Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
nadzoru pomorskega prometa obsega:
-
Uredbo o nadzoru pomorskega prometa (Uradni
list RS, št. 94/10 z dne 26. 11. 2010),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
nadzoru pomorskega prometa (Uradni list RS, št. 26/12 z dne 6. 4. 2012).
UREDBA
o nadzoru pomorskega prometa
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. člen
(vsebina)
Ta uredba v
skladu z Direktivo 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za
ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L št. 208 z
dne 5. 8. 2002, str. 10), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2011/15/EU z dne 23. februarja 2011 o spremembi
Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema
spremljanja in obveščanja za ladijski promet Skupnosti (UL L št. 49 z dne 24.
2. 2011, str. 33), ureja nadzor pomorskega prometa, sistem obveščanja zaradi
povečanja varnosti in učinkovitosti pomorskega prometa, izboljšanja odzivanja
ob izrednih dogodkih, nezgodah ali morebitnih nevarnih razmerah na morju ter
preprečevanje in odkrivanje onesnaženja z ladij.
2. člen
(uporaba)
(1) Ta
uredba se uporablja za ladje z bruto tonažo 300 ali več, če ni s to uredbo
drugače določeno.
(2) Če s to
uredbo ni drugače določeno, se ne uporablja za:
a)
vojaške ladje in javne ladje;
b)
ribiška plovila, tradicionalne ladje in plovila
za rekreacijo, krajša od 45 metrov;
c)
tanke na ladjah z bruto tonažo do 1000 ton in
ladijska skladišča in opremo za uporabo na vseh ladjah.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi,
uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. MARPOL konvencija pomeni Mednarodno konvencijo o preprečevanju
onesnaževanja morja z ladij, 1973, in njen Protokol iz leta 1978, v najnovejši
različici;
2. SOLAS konvencija pomeni Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega
življenja na morju, 1974, skupaj z njenimi protokoli in dopolnili, v najnovejši
različici;
3. ISM kodeks pomeni Mednarodni kodeks o varnemu upravljanju ladij, v
najnovejši različici;
4. IMDG kodeks pomeni Mednarodni kodeks o prevozu nevarnega blaga po
morju, v najnovejši različici;
5. IBC kodeks pomeni Mednarodni kodeks za gradnjo in opremo ladij za
prevoz nevarnih kemikalij, ki se prevažajo v tekočem stanju, v najnovejši
različici;
6. IGC kodeks pomeni Mednarodni kodeks za gradnjo in opremo ladij za
prevoz nevarnih utekočinjenih plinov, v najnovejši različici;
7. BC kodeks pomeni Kodeks za varno ravnanje s trdnimi tovori v
razsutem stanju, v najnovejši različici;
8. INF Kodeks pomeni Kodeks IMO za varen prevoz izrabljenega jedrskega
goriva, plutonija in visoko radioaktivnih odpadkov z ladjami, v najnovejši
različici;
9. Resolucija IMO A 851(20) pomeni Resolucijo IMO 851(20), z naslovom
»Splošna načela sistema poročanja z ladij in zahteve poročanja z ladij, ki
vključujejo navodila za poročanje o izrednih dogodkih v zvezi z nevarnim
blagom, škodljivimi snovmi in/ali snovmi, ki onesnažujejo morje«, v najnovejši
različici (http://www.mzp.gov.si/);
10. ladjar
pomeni lastnika ali upravljalca ladje;
11. naročnik
prevoza pomeni osebo, ki sama ali v imenu ali za račun naročnika sklene s
prevoznikom pogodbo o prevozu blaga;
12. družba
pomeni družbo opredeljeno v pravilu 1(2) poglavja IX SOLAS konvencije;
13. ladja
pomeni vsako morsko ladjo ali plovilo;
14. nevarno
blago pomeni:
a) blago, uvrščeno v IMDG kodeks;
b) nevarne tekoče snovi, naštete v poglavju 17 IBC kodeksa;
c) utekočinjene pline, naštete v poglavju 19 IGC kodeksa;
č) trdne snovi, navedene v B dodatku BC
kodeksa;
d) blago, ki mora za prevoz izpolnjevati ustrezne predpogoje v skladu
s točko 1.1.3 IBC kodeksa ali točko 1.1.6 IGC kodeksa;
15. blago,
ki lahko onesnažuje okolje, pomeni:
a) olja, opredeljena v Prilogi 1 k MARPOL konvenciji;
