Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči obsega:

-       Uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06 z dne 11. 7. 2006),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 70/07 z dne 3. 8. 2007),

-       Uredbo o spremembah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 99/08 z dne 17. 10. 2008),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 17/09 z dne 6. 3. 2009),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 8/12 z dne 3. 2. 2012).

UREDBA

o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa območje, kriterije in pogoje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči.

2. člen

(cilj regionalnih državnih pomoči)

Cilj regionalnih državnih pomoči je znižanje vstopnih stroškov vlagateljem, katerih naložba bo imela ugodne učinke na izboljšanje relativnega položaja manj razvitih območij (upravičenih območij) v primerjavi z območji v soseščini glede gospodarske razvitosti, zaposlenosti in kakovosti življenja.

3. člen

(regionalna karta)

(1) Skladno s 3.2. točko Smernic o regionalnih državnih pomočeh (UL C št. 54 z dne 4. 3. 2006, str. 13; v nadaljnjem besedilu: Smernice 2007–2013) se kot regionalna karta, ki prikazuje upravičeno območje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči, določi celotno ozemlje Republike Slovenije.

(2) Regionalna karta iz prejšnjega odstavka velja do 31. 12. 2013.

4. člen

(določitev intenzivnosti regionalnih državnih pomoči na osnovi regionalne karte)

(1) Najvišja dovoljena stopnja regionalnih državnih pomoči na upravičenem območju iz prejšnjega člena lahko znaša do 30 odstotkov upravičenih stroškov naložb ali stroškov ustvarjenih delovnih mest povezanih z investicijo za velika podjetja, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije. Za srednja podjetja se tako določena zgornja meja lahko poveča za 10 odstotnih točk in za mala podjetja 20 odstotnih točk, razen za podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta.

(2) Za velike investicijske projekte, katerih upravičeni stroški so večji od 50.000.000 eurov se dovoljena višina intenzivnosti regionalnih državnih pomoči določi v skladu s 15. členom te uredbe.

(3) Najvišja stopnja intenzivnosti pomoči za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na upravičenem območju iz prejšnjega člena lahko znaša:

-       do 50 odstotkov upravičenih stroškov naložb ali stroškov ustvarjenih delovnih mest povezanih z investicijo, če podjetje izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 6. člena te uredbe;

-       do 25 odstotkov upravičenih stroškov naložb ali stroškov ustvarjenih delovnih mest povezanih z investicijo, če ima podjetje manj kot 750 zaposlenih ali 200.000.000 evrov prometa, izračunano skladno s prilogo I Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabi členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 800/2008/ES).

(4) Kadar podjetje prejme pomoč v obliki tveganega kapitala ter v prvih treh letih po prejemu tveganega kapitala zaprosi za pomoč po tej uredbi, znaša najvišja dovoljena stopnja intenzivnosti pomoči na upravičenem območju iz prejšnjega člena lahko do 24 odstotkov upravičenih stroškov naložb ali stroškov ustvarjenih delovnih mest povezanih z investicijo za velika podjetja, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije. Za srednja podjetja se tako določena zgornja meja lahko poveča za 8 odstotnih točk in za mala podjetja 16 odstotnih točk, razen za podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta. Za mala in srednja podjetja, ki so prejela pomoč v obliki tveganega kapitala ter v prvih treh letih po prejemu tveganega kapitala zaprosijo za pomoč po tej uredbi, znaša najvišja dovoljena stopnja intenzivnosti pomoči na upravičenem območju iz prejšnjega člena lahko do 40 odstotkov upravičenih stroškov iz drugega odstavka 11. člena te uredbe.

(5) V primeru, ko bi razlika med najvišjo dovoljeno stopnjo intenzivnosti pomoči po prvem in četrtem odstavku tega člena presegla skupni znesek vloženega tveganega kapitala, se največja dovoljena višina pomoči, dodeljene po tej uredbi, zmanjša samo za znesek vloženega tveganega kapitala.

5. člen

(področja uporabe)

(1) Določbe te uredbe veljajo za regionalne državne pomoči, dodeljene v vseh panogah gospodarstva, razen v ribištvu in premogovništvu.

