Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu obsega:

-       Uredbo o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09 z dne 31. 12. 2009),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/10 z dne 30. 7. 2010),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 4/11 z dne 21. 1. 2011),

-       Uredbo o dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 81/11 z dne 14. 10. 2011),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 98/11 z dne 2. 12. 2011).

UREDBA

o neposrednih plačilih v kmetijstvu

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

I. SPLOŠNO

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa shemo enotnega plačila, posebne premije za bike in vole, posebne podpore in druge sheme pomoči oziroma podpor za izvajanje:

-       Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (ES) št. 785/2011 z dne 5. avgusta 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 73/2009 glede maksimalne zajamčene površine, za katero se lahko dodeli premija za stročnice (UL L št. 203 z dne 6. 8. 2011, str. 10), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 73/2009/ES);

-       Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1126/2011 z dne 7. novembra 2011 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1120/2009 glede zneskov za financiranje posebne podpore iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 289 z dne 8. 11. 2011, str. 24), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1120/2009/ES);

-       Uredbe Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. oktobra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 27), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 387/2010 z dne 6. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1121/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z minimalno predpisano površino za predhodna plačila za sadje in zelenjavo na Cipru ter s shemo enotnega plačila na površino za kmete na Poljskem in Slovaškem (UL L št. 114 z dne 7. 5. 2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1121/2009/ES) in

-       Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 65), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 146/2010 z dne 23. februarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1122/2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 47 z dne 24. 2. 2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1122/2009/ES).

2. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

-       shema enotnega plačila je shema, ki vključuje vsa proizvodno nevezana plačila;

-       plačilna pravica je pravica do plačila na hektar upravičene površine, do katere je upravičeno kmetijsko gospodarstvo in je sestavljena iz regionalnega plačila, lahko pa tudi iz dodatkov, ki izhajajo iz prve dodelitve plačilnih pravic na podlagi Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme‑1 in 107/08), morebitnih dodatkov iz 12., 13. in 26. člena te uredbe od leta 2010 dalje ter morebitnih dodatkov iz 14., 15. in 16. člena te uredbe od leta 2012 dalje;

-       posebna plačilna pravica je plačilna pravica brez upravičenih površin;

-       upravičena površina je površina, določena v 34. členu Uredbe 73/2009/ES;

-       regionalno plačilo je plačilo na hektar upravičene površine, enotno za Republiko Slovenijo;

-       nacionalna rezerva je rezerva, določena v 41. členu Uredbe 73/2009/ES;

-       mrtvorojeno tele je tele, ki se rodi mrtvo po najmanj šestih mesecih brejosti in katerega truplo je odstranjeno v skladu s predpisi, ki urejajo odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi;

-       zakol v sili je zakol kot posledica nesreče, za katero kmet ni kriv;

-       obdobje obvezne reje je obdobje dveh mesecev od telitve, ko mora biti vsako žensko govedo, za katero se vloži zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, skupaj s teletom na kmetijskem gospodarstvu,

-       od leta 2012 je za ukrep ekstenzivna reja ženskih govedi obdobje obvezne reje obdobje dveh mesecev od telitve, ko mora biti vsako žensko govedo skupaj s teletom na kmetijskem gospodarstvu ali KMG planini oziroma KMG skupnem pašniku. Za obdobje obvezne reje se šteje tudi premik ženskega goveda skupaj s teletom na sejem ali razstavo.

3. člen

(pristojni organ)

Za izvajanje ukrepov, določenih v tej uredbi, je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).

4. člen

(nacionalna zgornja meja)

Nacionalna zgornja meja je skupni znesek sredstev, določen na podlagi referenčnih količin in kvot iz pristopne pogodbe, ki se nanaša na pristop Republike Slovenije k Evropski uniji, ki so uporabljene pri izračunu nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII Uredbe 73/2009/ES.

4.a člen

(modulacija)

V letu 2012 se dopolnilna nacionalna neposredna plačila določijo v skladu s petim pododstavkom drugega odstavka 132. člena Uredbe 73/2009/ES, in sicer se:

-       dopolnilno nacionalno neposredno plačilo dodeli v celoti, če je skupni znesek neposrednega plačila, ki se dodeli kmetu, manjši ali enak 5.000 eurov;

-       dopolnilno nacionalno neposredno plačilo omeji na 500 eurov, če je skupni znesek neposrednega plačila, ki se dodeli kmetu, večji od 5.000 eurov.

II. SHEMA ENOTNEGA PLAČILA

1. Dodelitev plačilnih pravic

5. člen

(dodelitev plačilnih pravic na podlagi programa izkrčitve vinogradov)

(1) V skladu s točko B Priloge IX Uredbe 73/2009/ES se v letih 2010, 2011 in 2012 dodelijo plačilne pravice za tiste površine, za katere je bila v predhodnem letu v skladu s predpisom, ki ureja obseg vinogradniških površin, dodeljena podpora za izkrčitev vinogradov.

(2) Nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki v letu 2009, 2010 ali 2011 prejme podporo za izkrčitev vinogradov, agencija po uradni dolžnosti do 31. januarja naslednjega leta od prejema te podpore izda odločbo o dodelitvi plačilnih pravic na podlagi pravnomočnih odločb o dodelitvi podpore za izkrčitev vinogradov.

2. Uveljavljanje plačilnih pravic

6. člen

(upravičenci za vlaganje zahtevkov)

Upravičenci za vlaganje zahtevkov za izplačilo plačilnih pravic in posebnih plačilnih pravic so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo plačilne pravice vpisane v registru plačilnih pravic in opravljajo kmetijsko dejavnost.

