Opozorilo:
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni
pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo obsega:
-
Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 z
dne 24. 8. 2012),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 64/14 z dne 29. 8. 2014),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 98/15 z dne 18. 12. 2015),
-
Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 75/22 z dne 30. 5. 2022),
-
Uredbo o spremembah
Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 157/22 z dne 16. 12. 2022).
UREDBA
o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta uredba v zvezi z zmanjševanjem
onesnaževanja okolja zaradi emisije snovi in emisije toplote, ki nastajata pri
odvajanju komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode ter njihovih
mešanic v vode, določa mejne vrednosti emisije snovi in toplote, vrednotenje
emisije snovi in toplote, ukrepe preprečevanja emisije snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda, ukrepe zmanjševanja emisije snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda, druge ukrepe zmanjševanja emisije snovi, pogoje za
odvajanje odpadnih voda in obveznosti investitorjev in upravljavcev naprav, ki
se nanašajo na pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in obratovanje naprave v
skladu z:
-
Direktivo Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju
komunalne odpadne vode (91/271/EGS) (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40),
zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o
spremembi direktiv Sveta 91/271/EGS in 1999/74/EC ter direktiv 2000/60/ES,
2006/7/ES, 2006/25/ES in 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi
spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 353 z dne 28.
12. 2013, str. 8),
-
Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta
2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na
področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič
spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi
direktiv Sveta 91/271/EGS in 1999/74/EC ter direktiv 2000/60/ES, 2006/7/ES,
2006/25/ES in 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi spremembe
položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013,
str. 8),
-
Direktivo 2006/118/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in
poslabšanjem (UL L št. 372 z dne 27. 12. 2006, str. 19) in
-
Direktivo 2010/75/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje
in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17),
zadnjič popravljeno s Popravkom Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje
in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. decembra 2010) (UL L št.
158 z dne 19. 6. 2012, str. 25).
2. člen
(uporaba)
(1) Ta uredba se uporablja za ravnanje
z odpadno vodo iz objektov in naprav, razen če za posamezno vrsto objektov, naprav,
posamezno onesnaževalo v odpadni vodi ali onesnaževala v odpadni vodi iz posameznih
vrst naprav ali za posamezen del okolja ali posamezno območje, določeno kot
degradirano okolje, poseben predpis mejnih vrednosti emisije snovi, mejnih vrednosti
emisije toplote, vrednotenja emisije snovi ali toplote ali drugih posameznih
vprašanj ne ureja drugače.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
za parametre onesnaženosti, za katere se v skladu s prilogo 2, ki je sestavni
del te uredbe, uporabljata točki (l) in (t), točki (l) in (t) uporabljata tudi
pri napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo in so urejene s posebnimi
predpisi iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se parametri onesnaženosti kemijska potreba po kisiku, sulfat in
strupenost ne upoštevajo pri
odvajanju kopalne vode iz bazena, če gre za praznjenje bazena, pri katerem se
za polnilno vodo v skladu s predpisom, ki ureja minimalne higienske zahteve, ki
jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih, uporablja morska
voda, pri prvih meritvah in meritvah obratovalnega monitoringa pa se namesto
parametra kemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK) upošteva
parameter celotni organski ogljik.
(4) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na
industrijske odpadne vode, se uporabljajo tudi glede tekočih odpadkov iz
proizvodnje titanovega dioksida, ki se v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in odstranjevanje tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida,
lahko odstranjujejo z izpuščanjem v vode, razen če ta uredba določa drugače.
3. člen
(izjeme)
(1) Določbe te uredbe se ne uporabljajo
za ravnanje s:
1.
padavinsko odpadno vodo, ki nastaja pri
obratovanju kamnolomov,
2.
odpadno vodo, ki nastaja pri:
-
poglabljanju morskega ali rečnega dna,
-
obratovanju ladij v notranjih morskih vodah,
-
odmetavanju odpadkov z ladij v notranjih
morskih vodah,
-
opravljanju kmetijske dejavnosti in se
uporablja kot organsko gnojilo na kmetijskih površinah v skladu s predpisom, ki
ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
-
odkopu naplavljenega rečnega gramoza, če
nastaja pri pranju gramoza na vodnih zemljiščih, in
-
opravljanju nalog v zvezi z varstvom pred
naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Določbe te uredbe se ne
uporabljajo za:
-
emisijo radioaktivnih snovi pri odvajanju
odpadnih voda iz naprav in
-
emisijo toplote pri vračanju podzemne vode po
uporabi za ogrevanje ali hlajenje objektov v isti vodonosnik.
4. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo
naslednji pomen:
1.
blato je preostalo obdelano ali neobdelano
blato iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali iz drugih čistilnih naprav
in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic ter drugih podobnih naprav za čiščenje odpadnih voda;
2.
čezmerno obremenjeno vodno telo je vodno telo,
ki je čezmerno obremenjeno v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih
ali podzemnih voda;
3.
čistilna naprava je naprava za čiščenje odpadne
vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;
4.
čistilna naprava padavinske odpadne vode je
naprava za fizikalno, kemijsko, fizikalno-kemijsko ali biološko čiščenje
padavinske odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;
5.
ekološki tip površinske vode je tip, določen v
skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda;
6.
emisija toplote v vode (v nadaljnjem besedilu:
emisija toplote) je oddajanje toplote pri odvajanju odpadne vode iz posamezne
naprave neposredno v vode in se izraža kot emisijski delež oddane toplote;
7.
emisijski delež oddane toplote je dnevno
povprečje razmerja med močjo toplote, ki jo pri odvajanju odpadne vode oddaja
naprava neposredno v tekoče celinske vode, in toplotno močjo, ki je potrebna,
da bi se voda v vodotoku na mestu iztoka odpadne vode, ko je popolnoma
premešana z odpadno vodo, segrela za:
-
1,5 °C nad svojo naravno temperaturo, če gre za
salmonidne vode iz predpisa, ki ureja določitev odsekov površinskih voda, pomembnih
za življenje sladkovodnih vrst rib, in
-
3 °C, če gre za vode, ki niso vode iz prejšnje
alineje;
8.
emisijski faktor obremenjevanja pri odvajanju
odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: emisijski faktor) je razmerje med količino
snovi v odpadni vodi in maso izdelka ali surovine;
9.
industrijska čistilna naprava je čistilna
naprava za čiščenje industrijske odpadne vode ene ali več naprav, v katerih
poteka isti ali več različnih tehnoloških postopkov. Če se industrijska odpadna
voda odvaja v javno kanalizacijo, je industrijska čistilna naprava namenjena
predčiščenju industrijske odpadne vode;
10.
industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki
nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti
in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je
tudi:
-
odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju
kmetijske dejavnosti,
-
mešanica industrijske odpadne vode s komunalno
ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če gre za komunalno ali padavinsko
odpadno vodo, ki nastaja na območju iste naprave, in se pomešane odpadne vode
po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode,
-
odpadna voda, ki se zbira in odteka s
površin objektov ali naprav za predhodno skladiščenje,
predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov,
razen njihovih streh, ali s funkcionalnih prometnih površin
ob teh objektih in napravah, če na teh površinah poteka manipulacija z odpadki
in bi lahko prišlo do onesnaženja površin,
-
hladilna odpadna voda in
-
biološko razgradljiva industrijska odpadna voda
iz naprave, v kateri poteka dejavnost iz priloge 6, ki je sestavni del te
uredbe;
11.
izpust snovi v vode (v nadaljnjem besedilu:
emisija snovi) je emisija onesnaževala v vode ali javno kanalizacijo, ki
nastaja pri odvajanju odpadne vode in se izraža s:
-
parametri onesnaženosti odpadne vode,
-
količino snovi,
-
emisijskim faktorjem ali
-
učinkom čiščenja čistilne naprave;
12.
izredne razmere so posledica okoliščin, ki so
nastale zaradi višje sile in jih razumno ni bilo mogoče predvideti, se jim
izogniti ali jih ublažiti, kakor so na primer naravne nesreče ali izredni
meteorološki ali hidrološki pojavi (izjemno močne padavine, izjemno velike
poplave ali zelo dolge suše), ali izredne okoliščine zaradi okvar ali nesreč,
ki jih razumno ni bilo mogoče predvideti;
13.