(2) Določbe te uredbe ne veljajo za pridelavo kmetijskih pridelkov, naštetih v Prilogi I Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, ter proizvode, ki ustrezajo kodam 4502, 4503 in 4504 za plutaste izdelke.

(3) Določbe te uredbe veljajo za predelavo in trženje kmetijskih pridelkov in proizvodov, razen v primeru kadar je:

-       znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine kmetijskih proizvodov, ki so ali kupljeni od pridelovalcev ali jih je na trg dalo podjetje, ki trži ali predeluje kmetijske pridelke in proizvode,

-       pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na pridelovalce.

(4) Če se regionalna državna pomoč dodeljuje podjetju, ki večino dohodkov ustvari v sektorju zračnega ali zemeljskega tovornega transporta, je treba poleg določb te uredbe upoštevati še posebna pravila, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči za ta področja. Določbe te uredbe ne veljajo za nabavo transportne opreme in transportnih sredstev.

(5) Regionalna državna pomoč podjetjem v jeklarstvu in železarstvu, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, naštetih v 29. točki 2. člena Uredbe 800/2008/ES, ni dovoljena.

(6) Regionalna državna pomoč podjetjem v industriji sintetičnih vlaken, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, naštetih v 30. točki 2. člena Uredbe 800/2008/ES, ni dovoljena.

(7) Regionalna državna pomoč podjetjem v težavah v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2; v nadaljnjem besedilu: Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah) in Zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo) ni dovoljena. Mala in srednja podjetja, ki delujejo manj kot tri leta od vpisa v register, se ne štejejo kot podjetja v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, razen če izpolnjujejo merila za stečajni postopek po predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij.

(8) Določbe te uredbe ne veljajo za aktivnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo.

(9) Določbe te uredbe ne veljajo za pomoč, ki daje prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega.

(10) Določbi petega in šestega odstavka tega člena ne veljata za pomoč, dodeljeno na podlagi drugega odstavka 11. člena te uredbe.

(11) Pri dodeljevanju regionalnih državnih pomoči za namene iz 7. člena te uredbe se poleg določb te uredbe upoštevajo tudi določbe Uredbe 800/2008/ES.

(12) Določbe te uredbe veljajo tudi za posamične odobritve državne pomoči. Vloga mora izpolnjevati vsa merila iz te uredbe. Pomoč se dodeli na podlagi individualne vloge, ki jo presoja posebna komisija, ki jo mora imenovati dajalec pomoči. S prejemnikom pomoči se sklene pogodba o dodelitvi sredstev, ki natančno opredeljuje terminski plan porabe sredstev in obveznosti prejemnika pomoči, vključno s poročili in dokazili o namenski porabi sredstev.

(13) Določbe te uredbe ne veljajo za upravičence, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na osnovi odločbe Komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti.

6. člen

(upravičenci)

(1) Do regionalnih državnih pomoči za namene iz 7. člena te uredbe so upravičene vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njihovo statusno pravno obliko (v nadaljnjem besedilu: podjetja).

(2) Mala in srednja podjetja po tej uredbi so podjetja, kot jih določa priloga I Uredbe 800/2008/ES.

7. člen

(nameni dodeljevanja)

(1) Regionalne državne pomoči se lahko dodelijo za sofinanciranje začetnih naložb.

(2) Sofinancirajo se naložbe v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri:

-       vzpostavitvi novega obrata,

-       širitvi obstoječega obrata,

-       diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki,

-       bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu.

(3) Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, oprema in stroji.

(4) Neopredmetena osnovna sredstva so prenos tehnologije z nakupom patentov, licenc, know-howa ali nepatentiranega tehničnega znanja.

(5) Neposreden nakup premoženja podjetja, ki je prenehalo poslovati ali bi prenehalo poslovati, če ne bi bilo prodano, se šteje kot začetna naložba, če je podjetje kupil neodvisen kupec. Pri nakupu podjetja se šteje kot začetna naložba strošek nakupa osnovnih sredstev podjetja, če so kupljena od tretje osebe po tržnih pogojih.

(6) Nakup delnic ali deleža podjetja v primeru iz prejšnjega odstavka se ne šteje kot začetna naložba.