b) škodljive tekoče snovi, opredeljene v Prilogi 2 k MARPOL
konvenciji;
c)
škodljive snovi, opredeljene v Prilogi 3 k
MARPOL konvenciji;
16. enota
za prevoz tovora pomeni cestno tovorno vozilo, železniški tovorni vagon,
tovorni kontejner, cestno cisterno, železniški vagon ali premično cisterno;
17. sistem
za nadzor plovbe (VTS) pomeni storitev, namenjeno izboljšanju varnosti in
učinkovitosti pomorskega prometa ter varstvu okolja, ki je zmožna poseči v
promet in se odzvati na prometne razmere, ki nastanejo na območju VTS;
18. tradicionalna
ladja pomeni vse vrste zgodovinskih ladij in njihovih dvojnikov, vključno z
ladjami, namenjenimi za spodbujanje in pospeševanje tradicionalnih znanj in
pomorskih veščin, ki služijo kot kulturni spomeniki ter se uporabljajo v skladu
s tradicionalnimi načeli pomorstva in tehnike;
19. IMO
pomeni Mednarodno pomorsko organizacijo;
20. AIS
pomeni samodejni sistem identifikacije, ki ga določa IMO;
21. VDR
pomeni sisteme zapisovanja podatkov o potovanju, ki ga določa IMO;
22. MMSI
številka pomeni identifikacijsko številko ladijske radijske postaje;
23. uprava
pomeni Upravo Republike Slovenije za pomorstvo;
24. SafeSeaNet
pomeni sistem Evropske unije za izmenjavo pomorskih podatkov, ki ga je razvila
Komisija Evropske unije v sodelovanju z državami članicami, da bi zagotovila
izvajanje evropske zakonodaje (sistem upravljanja pomorskih informacij);
25. linijski
prevoz pomeni zaporedje plovb ladje med dvema ali več istimi pristanišči bodisi
v skladu z objavljenim voznim redom bodisi s tako rednimi ali pogostimi plovbami,
da tvorijo prepoznavno sistematično zaporedje;
26. ribiško
plovilo pomeni vsako plovilo, opremljeno za gospodarsko izkoriščanje
prostoživečih morskih organizmov (ribe, raki, mehkužci ter druge vodne živali
in rastline, ki so predmet upravljanja);
27. ladja,
ki potrebuje pomoč, pomeni ladjo v položaju, v katerem bi se lahko poškodovala
ali bi lahko ogrožala okolje ali plovbo;
28. LRIT
pomeni sistem dolgega dometa za prepoznavanje in sledenje ladjam v skladu s
predpisom SOLAS V/19-1.
4. člen
(obveščanje ladij pred vplutjem)
(1) Ladja,
ki prihaja v pristanišče Republike Slovenije, mora upravi sporočiti podatke iz
1. točke Priloge I, ki je sestavni del te uredbe:
a)
najmanj 24 ur pred prihodom;
b)
najpozneje ob izplutju iz zadnjega pristanišča,
če potovanje traja manj kot 24 ur;
c)
če namembno pristanišče ni znano ali se
spremeni med potovanjem, takoj ko izve za namembno pristanišče.
(2) Ladja,
namenjena v pristanišče Republike Slovenije, ki prevaža nevarno blago ali
blago, ki lahko onesnažuje okolje, mora sporočiti podatke v skladu z 9. členom
te uredbe.
5. člen
(samodejni sistem identifikacije)
(1) Ladja,
ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, mora biti opremljena z AIS v
skladu s Prilogo II, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ladja
iz prejšnjega odstavka mora poskrbeti, da AIS vedno deluje, razen če mednarodne
pogodbe, pravila ali standardi določajo zaščito navigacijskih informacij.
6. člen
(sistemi zapisovanja podatkov o potovanju)
Ladja, ki vpluje
v pristanišče Republike Slovenije, mora biti opremljena z VDR v skladu z 2. in
3. delom Priloge II te uredbe.
7. člen
(uporaba AIS na ribiških plovilih)
(1) Vsako
ribiško plovilo, ki meri v dolžino več kot 15 metrov in pluje pod zastavo
Republike Slovenije, mora biti ne glede na to, kje se nahaja, po časovnem
načrtu iz 1. dela Priloge II te uredbe opremljeno z AIS (razred A), ki
izpolnjuje izvedbene standarde IMO.
(2) Tuje
ribiško plovilo, ki meri v dolžino več kot 15 metrov, mora biti po časovnem
načrtu iz 1. dela Priloge II te uredbe opremljeno z AIS (razred A), ki
izpolnjuje izvedbene standarde IMO, če ribari v notranjih morskih vodah ali
teritorialnem morju Republike Slovenije ali iztovarja svoj ulov v pristanišču
Republike Slovenije.