iztok je vodni objekt v skladu s predpisom, ki
ureja določitev vodne infrastrukture, in je del naprave, prek katerega se
odpadna voda odvaja v kanalizacijo, čistilno napravo ali okolje;
14.
javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s
čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura
lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
15.
kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z
njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko
omrežje, po katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov ter ločeno
od nje ali skupaj z njo tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali z
utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov;
16.
kemično stranišče je stranišče, ki deluje brez
izpiranja z vodo in v katerem se uporabljajo kemična sredstva (sanitarni
koncentrati) za preprečevanje nezaželenih vonjav;
17.
količina snovi v odpadni vodi (v nadaljnjem
besedilu: količina snovi) je masa pri odvajanju odpadnih voda izpuščenih snovi
v določenem obdobju;
18.
komunalna čistilna naprava je naprava za
čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode
z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja
njeno onesnaženost;
19.
komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki
nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih
prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna
odpadna voda je tudi odpadna voda, ki:
-
nastaja v objektih v javni rabi ali pri drugih
dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v
gospodinjstvu,
-
nastaja kot industrijska odpadna voda v
proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s
komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna
odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne
presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3,
obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri
za nobeno od onesnaževal letna količina ne presega mejnih vrednosti letnih
količin onesnaževal, določenih v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe,
-
nastaja kot industrijska odpadna voda, za
katero iz posebnega predpisa iz prvega odstavka 2. člena te uredbe, ki
posamezna vprašanja emisije snovi in toplote pri odvajanju tovrstne
industrijske odpadne vode ureja drugače, izhaja, da se za te industrijske
odpadne vode ne uporablja ali
-
nastaja kot industrijska odpadna voda v
napravi, za katero iz posebnega predpisa iz prvega odstavka 2. člena te uredbe,
ki posamezna vprašanja emisije snovi in toplote pri odvajanju industrijske
odpadne vode iz tovrstne naprave ureja drugače, izhaja, da se za industrijske
odpadne vode iz te naprave ne uporablja;
20.
kopalna sezona je obdobje koledarskega leta,
določeno s predpisom, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih
voda;
21.
kopalne vode so vode iz predpisa, ki ureja
upravljanje kakovosti kopalnih voda;
22.
kvalificirani trenutni vzorec odpadne vode je
vzorec v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring
odpadnih voda (v nadaljnjem besedilu: predpis o obratovalnem monitoringu
odpadnih voda);
23.
ločevalnik maščob je naprava za čiščenje
odpadne vode z izločanjem maščob rastlinskega ali živalskega izvora po
standardu SIST EN 1825;
24.
lovilnik olj je naprava za čiščenje odpadne
vode z izločanjem lahkih tekočin po standardu SIST EN 858;
25.
mala komunalna čistilna naprava je komunalna
čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 2 000 PE;
26.
mejna vrednost emisije snovi je vrednost, na
podlagi katere se vrednoti emisija snovi in ugotavlja čezmerna obremenitev
okolja zaradi emisije snovi v javno kanalizacijo ali v vode pri odvajanju
odpadne vode in se izraža kot:
-
mejna vrednost parametra onesnaženosti odpadne
vode,
-
mejna vrednost letne količine onesnaževala,
-
mejna vrednost učinka čiščenja odpadne vode ali
-
mejni emisijski faktor;
27.
mejna vrednost emisije toplote je vrednost, na
podlagi katere se vrednoti emisija toplote in čezmerna obremenitev okolja zaradi
emisije toplote v javno kanalizacijo ali v vode pri odvajanju odpadne vode in
se izraža kot:
-
mejna vrednost temperature ali
-
mejni emisijski delež oddane toplote;
28.
mešanica odpadnih voda je mešanica komunalne
ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo ali mešanica
industrijskih odpadnih voda;
29.