8. člen

(instrumenti)

(1) Sredstva regionalnih državnih pomoči se dodeljujejo v obliki subvencij, subvencij obresti, davčnih olajšav, garancij, odpisa dolga ter ugodnih posojil, v kolikor so le-ta zavarovana z običajnim zavarovanjem in če ne vključujejo neobičajnih tveganj.

(2) Sredstva regionalnih državnih pomoči se lahko dodeljujejo z instrumenti iz prejšnjega odstavka, če so izpolnjeni pogoji preglednosti iz 5. člena Uredbe 800/2008/ES.

(3) Po pravilu de minimis se sredstva regionalnih državnih pomoči lahko dodeljujejo z instrumenti iz prvega odstavka tega člena, če so izpolnjeni pogoji preglednosti iz 2. člena Uredbe Komisije (ES) 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1998/2006/ES).

8.a člen

(preglednost pomoči)

(1) Pomoč v obliki ugodnega posojila se lahko dodeli, če je bruto ekvivalent dotacije izračunan na podlagi referenčne obrestne mere, ki velja ob dodelitvi pomoči in jo določi Evropska komisija.

(2) Državna pomoč v obliki garancije se lahko dodeli malim in srednje velikim podjetjem. Višina pomoči se izračuna na podlagi premij varnega pristana, opredeljenih v tabeli v 3.3. točki Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (UL C št. 155/2008 z dne 20. 6. 2008, str. 10). Za majhna in srednje velika podjetja, ki nimajo zgodovine kreditne sposobnosti ali bonitetne ocene, se premijo varnega pristana določi v višini 3,8 odstotka. Višino državne pomoči predstavlja razlika med premijo varnega pristana in dejansko premijo, ki jo plača podjetje.

8.b člen

(pogoji za dodelitev garancije po pravilu de minimis)

Državna pomoč po pravilu de minimis v obliki garancije se lahko dodeli, če garancija ne presega 80 odstotkov posojila, zajamčeni del posojila pa ne sme presegati 1.500.000 eurov na podjetje ali 750.000 eurov na podjetje, ki deluje v cestnoprometnem sektorju. Višina državne pomoči je v primeru dosežene vrednosti zgornje meje posojila po tem odstavku enaka zgornji meji de minimis pomoči, določeni v Uredbi 1998/2006/ES. Če znaša zajamčeni del posojila, kateremu je garancija namenjena, le določen delež zgornje meje posojila po tem členu, se šteje, da bruto ekvivalent dotacije garancije ustreza enakemu deležu zgornje meje de minimis pomoči, določenem v Uredbi 1998/2006/ES.

9. člen

(kumulacija pomoči)

(1) Zgornja meja intenzivnosti regionalne državne pomoči iz 4. člena te uredbe velja ne glede na to iz katerih javnih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena in ali je pomoč dodeljena po več shemah hkrati.

(2) Regionalna državna pomoč za začetne naložbe in regionalna državna pomoč za ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z začetnimi naložbami, se lahko združita ob upoštevanju meje intenzivnosti iz 4 člena te uredbe.

(3) Če so stroški investicije, ki so upravičeni do regionalnih državnih pomoči, v celoti ali delno upravičeni tudi do pomoči za druge namene ali po drugih shemah, veljajo za skupni del upravičenih stroškov najugodnejši pogoji iz posameznih shem.

(4) Regionalna državna pomoč za investicijo se ne sme združevati z državno pomočjo dodeljeno po pravilu de minimis glede na iste upravičene stroške, če bi s tem presegla intenzivnosti, določene v 4. členu te uredbe.

10. člen

(poročanje o dodeljenih regionalnih državnih pomočeh)

Dajalci regionalnih državnih pomoči po tej uredbi morajo vsako leto do 28. februarja skladno z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) in Uredbo o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis« (Uradni list RS, št. 61/04) poročati o prejemnikih teh pomoči za prejšnje leto organu, pristojnemu za regionalni razvoj ali upravljavcu regionalne sheme.

11. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški naložbe lahko zajemajo:

-       stroške nakupa zemljišč,

-       gradnjo in nakup objektov,

-       nakup strojev in opreme,

-       stroške nematerialnih naložb, ki pomenijo prenos tehnologije z nakupom patentiranih pravic, licenc, know-howa in nepatentiranega tehničnega znanja. Pri velikih podjetjih lahko upravičeni stroški nematerialnih naložb znašajo največ do 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.