7. člen

(upravičene površine za vlaganje zahtevkov)

(1) Zahtevke za izplačilo plačilnih pravic lahko vložijo nosilci kmetijskih gospodarstev za upravičene površine, ki imajo naslednje vrste rabe:

-       1100 – njiva;

-       1160 – hmeljišče;

-       1230 – oljčnik;

-       1300 – trajni travnik;

-       1321 – barjanski travnik;

-       1221 – intenzivni sadovnjak;

-       1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak (obvezna je dvonamenska raba – košnja ali paša in pridelava sadja, gostota sajenja je več kot 50 in največ 200 dreves/ha, visokodebelna drevesa);

-       1190 – rastlinjak;

-       1180 – trajne rastline na njivskih površinah (vključno s sadnimi, okrasnimi in gozdnimi drevesnicami, nasadi matičnih rastlin, trsnicami);

-       1212 – matičnjaki;

-       1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;

-       1211 – vinograd in

-       1240 – ostali trajni nasadi (trta za drugo rabo, ki ni vino in je izven vinorodnega območja).

(2) Zahtevke za izplačilo plačilnih pravic lahko vložijo nosilci kmetijskih gospodarstev tudi za tiste upravičene površine iz prejšnjega odstavka, ki se v obdobju vegetacije uporabljajo za nekmetijsko rabo za obdobje, ki ni daljše od 30 dni.

(3) Kmetijska zemljišča iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG).

(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko vloži zahtevek za izplačilo plačilnih pravic s katero koli upravičeno površino iz prvega in drugega odstavka tega člena.

8. člen

(pogoji za izplačilo plačilnih pravic)

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do izplačila plačilnih pravic za upravičene površine iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, če:

-       so upravičene površine vpisane v RKG na posameznem kmetijskem gospodarstvu na dan 31. maja tekočega leta;

-       najmanjša ugotovljena površina kmetijske parcele, določene v 1. točki 2. člena Uredbe 1122/2009/ES, za katero se izplača plačilna pravica, znaša 0,1 ha;

-       najmanjša ugotovljena skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva, za katero se lahko izplačajo plačilne pravice, znaša 0,30 ha.

(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do izplačila plačilne pravice za površino, na kateri prideluje konopljo oziroma vrtni mak, če:

-       strnjena površina konoplje oziroma vrtnega maka na posameznem GERK-u znaša najmanj 0,10 ha;

-       izpolnjuje pogoj iz prve alinee prejšnjega odstavka;

-       je v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje oziroma vrtnega maka, pridobil dovoljenje za gojenje konoplje, gojene za vlakna, oziroma dovoljenje za gojenje vrtnega maka in

-       ima posejane sorte konoplje, ki so vpisane v Skupni katalog sort kmetijskih rastlin, določene v 10. členu Uredbe 1120/2009/ES, oziroma sorte vrtnega maka, ki so vpisane v Skupni katalog sort kmetijskih rastlin.

(3) Za izplačilo plačilne pravice za praho, ki z letom 2010 postane navadna plačilna pravica, morajo biti izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.

(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima posebne plačilne pravice iz četrtega odstavka 12. člena in tretjega odstavka 14. člena te uredbe ter posebne plačilne pravice z naslova dodatka za mleko in dodatka za sektor govedoreje, ki so bile dodeljene za leto 2007, je upravičen do izplačila posebnih plačilnih pravic, če ohrani najmanj 50 odstotkov kmetijske dejavnosti iz referenčnega obdobja. Kmetijska dejavnost je izražena v glavah velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) glede na odobreno podporo iz referenčnega obdobja z upoštevanjem koeficientov iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(5) Pri ugotavljanju izpolnitve pogoja iz prejšnjega odstavka se upošteva naslednje:

-       za govedo se uporabijo podatki iz centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) tako, da se izračuna aritmetično povprečni GVŽ goveda na kmetijskem gospodarstvu iz stanja GVŽ na dan 15. januarja, na dan 15. maja in na dan 15. septembra;

-       za drobnico se uporabijo podatki iz obrazca B zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče koledarsko leto;

-       pri določitvi GVŽ se uporabijo koeficienti iz Priloge, ki je sestavni del te uredbe.

(6) Pri ugotovitvi upravičene površine na podlagi administrativne kontrole se za izplačilo plačilnih pravic za pozicijsko ujemanje s prijavljeno površino upošteva toleranca v vrednosti enega metra. Če je pozicijsko ujemanje zunaj meja tolerance in to na poljini predstavlja več kot 1 ar, velja kot upravičena površina dejansko ugotovljena površina.

(7) Nosilec kmetijskega gospodarstva se odloči, koliko in katere plačilne pravice uveljavi v posameznem letu.

9. člen

(izdvojitev plačilnih pravic v nacionalno rezervo)

(1) Za izkoriščene plačilne pravice se štejejo tiste plačilne pravice, za katere je vložen zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki vsebuje ustrezno ugotovljeno površino.

(2) Plačilne pravice, ki niso izkoriščene v vsaj enem izmed dveh zaporednih let, se izdvojijo v nacionalno rezervo na dan 10. junija tekočega leta na podlagi 42. člena Uredbe 73/2009/ES in 15. člena Uredbe 1120/2009/ES, razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah.

(3) Če je na podlagi prejšnjega odstavka na dan 10. junija tekočega leta ugotovljeno, da je plačilna pravica neizkoriščena, agencija po uradni dolžnosti izda odločbo o izdvojitvi plačilnih pravic v nacionalno rezervo do 15. septembra tekočega leta.

(4) Če je šele ob izdaji posamezne odločbe o izplačilu plačilnih pravic za zahtevke, vložene v tekočem letu, ugotovljeno, da je plačilna pravica neizkoriščena, agencija po uradni dolžnosti izda odločbo o izdvojitvi plačilnih pravic v nacionalno rezervo do 5. marca naslednjega leta.