naprava je nepremična ali premična tehnološka
enota, v kateri poteka določen tehnološki postopek in na isti lokaciji z njim
drugi neposredno tehnološko povezani postopki, ki povzročajo pri odvajanju
industrijske odpadne vode onesnaževanje voda. Naprave so tudi ločevalniki
maščob, lovilniki olj, komunalne in skupne čistilne naprave ter čistilne
naprave padavinske odpadne vode ter objekti iz predpisa, ki ureja klasifikacijo
vrst objektov in objekte državnega pomena, v katerih poteka določen tehnološki
postopek in na isti lokaciji z njim drugi neposredno tehnološko povezani
postopki, ki povzročajo pri odvajanju odpadne vode onesnaževanje voda;
30.
nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik,
brez prekatov, namenjen zbiranju komunalne odpadne vode;
31.
neposredno odvajanje v podzemne vode je
odvajanje odpadne vode, pri katerem lahko pride do vnosa onesnaževal v podzemno
vodo brez precejanja skozi zemljino ali kamnine, ki so pod površjem tal;
32.
neposredno odvajanje v površinske vode (v
nadaljnjem besedilu: neposredno odvajanje v vode) je odvajanje odpadne vode,
pri katerem lahko pride do vnosa onesnaževal v površinsko vodo;
33.
območje poselitve je aglomeracija iz
operativnega progama odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določena v
skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode;
34.
obstoječi iztok je iztok, ki je bil zgrajen
pred uveljavitvijo te uredbe in se je na dan uveljavitve te uredbe po njem
odpadna voda odvajala v vode;
35.
obstoječa pretočna greznica je pretočna
greznica, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi,
ki so veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe;
36.
obstoječa naprava je naprava, ki je bila
zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe ali je obratovala na dan uveljavitve te
uredbe, in naprava, za katero je bilo pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno
pravnomočno okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje ali gradbeno
dovoljenje, razen če gre za večjo spremembo v obratovanju naprave iz točk
a) in b) 56. točke tega člena;
37.
odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot
posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali vode. Odpadna voda
je lahko komunalna, industrijska ali padavinska odpadna voda;
38.
odstranjevanje odpadkov je odstranjevanje v
skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
39.
odvajanje odpadne vode je odvajanje odpadne
vode po cevovodu prek iztoka v kanalizacijo, čistilno napravo ali okolje. Za
odvajanje odpadne vode se šteje tudi prevzem in prevoz komunalne odpadne vode
iz nepretočne greznice ali odpadne vode iz petega odstavka 14. člena te
uredbe s cestnim motornim vozilom ali na drug predpisan način na komunalno ali
skupno čistilno napravo, kjer se zagotavlja njeno čiščenje;
40.
okoljski standard kakovosti je okoljski
standard kakovosti ali standard kakovosti v skladu s predpisi, ki urejajo
stanje površinskih ali podzemnih voda, in je izražen kot letna povprečna
vrednost onesnaževala v vodi za dobro kemijsko ali dobro ekološko stanje
površinskih voda ter za dobro kemijsko stanje podzemnih voda. Za splošne
fizikalno-kemijske parametre je okoljski standard kakovosti za površinske vode
določen glede na ekološki tip površinske vode;
41.
padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot
posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z
drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo,
razen če gre za površine iz tretje alineje 10. točke tega člena;
42.
parameter onesnaženosti odpadne vode (v
nadaljnjem besedilu: parameter onesnaženosti) je po predpisanem merilnem
postopku izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost, biološka
razgradljivost, mikrobiološka onesnaženost, koncentracija snovi ali podobna
lastnost odpadne vode;
43.
populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu:
PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku
(v nadaljnjem besedilu: BPK5). 1 PE je enak 60 g BPK5 na
dan;
44.
posredno odvajanje v podzemne vode (v
nadaljnjem besedilu: posredno odvajanje v vode) je odvajanje odpadne vode na
površje tal ali s ponikanjem v tla, od koder odpadna voda pronica skozi
neomočene sedimente ali zemljino in lahko pride do vnosa onesnaževal v podzemne
vode;
45.