(2) Za mala in srednja podjetja so upravičeni stroški tudi stroški pripravljalnih študij in svetovanj, če so povezana z začetno naložbo, v višini do 50 odstotkov dejanskih stroškov, skladno z Uredbo 800/2008/ES. Upravičeni stroški so stroški pripravljalnih študij in svetovanj, ki jih zagotovijo zunanji izvajalci. Pomoč za svetovalne storitve majhnim in srednje velikim podjetjem, ki presega višino 2.000.000 eurov na podjetje in na projekt, je potrebno priglasiti Evropski komisiji.

(3) Stroški, ki so povezani z zakupom sredstev, ki niso zemljišča ali zgradbe, se štejejo za upravičene stroške samo pod pogojem, če je zakup izveden v obliki finančnega zakupa in zakupna pogodba vsebuje določbe o obveznem nakupu sredstev po izteku zakupa.

(4) Stroški zakupa zemljišč in zgradb se štejejo za upravičene stroške, če je zakupna pogodba sklenjena za obdobje najmanj petih let po predvidenem dokončanju naložbe za velika podjetja in najmanj treh let za mala in srednja podjetja.

(5) Razen pri malih in srednjih podjetjih in pri prevzemih morajo biti nabavljena osnovna sredstva nova. Pri prevzemu je treba vrednost osnovnih sredstev, pridobljenih z regionalno državno pomočjo dodeljeno še pred nakupom, odšteti od vrednosti sredstev, ki so predmet nakupa.

(6) Upravičeni stroški za ustvarjanje delovnih mest, povezanih z izvedbo začetne naložbe, so pod posebnimi pogoji iz 13 člena te uredbe tudi stroški dela na novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki lahko zajemajo bruto plačo in obvezne prispevke za socialno varnost.

(7) Pod pogoji, določenimi v 14. členu te uredbe, spadajo med upravičene stroške tudi stroški tekočega poslovanja podjetij.

(8) V podjetjih, ki poslujejo v sektorju transporta, stroški nakupa transportne opreme (premično premoženje) ne spadajo med upravičene stroške.

12. člen

(pogoji dodeljevanja)

(1) Prejemnik regionalne državne pomoči mora prispevati lastna sredstva v višini najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov, ki ne smejo vsebovati javnih sredstev.

(2) Naložbeni projekt mora ostati v regiji vsaj 5 let po končani naložbi. V kolikor so prejemniki regionalne državne pomoči mala in srednja podjetja mora projekt ostati v regiji vsaj 3 leta po končani naložbi.

(3) Regionalno državno pomoč majhnim in srednje velikim podjetjem je mogoče dodeliti samo, če je prosilec zanjo vložil vlogo za dodelitev državne pomoči pred začetkom izvajanja projekta. Za začetek izvajanja projekta se šteje trenutek, ko je sklenjena prva obvezujoča zaveza za začetek aktivnosti na projektu. Regionalno državno pomoč velikemu podjetju je mogoče dodeliti samo, če je poleg tega, da projekt izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka tega člena te uredbe, prosilec analiziral možnost izvedbe projekta s prejeto regionalno državno pomočjo in brez nje. Dajalec regionalne državne pomoči mora preveriti, ali analiza prosilca potrjuje, da bo upravičenec zaradi prejete regionalne državne pomoči izpolnil enega od naslednjih meril:

-       dejansko povečal stvarno velikost projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal,

-       dejansko povečal obseg projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal, v stvarni ali finančni obliki,

-       zaradi prejete regionalne državne pomoči skrajšal dejanski čas, ki ga bo prosilec porabil za dokončanje projekta,

-       dejansko povečal finančno vrednost projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal, ali

-       da projekta brez prejete regionalne državne pomoči ne bi bilo možno izpeljati na območju, določenem v 3. členu te uredbe.«.

(4) Nematerialne naložbe se morajo uporabljati izključno v podjetju, ki je prejelo regionalno državno pomoč, obravnavati jih je treba kot sredstva, ki se amortizirajo. Kupljena morajo biti od tretje osebe po tržnih pogojih, vključena morajo biti v osnovna sredstva podjetja in morajo vsaj pet let ostati v velikem podjetju in tri leta v malem ali srednjem podjetju, ki je prejelo regionalno državno pomoč.