(5) Plačilne pravice, ki so bile prenesene v skladu z 10. členom te uredbe in niso bile izkoriščene v skladu z določbo prvega odstavka tega člena, se izdvojijo v nacionalno rezervo na podlagi določb tega člena.

3. Prenos plačilnih pravic

10. člen

(prenos plačilnih pravic)

(1) Plačilne pravice se lahko prenašajo z zemljiščem ali brez zemljišča med nosilci kmetijskih gospodarstev, vpisanimi v RKG.

(2) Plačilne pravice se prenašajo v skladu s 43. členom Uredbe 73/2009/ES.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko plačilne pravice, ki jim je dodeljena podpora v skladu s 26. členom te uredbe, prenašajo izključno z zemljiščem v skladu s petim odstavkom 68. člena Uredbe 73/2009/ES.

(4) Prenos posebnih plačilnih pravic se izvaja na način iz tretjega odstavka 44. člena Uredbe 73/2009/ES.

(5) Prenos plačilnih pravic se prijavi za posamezno leto od 15. septembra prejšnjega leta do 31. januarja tekočega leta.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko zahtevek za prenos plačilnih pravic zaradi dedovanja ali ukinitve kmetijskega gospodarstva vloži kadar koli med letom.

(7) Zakup plačilnih pravic je mogoč le skupaj z zakupom ustreznega števila upravičenih površin iz 7. člena te uredbe.

(8) Obrazci za prenos plačilnih pravic iz tega člena so kot Priloga 2 sestavni del te uredbe in so dostopni tudi na spletni strani agencije.

(9) Agencija izda odločbo o prenosu plačilnih pravic do 5. marca leta, v katerem je vložen zahtevek za izplačilo plačilnih pravic.

4. Upravljanje z nacionalno rezervo

11. člen

(dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve)

(1) Upravičenci do dodelitev ali povečanja vrednosti plačilnih pravic iz nacionalne rezerve so:

-       nosilci kmetijskih gospodarstev, ki začnejo na novo opravljati kmetijsko dejavnost,

-       nosilci kmetijska gospodarstev, ki so se znašla v posebnih razmerah,

-       nosilci kmetijskih gospodarstev, katerim so bile pritožbe iz preteklih let, ki vplivajo na spremembo vrste, števila plačilnih pravic ali njihovo vrednost, ugodene ali

-       nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v skladu z 21. členom Uredbe 1120/2009/ES investirali v sektor govedoreje.

(2) Podrobnejše pogoje za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

5. Vključitev proizvodno vezanih plačil v shemo enotnega plačila

12. člen

(vključitev premij in dodatnih premij za ovce in koze v shemo enotnega plačila)

(1) V skladu s točko b) drugega odstavka 63. člena Uredbe 73/2009/ES so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli premije in dodatne premije za ovce in koze v skladu z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme‑1 in 107/08), od leta 2010 dalje upravičeni do dodatkov na plačilne pravice.

(2) Nacionalna zgornja meja, namenjena za dodatek na plačilne pravice iz tega člena, znaša do višine 1.127.337,88 eurov letno.

(3) Za kmetijska gospodarstva, ki v letu 2010 vložijo zahtevek za dodelitev dodatkov za ovce in koze, se dodatek na plačilno pravico izračuna tako, da se zgornja meja iz prejšnjega odstavka deli s povprečnim številom vseh odobrenih premij in dodatnih premij za ovce in koze v referenčnem obdobju 2007–2008 in množi s povprečnim številom nosilcu kmetijskega gospodarstva odobrenih premij in dodatnih premij za ovce in koze v referenčnem obdobju 2007–2008 ter deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan 15. maja 2010 in niso v zakupu.

(4) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli premije in dodatne premije za ovce in koze v skladu z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme‑1 in 107/08), so upravičeni do posebnih plačilnih pravic iz 44. člena Uredbe 73/2009/ES, če v letu 2010 nimajo upravičenih površin.

13. člen

(vključitev neposrednega plačila na površino hmeljišča v shemo enotnega plačila)

(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli neposredno plačilo na površino hmeljišča v skladu z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme‑1 in 107/08), so upravičeni do dodatka na plačilne pravice od leta 2010 dalje v skladu s 65. členom in 3. točko Priloge XI Uredbe 73/2009/ES.

(2) Dodatek na plačilne pravice se izračuna tako, da se povprečna vrednost neposrednega plačila na površino hmeljišča za ugotovljene površine hmelja v obdelavi za posamezno kmetijsko gospodarstvo v referenčnem obdobju 2007–2008 deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan 15. maja 2010 in niso v zakupu.

14. člen

(vključitev posebnih premij za bike in vole v shemo enotnega plačila v letu 2012)

(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli posebne premije za bike in vole v skladu z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme‑1 in 107/08), so upravičeni do dodatka na plačilne pravice od leta 2012 dalje v skladu s 65. členom, točko b) drugega odstavka 63. člena in 3. točko Priloge XI Uredbe 73/2009/ES za povprečno vrednost odobrenih posebnih premij za bike in vole v referenčnem obdobju 2007–2008.

(2) Dodatek na plačilne pravice se izračuna tako, da se povprečna vrednost odobrenih posebnih premij za bike in vole za posamezno kmetijsko gospodarstvo v referenčnem obdobju iz prejšnjega odstavka deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan 15. maja 2012 in niso v zakupu.

(3) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli posebne premije za bike in vole v skladu z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme‑1 in 107/08), so upravičeni do posebnih plačilnih pravic iz 44. člena Uredbe 73/2009/ES, če v letu 2012 nimajo upravičenih površin.