predelava odpadkov je predelava v skladu s
predpisom, ki ureja odpadke;
46.
predhodno skladiščenje odpadkov je predhodno
skladiščenje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
47.
prednostne snovi, prednostne nevarne snovi in
druga ter posebna onesnaževala so snovi iz predpisa, ki ureja stanje
površinskih voda;
48.
pretočna greznica je objekt ali gradbeni
proizvod za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna
odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za
anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode;
49.
prispevno območje kopalne vode je območje v
skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;
50.
razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode je
odvajanje padavinske odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim
materialom prekritih površin objektov s prelivanjem čez njihove mejne robove
ali preko posamičnih iztokov ali preko jarkov za zbiranje in odvajanje
padavinske odpadne vode s teh površin;
51.
razredčevanje je združevanje dveh ali več vrst
odpadnih voda ali združevanje odpadnih voda z drugimi vodami pred iztokom, da
bi z mešanjem voda dosegli zmanjšanje koncentracije snovi ali emisijskega
deleža oddane toplote v odpadnih vodah;
52.
referenčni odsek je odsek vodotoka ali naravno
jezero, pomembno za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih
razmer v skladu s predpisom, ki določa načrt upravljanja voda za vodni območji
Donave in Jadranskega morja;
53.
reprezentativni vzorec odpadne vode je vzorec v
skladu s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda;
54.
skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov
v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
55.
skupna čistilna naprava je naprava za čiščenje
mešanice odpadnih voda, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo
povzroča industrijska odpadna voda iz ene ali več istovrstnih naprav, presega
40 %, merjeno s KPK;
56. srednji
mali pretok vodotoka je aritmetično povprečje najnižjih letnih vrednosti
srednjega dnevnega pretoka vodotoka v daljšem opazovalnem obdobju. Srednji mali
pretok se izraža v L/s in se izračuna na naslednji način:

pri čemer je:
-
sQnp: srednji mali pretok,
-
Qnp, i: najmanjši srednji dnevni pretok v i-tem
koledarskem letu in
-
n: število let v opazovalnem obdobju, običajno
zadnjih 30 let;
57.
trenutni vzorec odpadne vode je vzorec v skladu
s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda;
58.
učinek čiščenja čistilne naprave je razmerje,
izraženo v %, med količino snovi, izločeno pri čiščenju odpadne vode, in
količino te snovi v odpadni vodi pred njenim čiščenjem na čistilni napravi;
59.
upravljavec objekta je povzročitelj obremenitve
okolja, ki upravlja objekt, kjer nastaja odpadna voda;
60.
večja sprememba v obratovanju naprave je:
a)
poseg v napravo, ki bistveno spremeni glavne
tehnične značilnosti ali zmogljivost naprave tako, da se za več kakor 25 %
poveča najmanj ena od
naslednjih vrednosti, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju:
-
proizvodna zmogljivost naprave,
-
največja letna količina odpadnih voda na iztoku
iz naprave,
-
največja letna količina onesnaževal v odpadni
vodi iz naprave,
-
mejna vrednost emisije snovi ali emisije
toplote,
-
največji šesturni povprečni pretok ali
-
največja dnevna količina odpadne vode ali
b)
poseg v napravo, ki spremeni iztok odpadnih
voda tako, da se odpadna voda odvaja v drugo vodno telo ali pride do priklopa
ali odklopa od javne kanalizacije,
c)
sprememba tehnološkega postopka v napravi, ki:
-
vzpostavi nove tehnologije čiščenja ali
-
spremeni vhodne surovine, pomožna sredstva ali
produkte, ki povzročijo spremembo sestave odpadnih voda tako, da je treba
spremeniti obseg meritev parametrov onesnaženosti pri izvajanju obratovalnega
monitoringa, ali
d)
pri postopnem izvajanju posegov ali sprememb
tisti poseg ali sprememba tehnološkega postopka, ki spremeni glavne tehnične
značilnosti ali zmogljivost naprave ali iztok odpadnih voda ali spremembo
tehnološkega postopka tako, da skupni učinki vseh sprememb dosežejo vrednost
večje spremembe iz te točke;
61.