13. člen

(posebni pogoji dodeljevanja regionalne državne pomoči za ustvarjanje novih delovnih mest)

(1) Regionalne državne pomoči za ustvarjanje novih delovnih mest se lahko dodelijo, če gre za delovna mesta, ki so povezana z izvedbo projekta začetne naložbe. To pomeni, da se nanašajo na dejavnost, za katero je bila izvedena naložba in so ustvarjena v treh letih po končani naložbi. Upoštevajo se tudi delovna mesta, ustvarjena v treh letih po končani naložbi, zaradi povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti s pomočjo nove naložbe.

(2) Povečanje števila delovnih mest se ugotavlja kot neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev.

(3) Če je regionalna državna pomoč za začetno naložbo povezana z odprtjem novih delovnih mest morajo biti ta zasedena v treh letih po končani naložbi.

(4) Nova delovna mesta, odprta na podlagi začetne naložbe, morajo ostati v regiji najmanj pet let, šteto od datuma, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno.

(5) Pri malih in srednjih podjetjih se lahko doba iz prejšnjega odstavka skrajša na tri leta, šteto od datuma, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno.

14. člen

(posebni pogoji dodeljevanja regionalne državne pomoči za tekoče poslovanje podjetij – de minimis)

(1) Regionalna državna pomoč za tekoče poslovanje podjetij se lahko dodeli po pravilu de minimis skladno z Uredbo 1998/2006/ES za kritje stroškov tekočega poslovanja podjetja.

(2) Državno pomoč iz prejšnjega odstavka se lahko dodeli podjetju, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 30. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11; v nadaljnjem besedilu: zakon). Pri tem se za izjemno negativno delovanje trga šteje, če:

-       je prizadeto širše geografsko območje, kjer opravlja dejavnost prejemnik spodbude tako, da se na tem območju zmanjša bruto domači proizvod dve četrtletji zapored in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti, višine prihodkov in trgovske aktivnosti podjetja, ali

-       je prizadeta panoga, v kateri opravlja dejavnost prejemnik spodbude in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti, višin prihodkov in trgovske aktivnosti podjetja.

(3) Državno pomoč iz prvega odstavka tega člena se dodeli na podlagi vloge. Vlogo obravnava komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: komisija). Vsaj en član komisije mora biti predstavnik ministrstva, pristojnega za področje, v katero sodi glavna dejavnost, za katero je registriran prosilec za državno pomoč, vsaj en član komisije pa predstavnik Ministrstva za finance. Sklep o dodelitvi regionalne državne pomoči za tekoče poslovanje podjetij sprejme Vlada Republike Slovenije. Dajalec pomoči sklene s prejemnikom pomoči pogodbo o dodelitvi sredstev, ki opredeljuje terminski plan porabe sredstev in obveznosti prejemnika pomoči, vključno s poročili in dokazili o namenski porabi sredstev.

(4) Dajalec pomoči mora od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobiti pisno:

-       izjavo o že prejetih de minimis pomočeh, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku je v zadnjem triletnem obdobju kandidiral za de minimis pomoč,

-       izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,

-       zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter dovoljene intenzivnosti pomoči.

15. člen

(posebni pogoji za velike naložbene projekte)

(1) Velik naložbeni projekt je začetna naložba, pri kateri upravičeni stroški pri projektu presegajo vrednost 50.000.000 eurov. Vrednost upravičenih stroškov mora biti izračunana na podlagi cen oziroma menjalnih tečajev na dan dodelitve regionalne državne pomoči ali pri velikih projektih, pri katerih je potrebna posamična priglasitev, na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan priglasitve.

(2) Da se prepreči umetna razdelitev velikega naložbenega projekta v več manjših projektov zaradi izogibanja določbam te uredbe se za velik naložbeni projekt šteje tudi skupina posameznih projektov, ki posamezno ne dosegajo vrednosti 50.000.000 eurov, če podjetje ali podjetja v treh letih začno posamezne naložbe v osnovna sredstva, ki se lahko združena obravnavajo na ekonomsko nedeljiv način ali pomenijo ekonomsko celoto, v skupni vrednosti 50.000.000 eurov.