15. člen

(vključitev pomoči za stročnice v shemo enotnega plačila v letu 2012)

(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli pomoč za stročnice v skladu z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme‑1 in 107/08), so upravičeni do dodatka na plačilne pravice od leta 2012 dalje v skladu s 64. členom in točko (b) pod 1. Priloge XI Uredbe 73/2009/ES.

(2) Dodatek na plačilne pravice se izračuna tako, da se povprečna vrednost pomoči za stročnice za ugotovljene površine za posamezno kmetijsko gospodarstvo v referenčnem obdobju 2007‑ 2008 deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan 15. maja 2012 in ki niso v zakupu.

16. člen

(vključitev podpore za pridelavo lupinarjev v shemo enotnega plačila v letu 2012)

(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli podporo za pridelavo lupinarjev v skladu z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme‑1 in 107/08), so upravičeni do dodatka na plačilne pravice od leta 2012 dalje v skladu s 64. členom in točko (d) pod 1. Priloge XI Uredbe 73/2009/ES.

(2) Dodatek na plačilne pravice se izračuna tako, da se povprečna vrednost podpore za pridelavo lupinarjev za ugotovljene površine za posamezno kmetijsko gospodarstvo v referenčnem obdobju 2007–2008 deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan 15. maja 2012 in ki niso v zakupu.

6. Vrednost plačilnih pravic

17. člen

(vrednost plačilnih pravic)

(1) Od leta 2010 dalje se vrednost plačilnih pravic lahko poveča v skladu z drugim odstavkom 12. člena, drugim odstavkom 13. člena in četrtim odstavkom 26. člena te uredbe.

(2) Od leta 2012 dalje se vrednost plačilnih pravic iz prejšnjega odstavka lahko poveča v skladu z drugim odstavkom 14. člena, drugim odstavkom 15. člena in drugim odstavkom 16. člena te uredbe.

(3) Plačilo sheme enotnega plačila se izvrši v enem obroku v obdobju od 1. decembra do 30. junija naslednjega leta v skladu z drugim odstavkom 29. člena Uredbe 73/2009/ES.

18. člen

(regionalno plačilo)

(1) Od leta 2010 dalje je višina regionalnega plačila enaka višini regionalnega plačila, ki je določeno za leto 2009.

(2) Regionalno plačilo za površine iz 5. člena te uredbe je enako povprečnemu regionalnemu plačilu v letu dodelitve podpore za izkrčitev vinogradov v skladu s točko B Priloge IX Uredbe 73/2009/ES.

(3) Višina regionalnega plačila iz prvega odstavka tega člena se lahko sorazmerno zniža, če višina sredstev ne zadošča za ukrepe, ki so določeni v 11. členu te uredbe.

(4) Od leta 2012 dalje se v skladu s točko b) drugega odstavka 63. člena Uredbe 73/2009/ES poveča vrednost regionalnega plačila plačilnim pravicam, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo na dan 1. oktober 2012 v registru plačilnih pravic, za sorazmerni del zneska nacionalne zgornje meje za posebno premijo za bike in vole, ki ostane po uporabi 14. člena te uredbe.

III. POSEBNA PREMIJA ZA BIKE IN VOLE

19. člen

(posebna premija za bike in vole)

(1) V skladu s 53. členom Uredbe 73/2009/ES se 65 odstotkov posebne premije za bike in vole (v nadaljnjem besedilu: posebna premija) v letih 2010 in 2011 ohrani kot proizvodno vezano plačilo.

(2) Posebna premija se dodeljuje v skladu s 110. in 119. členom Uredbe 73/2009/ES.

(3) Posebna premija se dodeli ob zakolu živali ali ob odpremi v drugo državo članico Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali ob izvozu v tretjo državo. Ob odpremi živali mora odpremljena žival na dan vložitve zahtevka izpolnjevati starostne pogoje, določene v 110. členu Uredbe 73/2009/ES.

(4) Posebna premija se odobri za največ 90 živali za vsako starostno obdobje živali na kmetijsko gospodarstvo. Ne glede na prejšnji stavek se meja 90 živali ne upošteva pri kmetijskih gospodarstvih, ki izvajajo vsaj en ukrep iz predpisov, ki urejajo plačila za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 in je nosilec kmetijskega gospodarstva zavarovan kot kmet ali pa je pravna oseba.

(5) Kadar nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja posebno premijo prek pooblaščenega vlagatelja, mora pooblaščen vlagatelj priložiti tudi predpisana pooblastila upravičencev v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.

(6) Klavnice sporočijo v CRG zakol živali in podatke o zakolu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, nosilec kmetijskega gospodarstva pa dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev hrani še najmanj pet let od dneva pridobitve sredstev. V primeru neskladja podatkov o živali na zahtevku in podatkov v CRG se upošteva stanje v CRG.

(7) Če so živali zaklane v klavnici, kjer se ne ugotavlja klavna masa trupov in polovic na liniji klanja v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji potem klavnica podatek o živi masi živali sporoči v CRG ob zakolu.

(8) Za živali, odpremljene iz drugih držav članic EU, ki podeljujejo posebno premijo v skladu s 53. členom oziroma 110. členom Uredbe 73/2009/ES, v Republiko Slovenijo, mora nosilec kmetijskega gospodarstva k zahtevku za posebno premijo priložiti kopijo originalnega potnega lista ali drugega ustreznega dokumenta, iz katerega je razvidno, da posebna premija ni bila podeljena oziroma zahtevek zanjo ni bil vložen.

(9) Višina posebne premije za bika znaša 136,50 eura na žival, za vola pa 97,50 eura na žival.

IV. POSEBNE PODPORE

1. Splošno

20. člen

V skladu s prvim odstavkom 69. člena Uredbe 73/2009/ES se do 10 odstotkov nacionalne zgornje meje nameni za ukrepe na podlagi 68. člena Uredbe 73/2009/ES.

