varovanje tal in plodne zemlje pri gradnji AC baze

-        Posege v tla je potrebno izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.

-        Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.

-        S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico (nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj).

-        Rodovitno prst je potrebno odstraniti in deponirati ter uporabiti za humusiranje brežin nasipov in ukopov, poškodovanih in manjvrednih tal. S sanacijo je potrebno pričeti že med gradnjo.

-        Prst je potrebno odstraniti in premeščati na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kvalitetnim materialom.

V času obratovanja ni potrebno spremljati vplivov onesnaževanja AC baze na tla in rastline.

25.b člen

6. Zbiranje in odvoz odpadkov na območju AC baze

V sklopu AC baze je predvideno organizirano zbiranje komunalnih in drugih odpadkov v za to ustreznih posodah ter njihov odvoz, skladno z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 19/97, 40/97).

IX. POGOJI IN USMERITVE GLEDE ZAPOREDNOSTI GRADNJE

26. člen

Projekt izgradnje avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem se lahko izvede v različnih gradbenih fazah, ki predstavljajo zaključene celote. Najmanjša zaključena celota je del trase avtoceste med dvema priključkoma. V posamezni zaključeni gradbeni fazi se morajo izvesti vsi potrebni ukrepi za omilitev posledic graditve in ki jih predpisuje ta uredba. Posamezne faze bodo določene glede na dinamiko izgradnje avtocest v Sloveniji.

Projekt izgradnje AC baze se izvede v naslednjih etapah:

-        izgradnja dovozne napajalne ceste do območja AC baze in kmetije,

-         izgradnja, preureditve, prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov, naprav in napeljav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov,

-        izgradnja objektov in zunanje ureditve na območju AC baze.

Predhodno bo zgrajena dovozna cesta, ki bo omogočala stanovalcem kmetije južno od območja baze in drugim uporabnikom nemotene dostope med gradnjo AC baze. Navedene etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV

27. člen

Poleg zahtev iz drugih določb te uredbe morajo investitorji posegov v prostor in izvajalci lokacijskega načrta:

-        vzdrževati lovilce olj;

-        odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja avtoceste, kar se bo urejalo tudi z začasnimi prevezavami;

-        promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na cestnem in železniškem omrežju. Pri gradnji deviacij na magistralni cesti M 10 Ljubljana-Celje bo promet organiziran po posebnem režimu;

-        pred pričetkom del urediti in protiprašno zaščititi vse lokalne ceste in javne poti, ki bodo služile kot poti na gradbišče;

-        evidentirati stanje obstoječe infrastrukture pred pričetkom gradnje;

-        zagotoviti dostope do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po njenem zaključku. Prav tako mora biti zagotovljena nemotena komunalna oskrba objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav;

-        zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bodo zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;

-        transporte materiala opraviti v največji možni meri po trasi avtoceste;

-        pomožna skladišča za shranjevanje goriv in maziv za potrebe v času izgradnje se locirajo izven vodozbirnih območij;

-        v skladu z usmeritvami iz tega lokacijskega načrta izdelati načrte zunanje ureditve avtoceste in ostalih služnostnih površin;

-        pravočasno zagotoviti ustrezno velik sadilni material za ozelenitev;

-        vzdrževati vse regulacije brežin;

-        izvajati meritve hrupa v času gradnje in dve leti po pričetku obratovanja ter po potrebi izvesti dodatno zaščito prizadetih objektov.

27.a člen

Obveznosti investitorja in izvajalcev izgradnje AC baze so naslednje:

Monitoring

Investitor mora zagotoviti načrt monitoringa v času gradnje in ga vključiti v projekt PGD, PZI ter načrt monitoringa v času obratovanja AC vzdrževalne baze Vransko, ki izhaja iz Poročila o vplivih AC vzdrževalne baze Vransko na okolje.

Monitoring v času gradnje obsega:

-        pred posegom v reko Bolsko je potrebno dodatno opraviti saprobiološko analizo,

-        občasni strokovni vodnogospodarski nadzor nad kvaliteto izvedbe vodnogospodarskih del,

-        v času najintenzivnejše gradnje v obvodnem prostoru Bolske občasni naravovarstveni nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov,

-        v času posega v Bolsko se opravi monitoring z mesečnimi meritvami fizikalno kemijskih parametrov vode in sedimenta ter saprobiološko analizo na istem odvzemnem mestu kot pri posnetku ničelnega stanja,

-        v času intenzivne gradnje je potrebno izvesti eno meritev onesnaženosti tal in rastlin na območju kmetijskih površin južno od AC baze z enakim obsegom preiskav na lokaciji meritvenega mesta kot pri posnetku ničelnega stanja,

-        opazovanje hrupa v času najintenzivnejše gradnje – prve meritve in obratovalni monitoring se izvedejo na lokaciji najbližjega stanovanjskega objekta – (Čeplje 11) in obsegajo kratkotrajne meritve v značilnih dnevnih obdobjih,

-        pred kakršnimkoli posegom v Bolsko je treba opraviti izlov rib v dogovoru z RD Šempeter,

-        predstavnikom RD Šempeter je treba med gradnjo zagotoviti reden nadzor vodotoka v smislu zavarovanja vodnega življa,

-        stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli v času gradnje.