(3) Če pri projektu vrednost upravičenih stroškov presega 50.000.000 eurov se dovoljena intenzivnost regionalnih državnih pomoči iz 4 člena te uredbe določi na naslednji način:

-       do 50.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 30 odstotkov upravičenih stroškov investicije, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije,

-       med 50.000.000 eurov in 100.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 15 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije,

-       nad 100.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 10,2 odstotka upravičenih stroškov naložbe, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije.

(4) Upravljavec regionalne sheme je dolžan v 10 dneh po dodelitvi regionalne državne pomoči velikemu naložbenemu projektu, ki ga predhodno ni potrebno priglasiti, Ministrstvu za finance sporoči podatke, kot so opredeljeni v Prilogi II Uredbe 800/2008/ES.

(5) Individualna priglasitev regionalne državne pomoči Evropski komisiji je obvezna za vsak projekt, pri katerem višina te pomoči iz vseh virov presega vrednost 22.500.000 eurov ali če skupna vrednost regionalne državne pomoči iz vseh virov presega 75 odstotkov vrednosti dovoljene regionalne državne pomoči pri projektu, pri katerem upravičeni stroški dosegajo vrednost 100.000.000 eurov ob največji dovoljeni intenzivnosti iz 4. člena te uredbe.

(6) Veliki naložbeni projekti niso upravičeni do dodatkov za mala in srednja podjetja iz 4. člena te uredbe.

16. člen

(posebni pogoji za regionalno državno pomoč za novoustanovljena mala podjetja)

(1) Poleg upravičenih stroškov iz 11. člena te uredbe se sofinancirajo še pravni, svetovalni in administrativni stroški, ki so neposredno povezani z ustanovitvijo novega podjetja, ter naslednji stroški, ki nastanejo v prvih petih letih od ustanovitve podjetja:

-       obresti zunanjih finančnih virov in dividende na lastni kapital, uporabljen pri ustanovitvi novega podjetja, če te ne presegajo referenčne obrestne mere,

-       povračilo stroškov najema proizvodnih prostorov, strojev in/ali opreme,

-       povračilo stroškov porabljene energije, vode, ogrevanja, davkov in administrativnih taks,

-       povračilo amortizacije in stroškov zakupa proizvodnih prostorov, strojev in opreme, in

-       povračilo stroškov plač, vključno s povračilom obveznih socialnih prispevkov, če ti niso vključeni v drugih oblikah ali virih regionalne državne pomoči.

(2) Povračilo davka na dodano vrednost, davka na dobiček ali na dohodek ni upravičen strošek.

(3) Najvišja dovoljena intenzivnost regionalnih državnih pomoči za namene iz prvega odstavka tega člena je 35 odstotkov upravičenih stroškov projekta, ki nastanejo tri leta po ustanovitvi podjetja oziroma 25 odstotkov četrto in peto leto po ustanovitvi podjetja.

(4) Najvišja dovoljena višina regionalne državne pomoči posameznemu podjetju za namene iz prvega odstavka tega člena ne sme preseči 2.000.000 eurov, pri čemer znesek pomoči ne sme preseči 33 odstotkov te vrednosti letno.

(5) Regionalna državna pomoč za namene iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena podjetjem, v katerih imajo kontrolni lastniški delež osebe, ki so imele lastniški delež v podjetju, ki je prenehalo poslovati, 12 mesecev od prenehanja prvotne družbe in katerega dejavnost je bila enaka ali podobna novoustanovljenemu podjetju.

(6) Državna pomoč za investicijo za namene iz prvega odstavka tega člena se ne sme združevati z državnimi pomočmi za isto naložbo, dodeljene po drugih shemah državnih pomoči, vključno s pomočmi, dodeljenimi po pravilu de minimis.

(7) Regionalne državne pomoči za namene iz prvega odstavka tega člena so dovoljene le podjetjem, ki so bila ustanovljena manj kot pet let pred odobritvijo pomoči.

(8) Do regionalne državne pomoči za namene iz prvega odstavka tega člena so upravičena samo podjetja, ki izpolnjujejo pogoje o neodvisnosti skladno z določbami priloge I Uredbe 800/2008.