vodni objekt je objekt iz predpisa, ki ureja
določitev vodne infrastrukture, kakor so na primer mlinščica, dovodni ali
odvodni kanal, umetno jezero, zadrževalnik;
62.
vodotok je stalno tekoča celinska površinska
voda, ki izvira iz naravnih virov in teče v naravnih ali reguliranih strugah,
ter zajezena celinska voda, v kateri pride zaradi vodne zapore, hidroelektrarne
ali jezu do upočasnitve vodnega toka, vendar zadrževalni čas vode zaradi
zajezitve ni daljši od petih dni, pri čemer je zadrževalni čas količnik med
prostornino zajezene vode in srednjim malim pretokom zajezene celinske vode. Za
vodotok se šteje tudi namakalni ali melioracijski jarek, drenažni jarek ali
drug objekt za osuševanje zemljišč, mlinščica ali drug vodni objekt (na primer
kanal, namenjen razbremenjevanju visokih voda, dovodni ali odvodni kanal), če
je določen kot samostojno vodno telo površinske vode v skladu s predpisi, ki
urejajo vode;
63.
vplivno območje kopalnih voda je območje v
skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;
64.
vrednost praga je letna povprečna vrednost
onesnaževala v vodi za dobro kemijsko stanje podzemnih voda v skladu s
predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda;
65.
zadrževalni čas je čas zadrževanja odpadne vode
na čistilni napravi, izračunan kot količnik med prostornino bazenov in dnevnim
pretokom na vtoku, pri čemer se povratni tokovi ne štejejo za dotok odpadne
vode;
66.
zadrževalnik je objekt ali več objektov za
izravnavanje sunkovitih in povečanih odtokov odpadne vode posredno ali
neposredno v vode, čistilno napravo ali v javno kanalizacijo;
67.
znatno povečanje vsebnosti kateregakoli
onesnaževala, ki se odvaja z odpadno vodo, v vodotoku (v nadaljnjem besedilu:
znatno povečanje) je za parameter onesnaženosti, za katerega je v predpisu, ki
ureja stanje površinskih voda, določen okoljski standard kakovosti ali mejna
vrednost za razvrščanje v razrede ekološkega stanja ali ekološkega potenciala,
povečanje vsebnosti onesnaževala v vodotoku glede na vsebnost onesnaževala na
mestu vzorčenja gorvodno od iztoka ali glede na vsebnost onesnaževala na delu
vodotoka, kjer ni vpliva odvajanja odpadne vode, ki spremeni razvrstitev
vodnega telesa ali dela vodnega telesa za razred ali več razredov ekološkega
ali kemijskega stanja navzdol;
68.
živalski stranski proizvod je živalski stranski
proizvod v skladu s predpisi, ki urejajo živalske stranske proizvode in
pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.
II. MEJNE VREDNOSTI IN PRAVILA RAVNANJA
2.1 Mejna vrednost emisije snovi
5. člen
(mejne vrednosti parametrov onesnaženosti)
(1) Mejne vrednosti parametrov
onesnaženosti industrijske odpadne vode so za onesnaževala iz priloge 1, ki je
sestavni del te uredbe, ter za splošne, ekotoksikološke in mikrobiološke
parametre iz priloge 2 te uredbe pri neposrednem in posrednem odvajanju v vode
in pri odvajanju v javno kanalizacijo določene v prilogi 2 te uredbe. Mejne
vrednosti parametrov onesnaženosti veljajo na mestu izpusta odpadne vode iz
naprave.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
pri odvajanju industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo na podlagi mnenja
upravljavca javne kanalizacije in upravljavca komunalne ali skupne čistilne
naprave za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi:
-
mejne vrednosti neraztopljenih snovi,
aluminija, železa in vsote anionskih in neionskih tenzidov kot vrednost, pri
kateri ni škodljivega vpliva na objekte javne kanalizacije ali obratovanje
čistilne naprave, ali
-
mejno vrednost obarvanosti kot vrednost, pri
kateri obarvanost iztoka iz komunalne ali skupne čistilne naprave, v kateri se
čisti obarvana industrijska odpadna voda, ne presega mejne vrednosti
obarvanosti pri neposrednem ali posrednem odvajanju v vode.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se lahko pri odvajanju industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo na
podlagi vloge upravljavca naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za
posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi:
1.