2. Ekstenzivna reja ženskih govedi

21. člen

(dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi)

V skladu s točko (b) prvega odstavka 68. člena Uredbe 73/2009/ES se za dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti za ekstenzivno rejo ženskih govedi, ki so namenjene vzreji telet za prirejo mesa, namenijo sredstva do višine 6.624.100 eurov.

22. člen

(upravičenci)

Nosilci kmetijskih gospodarstev iz točke (a) 2. člena Uredbe 73/0009/ES so upravičeni do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi, če ob vložitvi zahtevka za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi izpolnjujejo pogoje iz 23. člena te uredbe.

23. člen

(pogoji za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi)

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi, če so živali označene, registrirane ter vodene v registru govedi na kmetijskem gospodarstvu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi in izpolnjujejo pogoj iz 117. člena Uredbe 73/2009/ES.

(2) Če ima nosilec kmetijskega gospodarstva na dan 1. aprila koledarskega leta, za katerega je bil vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, tudi individualno referenčno količino mleka, se število ženskih govedi iz 21. člena te uredbe določi tako, da se na podlagi individualne referenčne količine mleka na dan 1. aprila koledarskega leta, za katerega je bil vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, in povprečne mlečnosti, ki znaša 4.787 kg, ugotovita število živali, ki spadajo v čredo krav molznic, in število živali, namenjenih reji telet za prirejo mesa. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v kontroli prireje mleka pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS), lahko zahtevajo, da se upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva, kar označijo na zahtevku za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Individualna referenčna količina mleka se v tekočem kvotnem letu upošteva z odvzemi, izvedenimi v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe o uvedbi dajatev za mleko in mlečne proizvode (Uradni list RS, št. 1/09; v nadaljnjem besedilu: Uredba za mleko), in odvzemi, v skladu s četrtim odstavkom 17. člena Uredbe za mleko za kvotno leto, ki je predhodno letu, v katerem vlaga zahtevek.

(3) Povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka se upošteva v koledarskem letu vložitve zbirne vloge, če je bilo kmetijsko gospodarstvo v koledarskem letu vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni. Podatke o povprečni letni mlečnosti kmetijskega gospodarstva pridobi agencija od KIS.

(4) Obremenitev kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu je lahko največ 1,8 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. V obremenitvi se upošteva vse govedo, staro šest ali več mesecev, ki je na kmetijskem gospodarstvu v zadevnem koledarskem letu. Za izračun GVŽ se uporabijo koeficienti iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.

(5) Če Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) odloči, da ne sme nobena žival zapustiti kmetijskega gospodarstva, razen za zakol, se število GVŽ, evidentiranih na kmetijskem gospodarstvu, pomnoži s koeficientom 0,8. Ta zmnožek koeficienta velja samo za obdobje, na katero se nanaša odločitev VURS s prištetimi 20 dnevi po koncu tega obdobja. Upravičenec mora v 10 delovnih dneh od odločitve VURS pisno oziroma preko elektronsko pošte obvestiti agencijo o navzočnosti zadevnih živali in sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev oziroma omejitev epizooloških bolezni.

(6) Za določitev GVŽ za govedo se uporabijo podatki o živalih iz CRG. GVŽ se izračuna kot aritmetično povprečje na pet reprezentativnih naključno izbranih datumov, ki jih agencija določi in objavi na svoji spletni strani.

(7) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti od ugotovljenih kmetijskih zemljišč v uporabi, ki se uporabijo za izračun obremenitve iz četrtega odstavka tega člena, skupaj najmanj 30 odstotkov površin GERK‑ov z rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni sadovnjak ali 1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem. Kot kmetijska zemljišča v uporabi pa se za ta ukrep upoštevajo tudi površine v skupni rabi (planina, skupni pašnik).

(8) Žensko govedo, za katero se dodeli dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, mora:

-       biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa;

-       biti mesne pasme ali rojeno s križanjem z mesno pasmo, vendar morajo biti križanci najmanj 50 odstotkov dovoljene pasme (nedovoljene pasme so navedene v Prilogi IV Uredbe 1121/2009/ES);

-       teliti od 11. decembra preteklega koledarskega leta do 10. decembra tekočega koledarskega leta;

-       po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj dva meseca. Kadar poteka paša na planini oziroma skupnem pašniku je treba premik živali (ženske govedi in teleta) sporočiti v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi.

(9) Ne glede na določbo četrte alinee prejšnjega odstavka je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi tudi za mrtvorojeno tele ali tele, ki pogine v dveh mesecih po telitvi, ali za zakol v sili v dveh mesecih po telitvi. Podatek o mrtvorojenem teletu ali o poginu teleta v dveh mesecih po telitvi ali o zakolu v sili v dveh mesecih po telitvi agencija prevzame iz CRG.

(10) Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi se lahko vloži pred pretekom dveh mesecev od telitve, vendar mora nosilec kmetijskega gospodarstva zagotoviti izpolnitev pogoja, določenega v četrti alinei osmega odstavka tega člena.

23.a člen

(pogoji za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi od leta 2012 dalje)

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi, če v skladu z drugim pododstavkom tretjega odstavka 16. člena Uredbe 1122/2009/ES ob vložitvi zbirne vloge odda zahtevek za ekstenzivno rejo ženskih govedi ter zahtevek izpolnjuje pogoje iz tega člena.