16.a člen

(črtan)

16.b člen

(splošni pogoji in pomen izrazov pri dodeljevanju spodbud za zaposlovanje in davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo)

(1) Pri dodeljevanju spodbud za zaposlovanje in davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo iz 25. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: problemsko območje) se upoštevajo merila in kriteriji Uredbe 800/2008/ES.

(2) »Zavezanec« po tej uredbi je davčni zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 56/08, 76/08, 92/08, 5/09, 96/09, 43/10 in 59/11) ali po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo) in izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 27. člena zakona.

(3) Izraza »oprema« in »neopredmetena sredstva«, uporabljena v tej uredbi, imata pomen kot ga določata Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakon o dohodnini.

(4) Zavezanec ne more biti upravičen do ugodnosti iz 27. in 28. člena zakona, če je po stanju na zadnji dan obdobja, za katerega se sestavlja davčni obračun, naslovnik neporavnanega dolga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Komisije Evropske unije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom.

16.c člen

(spodbude in davčne olajšave za zaposlovanje)

(1) Spodbude za zaposlovanje na problemskem območju se izvajajo v obliki povračila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, ki jih je v višinah, določenih s predpisi, ki urejajo to področje, plačal delodajalec za zaposlitev delavca, za katerega se skladno s to uredbo lahko uveljavlja spodbude za zaposlovanje.

(2) Davčna olajšava za zaposlovanje iz drugega odstavka 28. člena zakona, ki se uveljavlja v obliki zmanjšanja davčne osnove za 70 odstotkov stroškov brezposelne osebe, se nanaša na obračunane stroške bruto plače, povečane za obvezne prispevke delodajalca za brezposelno osebo.

(3) Za brezposelno osebo po tej uredbi se šteje vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 27. člena zakona. Zaposlitev brezposelne osebe pri zavezancu mora predstavljati neto povečanje števila zaposlenih v primerjavi s povprečjem v zadnjih 12 mesecih. Upravičene izjeme predstavljajo primeri nadomestitve izpraznjenih delovnih mest zaradi prostovoljnega odhoda delavca, nezmožnosti opravljanja dela, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa, starostne upokojitve ali zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja iz krivdnih razlogov na strani delavca, razen če je razlog negativna ocena poskusnega dela. Število zaposlenih pri upravičencu se preverja na osnovi izmenjave podatkov v uradnih evidencah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za ugotovitev neto povečanja števila zaposlenih se primerjata podatka o številu zaposlenih zadnji dan pred dnem zaposlitve prikrajšanega delavca pri zavezancu in o številu zaposlenih 12 mesecev pred tem datumom.

(4) Pod pogoji iz zakona in te uredbe se davčne olajšave za zaposlovanje lahko uveljavlja največ za prvih 12 mesecev po zaposlitvi.

(5) V primeru, da pred potekom 12 mesečnega obdobja delavec odpove delovno razmerje, lahko zavezanec uveljavlja spodbudo le za čas dejanskega dela delavca pri zavezancu. V primeru, da zavezanec odpove delavcu delovno razmerje pred potekom 12 mesečnega obdobja, ni upravičen do uveljavljanja davčne olajšave za zaposlovanje. Pri ugotavljanju upravičenosti do pomoči zavezancu v primerih prekinitve delovnih razmerij se uporablja četrti odstavek 40. člena Uredbe 800/2008/ES.

(6) Najvišji dovoljen znesek državnih pomoči, dodeljenih v skladu s 27. členom zakona, znaša 50 odstotkov stroškov plače posameznega delavca, obračunanih za posamezno leto. Strošek plače posameznega delavca je osnova za izračun intenzivnosti dodeljene državne pomoči in zajema neto plačo, obvezne prispevke iz plače, akontacijo dohodnine in obvezne prispevke na plačo, kot je to določeno v 15. točki 2. člena Uredbe 800/2008/ES.

(7) Spodbude in davčne olajšave za zaposlovanje po tem členu lahko zavezanec za istega delavca uveljavlja samo enkrat.

16.č člen

(davčna olajšava za investiranje)

(1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v skladu s petim odstavkom 28. člena zakona v višini 70 odstotkov investiranega zneska.