največjo vrednost koncentracije amonijevega
dušika, sulfatov, usedljivih snovi in težkohlapnih lipofilnih snovi, ki je
večja od predpisane mejne vrednosti teh parametrov onesnaženosti, če:
-
sta vlogi za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja priloženi mnenji upravljavca javne kanalizacije in upravljavca komunalne
ali skupne čistilne naprave, da predlaganemu odvajanju industrijske odpadne vode
ne nasprotujeta, in
-
upravljavec javne kanalizacije in upravljavec
komunalne ali skupne čistilne naprave v svojem mnenju opredelita največjo
vrednost koncentracije teh parametrov onesnaženosti, pri kateri ni škodljivega
vpliva na objekte javne kanalizacije ali na obratovanje komunalne ali skupne
čistilne naprave, ali
2.
najnižjo stopnjo biološke razgradljivosti, ki
je nižja od predpisane mejne vrednosti biološke razgradljivosti, če:
-
je iz vloge za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja razvidno, da je pri običajnem razredčevanju odpadne vode na
komunalni ali skupni čistilni napravi stopnja biološke razgradljivosti,
izražena z vrednostjo KPK ali TOC, najmanj 80 % stopnje razgradnje
odpadnih voda na čistilni napravi, in
-
sta vlogi za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja priloženi mnenji upravljavca javne kanalizacije in upravljavca komunalne
ali skupne čistilne naprave, da predlaganemu odvajanju industrijske odpadne
vode ne nasprotujeta.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se lahko pri odvajanju industrijske odpadne vode na podlagi vloge
upravljavca naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno
napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi mejne vrednosti parametrov
onesnaženosti, ki so večje od predpisanih mejnih vrednosti teh parametrov, če:
-
gre za napravo iz petega odstavka 14. člena te uredbe,
-
gre za odvajanje biološko razgradljive
industrijske odpadne vode, ki se odvaja iz naprave iz predpisa, ki ureja
obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, ali iz dejavnosti iz priloge 6 te
uredbe, in
-
upravljavec čistilne naprave v mnenju iz šeste
alineje petega odstavka 14. člena te uredbe opredeli
največjo mejno vrednost teh parametrov onesnaženosti, pri kateri ni škodljivega
vpliva na objekte ali na obratovanje čistilne naprave.
(5) Mejne vrednosti parametrov
onesnaženosti komunalne odpadne vode so za onesnaževala iz priloge 1 te uredbe,
ki se odvajajo s komunalno odpadno vodo ali se na komunalni čistilni napravi
čistijo industrijske odpadne vode, ki taka onesnaževala vsebujejo, določene v
prilogi 2 te uredbe.
(6) Mejne vrednosti parametrov
onesnaženosti mešanice odpadnih voda iz skupne čistilne naprave so za
onesnaževala iz priloge 1 te uredbe, ki se odvajajo z mešanico odpadnih voda iz
skupne čistilne naprave ali se na skupni čistilni napravi čistijo industrijske
odpadne vode, ki tako onesnaževalo vsebujejo, določene v prilogi 2 te uredbe.
(7) Za posamezno napravo se lahko v
okoljevarstvenem dovoljenju za parametre onesnaženosti, ki se izražajo kot
koncentracija snovi in so zanje s posebnimi predpisi iz prvega odstavka 2.
člena te uredbe določene mejne vrednosti emisije snovi, določi mejne vrednosti
emisije snovi mešanice odpadnih voda na način iz 3. točke priloge 2 te uredbe,
če gre za:
-
odpadno vodo iz skupne čistilne naprave,
-
odpadno vodo iz industrijske čistilne naprave,
na kateri se izvaja čiščenje ali predčiščenje industrijske odpadne vode iz več
naprav, v katerih poteka več različnih tehnoloških postopkov, ali
-
mešanico industrijskih odpadnih voda, ki se
odvaja po skupnem iztoku, če teh voda zaradi tehničnih razlogov ni mogoče
obravnavati kot industrijsko odpadno vodo posamezne naprave.