(2) Upravičene živali, za katere se lahko dodeli dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, morajo:

-       biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa;

-       biti mesne pasme ali rojene s križanjem z mesno pasmo, vendar morajo biti križanci najmanj 50 odstotkov dovoljene pasme (nedovoljene pasme so navedene v Prilogi IV Uredbe 1121/2009/ES);

-       za leto 2012 teliti od 11. decembra 2011 do 1. septembra leta 2012;

-       za leto 2013 teliti od 2. septembra 2012 do 1. septembra leta 2013;

-       po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj dva meseca. Kadar poteka paša na KMG planini oziroma KMG skupnem pašniku, je treba premik živali (ženske govedi in teleta) sporočiti v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi;

-       biti označene, registrirane ter vodene v registru govedi na kmetijskem gospodarstvu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi;

-       izpolnjevati pogoje iz 117. člena Uredbe 73/2009/ES;

-       v primeru šeste in sedme alinee mora pogoje izpolnjevati tudi tele.

(3) Ne glede na določbo pete alinee prejšnjega odstavka tega člena je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi tudi v primeru mrtvorojenega teleta, ali če tele pogine v dveh mesecih po telitvi ali je bilo tele dano v zakol v sili v dveh mesecih po telitvi. Podatek o mrtvorojenem teletu ali o poginu teleta v dveh mesecih po telitvi ali o zakolu v sili teleta v dveh mesecih po telitvi agencija prevzame iz CRG.

(4) Če ima nosilec kmetijskega gospodarstva na dan 1. april koledarskega leta, za katerega je bil vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, tudi individualno referenčno količino mleka, se število ženskih govedi za ukrep ekstenzivna reja ženskih govedi določi tako, da se na podlagi individualne referenčne količine mleka na dan 1. april koledarskega leta, za katerega je bil vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, in povprečne mlečnosti, ki znaša 4 787 kg, ugotovita število živali, ki spadajo v čredo krav molznic, in število živali, namenjenih reji telet za prirejo mesa. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v kontroli prireje mleka pri KIS, lahko zahtevajo, da se jim za določitev števila krav molznic upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva, kar označijo na zahtevku za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Individualna referenčna količina mleka se v tekočem kvotnem letu upošteva z odvzemi, izvedenimi v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe o uvedbi dajatev za mleko in mlečne proizvode (Uradni list RS, št. 1/09 in 105/10; v nadaljnjem besedilu: uredba za mleko), in odvzemi, v skladu s četrtim odstavkom 17. člena uredbe za mleko za kvotno leto, ki je predhodno letu, v katerem vlaga zahtevek.

(5) Povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka se upošteva v koledarskem letu vložitve zbirne vloge, če je bilo kmetijsko gospodarstvo v koledarskem letu vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni. Podatke o povprečni letni mlečnosti kmetijskega gospodarstva pridobi agencija od KIS.

(6) Obremenitev kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu je lahko največ 1,8 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. V obremenitvi se upošteva vse govedo, staro šest ali več mesecev, ki je na kmetijskem gospodarstvu v zadevnem koledarskem letu. Za izračun GVŽ se uporabijo koeficienti iz Priloge 3 te uredbe.

(7) Če VURS odloči, da ne sme nobena žival zapustiti kmetijskega gospodarstva, razen za zakol, se število GVŽ, evidentiranih na kmetijskem gospodarstvu, pomnoži s koeficientom 0,8. Ta zmnožek koeficienta velja samo za obdobje, na katero se nanaša odločitev VURS s prištetimi 20 dnevi po koncu tega obdobja. Upravičenec mora v 10 delovnih dneh od odločitve VURS pisno oziroma preko elektronske pošte obvestiti agencijo o navzočnosti zadevnih živali in sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev oziroma omejitev epizooloških bolezni.

(8) Za določitev GVŽ za govedo se uporabijo podatki o živalih iz CRG. GVŽ se izračuna kot aritmetično povprečje na pet reprezentativnih naključno izbranih datumov, ki jih agencija določi in objavi na svoji spletni strani.

(9) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti od ugotovljenih kmetijskih zemljišč v uporabi, ki se uporabijo za izračun obremenitve iz šestega odstavka tega člena, skupaj najmanj 30 odstotkov površin GERK-ov z rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni sadovnjak ali 1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem. Kot kmetijska zemljišča v uporabi pa se za ta ukrep upoštevajo tudi površine v skupni rabi (planina, skupni pašnik).

24. člen

(višina plačila)

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi za posamezno žensko govedo le enkrat na leto.

(2) Dokončna višina dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi se izračuna glede na obseg upravičenih ženskih govedi in višine sredstev iz 21. člena te uredbe.

3. Dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva

25. člen

(dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva)

(1) V skladu s točko (b) prvega odstavka 68. člena Uredbe 73/2009/ES se od leta 2010 dalje dodeljuje dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva.

(2) Do dodatnega plačila za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so glede na podatke elaborata »Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15. februar 2003 opredeljeni kot gorska višinska ali strma kmetijska gospodarstva in so vložili zahtevek za dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva.

(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do dodatnega plačila za mleko, če ima individualno referenčno količino mleka na dan 1. aprila v letu vložitve zahtevka.

(4) Za dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva se letno namenijo sredstva do višine 2.000.000 eurov.

(5) Višina dodatnega plačila za tono mleka se izračuna tako, da se skupna višina sredstev iz prejšnjega odstavka deli z vsoto individualnih referenčnih količin mleka, izraženih v tonah, za katere se izplača dodatno plačilo.

(6) Višina dodatnega plačila za mleko za posamezno kmetijsko gospodarstvo se za tekoče leto določi tako, da se individualna referenčna količina mleka, izražena v tonah, pomnoži z višino dodatnega plačila za tono za mleko iz prejšnjega odstavka.

(7) Individualna referenčna količina mleka iz tretjega, petega in šestega odstavka tega člena, se v tekočem kvotnem letu upošteva z odvzemi, izvedenimi v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe za mleko, in odvzemi v skladu s četrtim odstavkom 17. člena Uredbe za mleko za kvotno leto, ki je predhodno letu, v katerem se vlaga zahtevek.