(2) Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se lahko sešteva z drugimi pomočmi, namenjenimi spodbudam za investiranje, vključno s pomočmi de minimis, vendar le do najvišje dovoljene intenzivnosti državnih pomoči, določene v 4. členu te uredbe.

16.d člen

(način uveljavljanja davčnih olajšav)

(1) Zavezanec uveljavlja davčne olajšave iz prejšnjih dveh členov v davčnem obračunu.

(2) Zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za zaposlovanje, predloži kot prilogo k obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, ali obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje, ki je skupaj z metodologijo za izpolnjevanje obrazca določen v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za investiranje, predloži kot prilogo k obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, ali obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za investiranje, ki je skupaj z metodologijo za izpolnjevanje obrazca določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

16.e člen

(načina uveljavljanja spodbude za zaposlovanje)

(1) Delodajalec uveljavlja povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije v skladu s prvim odstavkom 27. člena zakona z vlogo, ki jo vloži pri pristojni območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) v 30 dneh po preteku enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z brezposelno osebo.

(2) Pri zaposlitvi brezposelne osebe, ki se šteje kot invalid v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov, uveljavlja delodajalec povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije v skladu s prvim odstavkom 27. člena zakona z vlogo, ki jo vloži pri pristojni območni službi zavoda v 30 dneh po preteku vsakega leta zaposlitve za preteklo leto. Prvo leto zaposlitve začne teči z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

(3) Obrazec vloge z navodili za izpolnitev objavi zavod na svoji spletni strani.

(4) O vlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča zavod z odločbo, izdano v upravnem postopku.

16.f člen

(dolžnost in način vrnitve davčnih olajšav)

(1) Zavezanec mora za znesek izkoriščene davčne ugodnosti povečati davčno obveznost:

-       če je bila davčna olajšava uveljavljena na podlagi neresničnih podatkov,

-       če je ugotovljena neupravičenost do državne pomoči ali

-       če je zavezanec že prejel pomoč za isti namen.

(2) Znesek iz prejšnjega odstavka, za katerega mora zavezanec zaradi neupravičenega uveljavljanja davčne olajšave povečati davčno obveznost, je enak zmanjšanju davčne obveznosti pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti zaradi uveljavljanja olajšave v vseh letih uveljavljanja, vključno z obrestmi, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(3) Za postopke iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

(4) Zavezanec nakaže znesek iz drugega odstavka tega člena na ustrezen vplačilni račun v skladu s Pravilnikom o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 103/10, 48/11 in 51/11 – popr.).

16.g člen

(nadzor nad uveljavljanjem davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje ter spodbud za zaposlovanje na problemskem območju)

(1) Nadzor nad uveljavljanjem davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje na problemskem območju, ki jih zavezanec uveljavlja v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, opravlja Davčna uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, Zakonom o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 in 62/10) in zakonom, ki ureja davčno službo.

(2) Nadzor nad uveljavljanjem spodbud za zaposlovanje na problemskem območju opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu z Zakonom o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97 in 36/00) in Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo).

(3) Podatki o dodeljenih državnih pomočeh v obliki spodbud za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje na problemskem območju se evidentirajo v centralni bazi podatkov o dodeljenih državnih pomočeh v skladu s priglašenimi shemami državnih pomoči.

(4) Organi iz prvega odstavka tega člena enkrat letno poročajo o dodeljenih državni pomočeh upravičencem organu, pristojnemu za regionalni razvoj, in upravljavcu sheme za potrebe priprave poročila o dodeljenih državnih pomočeh, v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04).

17. člen

(črtan)

Priloga 1: Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo (27. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja)

Priloga 2: Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za investiranje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo (28. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja)

Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06) vsebuje naslednji končni določbi:

»18. člen

(uporaba uredbe in prenehanje veljavnosti dosedanje ureditve)

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati Pravilnik o regionalni karti za izvajanje politike regionalnih državnih pomoči v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 58/01 in 37/04) in Pravilnik o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter regionalnih razvojnih spodbud samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam (Uradni list RS, št. 108/02, 59/03 in 70/04).

19. člen

(uveljavitev uredbe)

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 70/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

9. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 99/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 17/09) vsebuje naslednjo končno določbo:

»12. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 8/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

5. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.