Monitoring v času obratovanja obsega:

-        izvajati obratovalni monitoring odpadnih vod iz biološke čistilne naprave v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja, uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav in pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96),

-        po zaključku del izvesti meritve fizikalno-kemijskih parametrov vode in sedimenta ter saprobiološko analizo vode na istem odvzemnem mestu kot pri posnetku ničelnega stanja.

27.b člen

Organizacija gradbišča pri gradnji AC baze:

Organizacija gradbišča naj se čimbolj omeji na območje AC baze. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čimmanj novih dovoznih poti. Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje tudi:

-        vse ceste, ki bi morebitno služile obvozu ali transportu med gradnjo pred začetkom del ustrezno urediti, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati,

-        infrastrukturne objekte, naprave ter druge objekte ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati,

-        zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč, v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja,

-        z upravljalci komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav uskladiti posege na območju naprav in napeljav, ki so v njihovi pristojnosti,

-        v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,

-        v primeru nezgode je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

27.c člen

Dodatne obveznosti investitorja AC baze

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih so obveznosti investitorja tudi:

-        izvesti geološko-geomehanske preiskave z vrtinami ali globokimi strojnimi izkopi za fazo projektov PGD, PZI,

-        vzdrževati vegetacijo ob AC bazi,

-        v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodarske ureditve, zgrajene za potrebe AC baze,

-        po izgradnji AC baze bo potrebno celostno urejanje Bolske,

-        reševati odkupe zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi.

XI. TOLERANCE

28. člen

Tlorisne dimenzije in vertikalni gabariti avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem so določeni s tehničnimi elementi za zakoličbo v zakoličbenem načrtu. Odstopanja od teh dimenzij in tehničnih rešitev, določenih s spremembami in dopolnitvami lokacijskega načrta za gradnjo AC baze so možna, če se v podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z okoljevarstvenega, oblikovalskega in prometnotehničnega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati ekološki pogoji, ali da bi bila odstopanja v nasprotju z javnimi interesi ali soglasji, pridobljenimi k lokacijskemu načrtu. Z odstopanji morajo soglašati organi oziroma organizacije, katerih delovno področje bi sprememba kakorkoli zajela.

Vse stacionaže in dimenzije prometnih površin in objektov, navedene v teh spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta za gradnjo AC baze in tej uredbi se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za gradnjo. Tlorisne in višinske dimenzije objektov, ki so predmet te uredbe, se lahko spremenijo za 15%, ob predhodni prostorski preverbi.

XII. NADZOR

29. člen

Nadzorstvo nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas-Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 26/94) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi:

»XIII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI

30. člen

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor ter na občini Žalec.

31. člen

Ta uredba prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas-Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 45/95) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 36/00) spreminja naslov XIII. poglavja ter dodaja 29.a člen uredbe:

»XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

29.a člen

Do izvedbe navedenih posegov se v območju urejanja AC baze ohranja sedanja raba prostora. Prepovedane so spremembe namembnosti zemljišč in objektov, predvidenih za rušenje.«;

spreminja 30. člen uredbe, tako da se glasi:

»30. člen

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor ter na občini Žalec.

Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem za gradnjo AC baze so na vpogled pri Ministrstvu za okolje in prostor – Uradu RS za prostorsko planiranje in pri pristojni službi Občine Vransko.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»26. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

 

Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug (Uradni list RS, št. 3/17) v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti te uredbe določa:

»52. člen

(občinski in državni prostorski akti)

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati naslednji državni prostorski akti:

a)     Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 26/94, 45/95 in 36/00) na območju parcel oziroma delov parcel v katastrski občini:

-  k. o. Trnava (990): 165/1, 166/1, 170, 191/3, 193/3, 195/2, 366/2, 374/1, 374/2, 419/10, 419/11, 419/12, 419/13, 419/16, 419/29, 419/31, 419/33, 421/10, 421/5, 442/4, 653/2, 659, 660, 661, 662/2, 664/1, 664/4, 672/6, 675/1, 675/2, 677/1, 677/10, 677/2, 852/2, 863/4, 868/13, 868/17, 874/2, 1172, 1109/34, 1109/35, 1110/2, 1110/3, 1110/67, 1110/69, 1112/22, 1112/5, 1115/1, 1116/1, 1117/5, 1117/6, 1118/4, 1118/5, 1118/8, 1122/2, 1123/1, 1123/7, 1110/2, 1110/3, 1110/67, 1110/69, 1112/22, 1112/5, 1115/1, 1116/1, 1117/5, 1117/6, 1118/4, 1118/5, 1118/8, 1122/2, 1123/1, 1123/7;

-  k. o. Orla vas (991): 152, 169, 173, 174/1, 184/1,185/3, 185/4, 186/1, 186/4,187/2, 206/1, 206/2, 272/1, 272/2, 324/2, 596, 597/1, 597/2, 597/3, 658, 667/4, 667/2, 673/2, 673/4, 673/5, 673/6, 673/7, 673/9, 674/22, 674/23, 674/31, 674/32, 674/43, 674/44, 674/47, 674/48, 674/49, 674/50,674/51, 674/53, 674/54, 674/55, 674/56, 676/1, 676/2, 678/1, 678/2, 678/3, 678/4, 679/6, 684/11, 686/2;

[…]«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»53. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.