4. Podpora za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem

26. člen

(podpora za ohranitev živinoreje)

(1) V skladu s točko (c) prvega odstavka 68. člena Uredbe 73/2009/ES se v letu 2010 za podporo za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem namenijo sredstva do višine 5.800.000 eurov.

(2) Do podpore iz prejšnjega odstavka je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima travinje v letu vlaganja zahtevka in izpolnjuje naslednje pogoje:

-       da ima ugotovljene površine GERK‑ov z rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak in 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, iz obrazca D – Prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, iz zbirne vloge za leto 2009;

-       da obremenitev ni manjša od 0,5 GVŽ na ha kmetijskega zemljišča v uporabi na posameznem kmetijskem gospodarstvu, pri čemer se pri obremenitvi upošteva vso govedo, konji ter ovce in koze iz obrazca B – Stalež rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, iz zbirne vloge za leto 2009;

-       da najmanjša površina GERK‑a znaša 0,10 ha;

-       da najmanjša skupna površina znaša 0,30 ha.

(3) Višina podpore za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem na hektar upravičene površine se izračuna tako, da se skupna vrednost sredstev iz prvega odstavka tega člena deli s številom skupnih ugotovljenih površin iz prve alinee prejšnjega odstavka.

(4) Dodatek na plačilno pravico za posamezno kmetijsko gospodarstvo se izračuna tako, da se izračunana višina podpore iz prejšnjega odstavka pomnoži s številom ugotovljenih površin posameznega kmetijskega gospodarstva iz prve alinee drugega odstavka tega člena ter deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan 15. maja 2010 in niso v zakupu.

V. DRUGE SHEME POMOČI OZIROMA PODPOR

27. člen

(pomoč za stročnice)

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je v letih 2010 in 2011 upravičen do pomoči za stročnice v skladu z 79., 80. in 81. členom Uredbe 73/2009/ES.

(2) Pomoč za stročnice znaša 55,57 eura na hektar za površine, ki ne presegajo največje zajamčene površine iz prvega odstavka 81. člena Uredbe 73/2009/ES.

(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko uveljavlja pomoč za stročnice tudi za stročnice, ki so posejane v mešanici z žitom, če so stročnice v tej mešanici prevladujoča sorta.

(4) Strnjena površina stročnic na posameznem GERK‑u, za katero se lahko uveljavi pomoč za stročnice, znaša najmanj 0,10 ha.

(5) Najmanjša skupna površina, za katero se lahko uveljavi pomoč za stročnice, znaša 0,30 ha.

28. člen

(podpora za pridelavo lupinarjev)

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki prideluje mandlje, lešnike ali orehe (v nadaljnjem besedilu: lupinarji) je upravičen do podpore za pridelavo lupinarjev v skladu z 82., 83., 84. in 85. členom Uredbe 73/2009/ES.

(2) Podpora za pridelavo lupinarjev znaša 120,75 eura na hektar za površine, ki ne presegajo največje zajamčene površine iz 83. člena Uredbe 73/2009/ES.

(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za pridelavo lupinarjev, če:

-       ima sadovnjake lupinarjev vpisane v RKG;

-       znaša najmanjša velikost površine GERK‑ov, za katero se lahko uveljavi podpora za pridelovanje lupinarjev, 0,10 ha;

-       je gostota dreves oziroma grmov na hektar najmanj 125 grmov pri lešnikih in najmanj 50 dreves pri orehih ali mandljih.

(4) Če se lupinarji pridelujejo v ekstenzivnem sadovnjaku, je lahko sadovnjak zasajen z različnimi vrstami lupinarjev, vključno z drugimi sadnimi vrstami, vendar mora potem vsaj ena vrsta lupinarjev izpolnjevati minimalne pogoje glede gostote sajenja iz tretje alinee prejšnjega odstavka

VI. VLAGANJE ZAHTEVKOV

29. člen

(vlaganje zahtevkov za izplačila)

(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev v zbirni vlogi vložijo zahtevke v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, za:

-       izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki iz te uredbe;

-       dodelitev dodatkov za ovce in koze, hmeljišče in za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem ter za dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva;

-       pomoč za stročnice iz 27. člena te uredbe v letih 2010 in 2011;

-       podporo za pridelovanje lupinarjev iz prejšnjega člena te uredbe v letih 2010 in 2011.

(2) Zahtevki za posebno premijo za bike in vole iz 19. člena te uredbe se v letih 2010 in 2011 vlagajo po obdobjih, v katerih je bil zakol ali izvoz ali odprema opravljena, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike:

-       za obdobje od 1. januarja do 31. maja: od 1. junija do 30. junija tekočega koledarskega leta;

-       za obdobje od 1. junija do 30. septembra: od 1. oktobra do 31. oktobra tekočega koledarskega leta;

-       za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra: od 1. januarja do 31. januarja naslednjega koledarskega leta, pri tem pa se upoštevajo pogoji za pridobitev premij in višina premije, ki so veljali v letu, v katerem je bil zakol ali izvoz ali odprema živali opravljena.

(3) Zahtevki za dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti za ekstenzivno rejo ženskih govedi za obdobje telitve iz tretje alinee osmega odstavka 23. člena te uredbe se vložijo:

-       za obdobje telitve od 11. decembra preteklega leta do 31. marca tekočega leta: od 1. junija do 30. junija tekočega leta;

-       za obdobje telitve od 1. aprila tekočega leta do 31. julija tekočega leta: od 1. oktobra do 31. oktobra tekočega leta;

-       za obdobje telitve od 1. avgusta tekočega leta do 10. decembra tekočega leta: od 1. januarja do 31. januarja naslednjega leta.