(3) Poveljnik
ribiškega plovila iz prejšnjega odstavka mora poskrbeti, da AIS vedno deluje. V
izrednih okoliščinah se AIS lahko izključi, če poveljnik meni, da je to nujno
za zaščito in varnost njegove ladje.
8. člen
(uporaba sistemov dolgega dometa za
prepoznavanje in sledenje ladjam (LRIT))
Ladja, za katero
veljajo pravila SOLAS V/19-1 in standardi zmogljivosti ter zahteve za delovanje
IMO, morajo uporabiti LRIT opremo, ki je skladna z navedenim predpisom, kadar
je namenjena v pristanišče Republike Slovenije.
9. člen
(zahtevani podatki glede prevoza nevarnega
blaga)
(1) Nevarno
blago ali blago, ki lahko onesnažuje okolje, se lahko da v prevoz ali natovori
na katero koli ladjo ne glede na tonažo, samo če naročnik predloži poveljniku
ali ladjarju pred vkrcanjem deklaracijo o nevarnem tovoru, ki vsebuje:
a)
podatke iz 2. točke Priloge I te uredbe;
b)
za snovi iz Priloge I k MARPOL konvenciji
varnostni list, ki navaja fizikalno-kemijske lastnosti proizvodov, po možnosti
vključno z njihovo viskoznostjo, izraženo v cSt pri 50 °C, in gostoto pri 15
°C, ter druge podatke z varnostnega lista v skladu z Resolucijo IMO MSC 286 (86);
c)
kontaktno številko za klic v sili naročnika ali
katere koli druge osebe, ki ima informacije o fizikalno-kemijskih lastnostih
proizvodov in o ukrepanju v nujnih primerih.
(2) Plovilo,
ki je namenjeno v pristanišče Republike Slovenije ter prevaža nevarno blago ali
blago, ki lahko onesnažuje okolje, mora imeti deklaracijo o nevarnem tovoru, ki
jo priskrbi naročnik, ki vsebuje zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka.
(3) Naročnik
mora v deklaraciji o nevarnem tovoru zagotoviti, da je pošiljka, dana v prevoz,
resnično tista, ki je prijavljena v skladu s prvim odstavkom tega člena.
10. člen
(obveščanje o nevarnem blagu ali blagu, ki
lahko onesnažuje okolje)
(1) Ne
glede na svojo tonažo, mora ladja, ki prevaža nevarno blago ali blago, ki lahko
onesnažuje okolje, in zapušča pristanišče Republike Slovenije, upravi
najpozneje pred izplutjem sporočiti podatke, navedene v 3. točki Priloge I te
uredbe, in izročiti potrdilo o načinu natovarjanja tovora na ladjo, ki ga izda
pooblaščena pravna ali fizična oseba, ki je opravila nadzor nad natovarjanjem
nevarnega tovora.
(2) Ne
glede na svojo tonažo, mora ladja, ki prevaža nevarno blago ali blago, ki lahko
onesnažuje okolje, in je namenjena v pristanišče ali sidrišče Republike
Slovenije, ob izplutju iz pristanišča vkrcanja ali takoj, ko sta znana namembno
pristanišče ali sidrišče, če ti podatki niso bili na voljo ob izplutju,
sporočiti upravi podatke, navedene v 3. točki Priloge I te uredbe.
(3) Uprava
mora podatke iz 3. točke Priloge I te uredbe hraniti dovolj dolgo, da se lahko
uporabijo ob izrednih dogodkih ali nezgodah na morju. Uprava mora v vsakem
trenutku, 24 ur dnevno, poslati te podatke po elektronski poti pristojnim
organom držav članic Evropske unije, če jih zahtevajo.
11. člen
(elektronsko pošiljanje podatkov)
(1) Ladja
mora po elektronski poti upravi sporočiti podatke iz 1. in 3. točke Priloge I
te uredbe.
(2) Pri
elektronski izmenjavi sporočil se ob upoštevanju pogojev in pravil za
elektronsko poslovanje z upravo lahko uporabi spletna aplikacija SI SSN ali
drug informacijski sistem, ki zagotavlja skladnost z navodili za pošiljanje
podatkov v obliki XML.
12. člen
(prepoved vplutja)
Uprava prepove
vplutje v pristanišče ali izplutje ladje iz pristanišča oziroma odloži njeno
vplutje ali prepove nadaljnje ravnanje z nevarnim blagom na ladji, kadar:
a)
v skladu s prvim ali drugim odstavkom 10. člena
te uredbe ladja ni sporočila podatkov iz 3. točke Priloge I te uredbe;
b)
ugotovi, da gre za nevaren tovor, katerega
promet je v pristanišču prepovedan;
c)
pri pregledu nevarnega tovora ugotovi, da
stanje ne ustreza podatkom, ki jih je ladja sporočila v skladu s prvim ali
drugim odstavkom 10. člena te uredbe;
č) nevaren tovor ni pravilno pakiran in
označen z nalepkami ter tehničnimi poimenovanji ali so te oznake poškodovane;
d)
nevaren tovor ni pravilno uskladiščen;
e)
naprave za delo z nevarnim tovorom niso
ustrezne ali tehnično brezhibne;
f)
so v pristanišču druge ovire za varen promet.
13. člen
(izjeme)
(1) Uprava
lahko odloči, da obveznosti iz 4. in 10. člena te uredbe ne veljajo za
obdobje enega leta, ki se lahko podaljšuje, za posamezna
plovila na posamezni liniji, ki opravljajo linijske prevoze med pristanišči
Republike Slovenije, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
a)
družba, ki opravlja linijske prevoze, vodi seznam
ladij, s katerimi se opravlja linijski prevoz in ga pošlje upravi;
b)
za vsako opravljeno potovanje se hranijo
podatki, navedeni v 1. ali 3. točki Priloge I te uredbe, ki so na voljo upravi
na njeno zahtevo. Družba mora vzpostaviti notranji sistem, ki zagotavlja, da se
navedeni podatki na zahtevo nemudoma pošljejo upravi po elektronski poti, in
sicer 24 ur dnevno, v skladu s prvim odstavkom 4. člena in drugim odstavkom
11. člena te uredbe;
c)
ladja sporoči upravi vsako odstopanje od
predvidenega časa vplutja v namembno pristanišče ali pilotažno postajo, daljše
od treh ur.
(2) Linija
se ne šteje za redno linijo iz točke a) prejšnjega odstavka, če ni načrtovano,
da bo delovala najmanj en mesec.
(3) Izjeme
iz prvega odstavka tega člena so omejene na plovbo z načrtovanim trajanjem do
12 ur.
(4) Uprava
lahko na podlagi prošnje druge države članice Evropske unije pod pogoji iz
prejšnjega odstavka odloči, da obveznosti iz 4. in 10. člena te uredbe ne
veljajo za ladje, ki opravljajo linijske prevoze med pristanišči Republike
Slovenije in drugimi pristanišči.
(5) Če
uprava ugotovi, da vsaj eden od pogojev iz prvega in drugega odstavka tega
člena ni več izpolnjen, takoj ukine pravico do izjeme.
(6) Uprava
sporoči Komisiji Evropske unije seznam družb in ladij, za katere velja izjema v
skladu s tem členom, ter tudi vse dopolnitve takega seznama.
14. člen
(prenos podatkov)
(1) Ladje,
nevarne za pomorski promet ali ki bi lahko ogrožale varnost plovbe, varnost
posameznikov ali okolja, so:
a) ladje, ki so bile med plovbo:
- udeležene
pri izrednih dogodkih ali nezgodah na morju iz 15. člena te uredbe;
- niso
izpolnile zahtev glede obveščanja in poročanja v skladu s to uredbo;
- niso
izpolnjevale pravil v veljavnem sistemu shem ločene plovbe in VTS;
b)
ladje, za katere obstaja dokaz ali sum o
namernih izpustih olja ali drugih kršitvah MARPOL konvencije v teritorialnem
morju ali notranjih morskih vodah Republike Slovenije;
c)
ladje, ki jim je bilo prepovedano vplutje v
pristanišča držav članic Evropske unije ali so bile omenjene v poročilu ali obvestilu
države članice Evropske unije na podlagi prednostnega inšpekcijskega pregleda
po predpisih o inšpekcijskem nadzoru varnosti plovbe;
č) ladje, ki niso uprave uradno
obvestile o zavarovanju ali finančnih jamstvih ali jih nimajo v skladu z
zakonodajo Evropske unije in mednarodnimi predpisi;
d)
ladje, za katere so piloti ali pristaniški
organi prijavili očitne pomanjkljivosti, ki bi lahko ogrožale varnost plovbe
ali povzročile tveganje za okolje.