(4) V letu 2012 nosilci kmetijskih gospodarstev v zbirni vlogi vložijo zahtevke v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, za:

-       izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki iz te uredbe;

-       dodelitev dodatkov za posebno premijo za bike in vole ter za stročnice in lupinarje;

-       dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi in

-       dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva.

(5) V letu 2013 nosilci kmetijskih gospodarstev v zbirni vlogi vložijo zahtevke v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, za:

-       izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki iz te uredbe;

-       dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi in

-       dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva.

30. člen

(obveščanje)

Agencija mora ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in Evropski komisiji sporočiti zahtevane podatke v rokih, določenih v Uredbi 1121/2009/ES.

VI.a IZVAJANJE UREDBE 784/2011/EU

30.a člen

(izvajanje Uredbe 784/2011/EU)

(1) Kmetijskim gospodarstvom, za katera je bilo z izračunom predhodne ocene škode v skladu z metodologijo za ocenjevanje škode ob naravnih nesrečah ugotovljeno, da so utrpela škodo v kmetijstvu po neurju v letu 2011, se v skladu z Uredbo 784/2011/EU izplačajo predplačila za shemo enotnega plačila, dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva, pomoč za stročnice ter podpora za pridelavo lupinarjev (v nadaljnjem besedilu: predplačila).

(2) Za posamezno kmetijsko gospodarstvo iz prejšnjega odstavka se predplačilo določi v višini 50% odobrenih plačil za leto 2011.

(3) Predplačila za leto 2011 izvede agencija od 16. oktobra 2011 dalje.

Priloga 1: Pretvorbena tabela: koeficienti, ki se upoštevajo pri izračunu GVŽ v skladu s četrtim odstavkom 8. člena te uredbe

Priloga 2: Zahtevek za prenos plačilnih pravic

Priloga 3: Pretvorbena tabela: koeficienti, ki se upoštevajo pri izračunu GVŽ v skladu s tretjim odstavkom 23. člena te uredbe

Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

31. člen

(prehodne in končne določbe)

(1) Ne glede na 9. člen te uredbe se plačilne pravice, ki niso bile izkoriščene v letih 2007, 2008 in 2009, izdvojijo v nacionalno rezervo in agencija po uradni dolžnosti izda odločbo o izdvojitvi plačilnih pravic v nacionalno rezervo do 15. maja 2010.

(2) Ne glede na 9. člen te uredbe se plačilne pravice, ki so bile dodeljene v letu 2008 in niso bile izkoriščene v letu 2008 in 2009, izdvojijo v nacionalno rezervo v letu 2010. Agencija po uradni dolžnosti izda odločbo o izdvojitvi plačilnih pravic v nacionalno rezervo do 15. maja 2010.

(3) V primeru, da je po postopku uskladitve GERK‑ov z evidenco dejanske rabe na dan 17. januar 2010, posamezen GERK razpadel na dva ali več manjših GERK‑ov zaradi odprave mostičkov, ki so prek linijskega objekta nekmetijske rabe povezovali dve ali več površin z isto dejansko rabo, površina GERK‑a posameznega kmetijskega gospodarstva pa je zato manjša od 0,1 ha ali je skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva manjša od 0,3 ha, se že dodeljene plačilne pravice, plačilne pravice z dovoljenjem in plačilne pravice za praho v skladu z 81. členom Uredbe 1122/2009/ES ne izdvojijo v nacionalno rezervo.

32. člen

(začeti postopki)

Postopki, začeti po določbah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 107/08), se končajo po določbah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 107/08).

33. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 107/08).

34. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2010.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/10) spreminja 31. člen uredbe tako, da se glasi:

»31. člen

(prehodne in končne določbe)

(1) Ne glede na 9. člen te uredbe se plačilne pravice, ki niso bile izkoriščene v letih 2007, 2008 in 2009, izdvojijo v nacionalno rezervo in agencija po uradni dolžnosti izda odločbo o izdvojitvi plačilnih pravic v nacionalno rezervo do 15. maja 2010.

(2) Ne glede na 9. člen te uredbe se plačilne pravice, ki so bile dodeljene v letu 2008 in niso bile izkoriščene v letu 2008 in 2009, izdvojijo v nacionalno rezervo v letu 2010. Agencija po uradni dolžnosti izda odločbo o izdvojitvi plačilnih pravic v nacionalno rezervo do 15. maja 2010.

(3) Če je zaradi odprave mostičkov, kot so opredeljeni v predpisu, ki ureja RKG (v nadaljnjem besedilu: mostički), v postopku uskladitve GERK‑ov z evidenco dejanske rabe na dan 17. januarja 2010 v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ali odprave mostičkov po tem datumu in do oddaje zbirne vloge za leto 2010 posamezen GERK razpadel na dva ali več manjših GERK‑ov in je zato površina posameznega GERK‑a manjša od 0,1 ha ali je skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva manjša od 0,3 ha, se že dodeljene plačilne pravice v skladu z 81. členom Uredbe 1122/2009/ES ne izdvojijo v nacionalno rezervo.

(4) Če je GERK razpadel na dva ali več manjših delov zaradi odprave mostičkov na podlagi ugotovitve kontrole na kraju samem za ukrepe v letu 2010 in je površina posameznega tako nastalega dela GERK‑a manjša od 0,1 ha ali je skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva manjša od 0,3 ha, se že dodeljene plačilne pravice v skladu z 81. členom Uredbe 1122/2009/ES ne izdvojijo v nacionalno rezervo. Površina tako nastalega dela GERK‑a v skladu z 8. členom te uredbe ni upravičena do izplačila plačilnih pravic, zato se zahtevek zavrne in se zanj ne uporabijo znižanja in izključitve iz 58. člena Uredbe 1122/2009/ES.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»8. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 4/11) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 81/11) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 98/11) vsebuje naslednjo končno določbo:

»10. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.