(2) Uprava
mora podatke o ladjah iz prejšnjega odstavka sporočiti obalnim centrom v drugih
državah članicah Evropske unije, ki so ob načrtovani plovni poti ladje.
(3) Uprava
poskrbi, da so ladje, za katere je od obalnih centrov drugih držav članic
Evropske unije dobila podatke v skladu s prejšnjim odstavkom, pregledane v
pristaniščih Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski
nadzor varnosti plovbe. O ugotovitvah pregleda obvesti vse države članice, na
katere se to nanaša.
15. člen
(poročanje o izrednih dogodkih ali
nezgodah na morju)
(1) Poveljnik
ladje, ki pluje v območju iskanja in reševanja ali drugem območju pod nadzorom
Republike Slovenije, mora takoj obvestiti upravo o:
a)
vsakem izrednem dogodku ali nezgodi na morju,
ki vpliva na varnost ladje, kot so trčenje, nasedanje, poškodba, napaka ali
okvara, prodor vode ali premik tovora, napake v ladijskem trupu ali
konstrukcijske pomanjkljivosti;
b)
vsakem izrednem dogodku ali nezgodi na morju,
ki ogroža varnost plovbe, kot so napake, ki lahko vplivajo na sposobnost
manevriranja ali sposobnost ladje za plovbo, ali napake, ki vplivajo na
pogonski sistem ali krmilne naprave, naprave za pridobivanje elektrike,
navigacijsko ali komunikacijsko opremo;
c)
vsaki okoliščini, ki lahko povzroči onesnaženje
morja ali obale, kot so izpust ali nevarnost izpusta snovi, ki lahko onesnažijo
morje;
č) vsakem onesnaženju morja,
kontejnerjih ali pakiranem tovoru, ki plava na morski površini.
(2) Obvestilo
iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj podatke o ladji, njen položaj,
pristanišče izplutja, namembno pristanišče, naslov, na katerem se lahko dobijo
podatki o nevarnem blagu in blagu, ki lahko onesnažuje okolje, ki se prevaža na
ladji, število oseb na ladji, podrobnosti o izrednem dogodku in vse ustrezne
podatke, navedene v Resoluciji IMO A. 851(20).
16. člen
(ukrepi ob izjemno slabem vremenu)
(1) Kadar
uprava meni, da zaradi izjemno slabih vremenskih ali drugih razmer na morju
obstaja resna grožnja za onesnaženje morja ali obalnih območij Republike
Slovenije ali morja ali obalnih območij drugih držav ali da so v nevarnosti
človeška življenja:
a)
mora poveljnika ladje, ki se nahaja v območju
pristanišča Republike Slovenije in namerava vpluti ali izpluti iz pristanišča,
podrobno obvestiti o stanju na morju in vremenskih razmerah in o nevarnosti, ki
v takih razmerah lahko grozi ladji, tovoru, posadki in potnikom;
b)
lahko ne glede na nalogo zagotavljanja pomoči
ladjam v stiski v skladu z načrtom za sprejem ladij v stiski sprejme druge
ustrezne ukrepe, ki lahko vključujejo priporočilo ali prepoved za posamezno
ladjo ali ladje na splošno, da vplujejo ali izplujejo iz pristanišča na
prizadetih območjih, dokler ni ugotovljeno, da ni več nevarnosti za človeška
življenja ali okolje;
c)
sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi omeji ali
prepove oskrbovanje ladij z gorivom v teritorialnem morju ali notranjih morskih
vodah Republike Slovenije.
(2) Poveljnik
mora obvestiti družbo o ustreznih ukrepih ali priporočilih iz prejšnjega
odstavka. Ti ukrepi ali priporočila pa ne smejo vplivati na poveljnikovo
odločitev, ki jo sprejme na podlagi svoje strokovne ocene v skladu s SOLAS
konvencijo. Kadar odločitev, ki jo sprejme poveljnik ladje, ni v skladu z
ukrepi iz prejšnjega odstavka, obvesti upravo o razlogih za svojo odločitev.
(3) Ustrezni
ukrepi ali priporočila iz prvega odstavka tega člena temeljijo na razmerah na
morju in vremenski napovedi Agencije Republike Slovenije za okolje.
17. člen
(ukrepi v zvezi z izrednimi dogodki ali
nezgodami na morju)
(1) Ladjar,
poveljnik ladje in lastnik nevarnega blaga ali blaga, ki lahko onesnažuje
okolje, ki se prevaža na ladji, morajo sodelovati z upravo, da bi bile
posledice izrednega dogodka ali nezgode na morju čim manjše.
(2) Poveljnik
ladje, za katero se uporablja kodeks ISM, obvesti družbo v skladu s tem
kodeksom o vsakem izrednem dogodku ali nezgodi na morju iz prvega odstavka 15.
člena te uredbe, ki se pripeti na morju. Družba mora takoj, ko je obveščena o
takih razmerah, navezati stik z upravo in ji na njeno zahtevo predložiti
informacije iz 9. člena.
18. člen
(obveščanje)
(1) Po
potrebi uprava obvesti po radiu o vsakem izrednem dogodku ali nezgodi na morju,
ki ji je bila sporočena v skladu s 15. členom te uredbe, in o ladji, ki pomeni
grožnjo za varnost plovbe, posameznikov ali okolja.
(2) Uprava
mora v vsakem trenutku poslati podatke, sporočene v skladu z 10. in 15. členom
te uredbe, pristojnim organom držav članic Evropske unije, če jih zahtevajo
zaradi varnosti.
(3) Uprava,
ki je obveščena o dejstvih, ki vključujejo ali povečujejo tveganje za morska in
obalna območja druge države članice, o tem čim prej obvesti pristojni organ
zainteresirane države in se z njim posvetuje o predvidenih ukrepih. Uprava
sodeluje s pristojnim organom zainteresirane države, da skupaj določita pogoje
za skupno ukrepanje.
19. člen
(obveščanje gospodarstva)
Uprava zagotovi,
da so pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo
dejavnosti s področja pomorstva, s pomorskimi publikacijami ustrezno in tekoče
seznanjeni, vključno s postopki za sporočanje podatkov, ki jih določa ta
uredba.
20. člen
(pogoji za prenos podatkov)
Podatke, ki so
poslani upravi v skladu s to uredbo, lahko uprava pošlje tretjim osebam le v
naslednjih primerih:
- če je to potrebno zaradi opravljanja nalog, ki jih ima uprava po
tej uredbi in drugih predpisih;
- če je oseba, ki mora poslati podatke v skladu s to uredbo, dala
soglasje;
- če je tako odredil pristojni državni organ.
21. člen
(spremljanje izvajanja)
(1) Uprava
24 ur dnevno opravlja redne preglede in vse druge ukrepe, potrebne za
preverjanje delovanja telematskih sistemov na kopnem, vzpostavljenih zaradi
izpolnjevanja zahtev te uredbe in zahtev v zvezi s sprejemanjem ali pošiljanjem
podatkov, sporočenih v skladu z 10. in 13. členom te uredbe.
(2) Uprava
nemudoma obvesti državo zastave ladje in vsako državo, ki jo ukrep zadeva, o
ukrepih, ki jih je sprejela v skladu s 14. in 17. členom te uredbe za ladje, ki
ne plujejo pod zastavo Republike Slovenije.
(3) Kadar
uprava ob izrednem dogodku ali nezgodi na morju iz 17. člena te uredbe ugotovi,
da družba ni zmožna vzpostaviti in ohranjati povezave z ladjo ali upravo, o tem
obvesti državo, ki je izdala ali v imenu katere sta bila izdana potrdilo o
skladnosti ISM in spričevalo o varnem upravljanju ladij.
(4) Kadar
je razvidna večja neskladnost pri delovanju sistema varnega upravljanja ladij v
družbi s sedežem v Republiki Sloveniji, uprava družbi in ladji takoj prekliče
veljavnost potrdila o skladnosti ISM in spričevalo o varnem upravljanju ladij.
22. člen
(SafeSeaNet in sodelovanje s Komisijo
Evropske unije)
(1) Pri
upravi je vzpostavljen SafeSeaNet.
(2) Uprava
sodeluje s Komisijo Evropske unije v zvezi z delovanjem SafeSeaNet, AIS, VDR in
LRIT, ki jih morajo v skladu s to uredbo uporabljati plovila.
Priloga I: Seznam podatkov, ki jih je treba sporočiti
Priloga II: Zahteve za opremo na ladji
Uredba o nadzoru pomorskega prometa (Uradni
list RS, št. 94/10)
vsebuje naslednji končni določbi:
»23. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem
uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o nadzoru pomorskega prometa
(Uradni list RS, št. 22/05 in 75/08).
24. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
nadzoru pomorskega prometa (Uradni list RS, št. 26/12) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
Ta uredba začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.