(8) Za posamezno napravo ali posamezen
iztok iz naprave se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju za posamezen parameter
onesnaženosti določi mejna vrednost, ki je strožja od mejne vrednosti iz prvega
do sedmega odstavka tega člena ali mejne vrednosti v skladu s posebnim
predpisom iz prvega odstavka 2. člena te uredbe, če gre za:
1.
neposredno odvajanje v vodotok in se ugotovi,
da bi odvajanje odpadne vode z vsebnostjo onesnaževal na ravni teh mejnih
vrednosti:
-
povzročilo znatno povečanje ali
-
onemogočilo doseganje okoljskih ciljev v skladu
s predpisi, ki urejajo vode,
2.
posredno odvajanje v vode in:
-
je iz dokumentacije, priložene vlogi za
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da se s tem vplivi
obravnavanega odvajanja odpadne vode zmanjšajo na sprejemljivo raven ali
-
bi odvajanje odpadne vode z vsebnostjo
onesnaževal na ravni teh mejnih vrednosti onemogočilo doseganje okoljskih
ciljev v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(9) Za posamezno napravo ali posamezen
iztok iz naprave se pri odvajanju industrijske odpadne vode v kanalizacijo v
okoljevarstvenem dovoljenju za posamezen parameter onesnaženosti lahko določi
mejna vrednost ob upoštevanju učinka čiščenja čistilne naprave, ki zaključuje
to kanalizacijo, če je zagotovljeno enako varstvo okolja kot celote in če to ne
vodi k večjemu onesnaženju okolja.
(10) Povečanje
vsebnosti onesnaževala v vodotoku glede na vsebnost tega onesnaževala gorvodno
od iztoka ali na območju, kjer ni vpliva odvajanja odpadne vode, se v primeru
iz prve alineje 1. točke
prejšnjega odstavka izračuna na način iz 4. točke priloge 2 te uredbe.
(11) Mejna
vrednost iz osmega odstavka tega člena se določi na način iz priloge 2 te
uredbe, ki je predpisan za neposredno odvajanje v vodotok s prispevno površino,
manjšo od 10 km2.
(12) Za posamezno
napravo ali posamezen iztok iz naprave se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju
določi mejna vrednost za enega ali več parametrov onesnaženosti, ki niso parametri
onesnaženosti iz prvega do sedmega odstavka tega člena ali iz posebnega
predpisa iz prvega odstavka 2. člena te uredbe, če se ugotovi, da je to
potrebno zaradi doseganja okoljskih ciljev v skladu s predpisi, ki urejajo
vode.
(13) Za
posamezno malo komunalno čistilno napravo se lahko v okoljevarstvenem
dovoljenju določijo mejne vrednosti za enega ali več parametrov onesnaženosti,
ki so v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne
vode, predpisani za komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo
od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE, če:
1.
je iz dokumentacije, priložene vlogi za
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da se s tem vplivi
nameravanega odvajanja komunalne odpadne vode zmanjšajo na sprejemljivo raven
in gre za posredno odvajanje komunalne odpadne vode v podzemno vodo na:
-
prispevnem območju naravnega jezera,
-
prispevnem območju umetnega jezera, ki je
določeno kot umetno vodno telo,
-
prispevnem območju vodnega objekta za
zadrževanje voda, ki je določen kot močno preoblikovano vodno telo,
-
vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki
urejajo vode,
-
vplivnem območju kopalnih voda,
-
nadmorski višini, enaki ali večji od 1.500 m,
ali
-
območju razpoklinskih vodonosnikov, vključno s
kraškimi, ali
2.
gre za neposredno odvajanje v vodotok na
območju iz prve, druge, tretje, četrte ali pete alineje prejšnje točke ali v
vodotok, katerega srednji mali pretok je manjši od dvakratnika največjega
šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz te male komunalne čistilne naprave,
ali v zajezeni del vodotoka, ki je del močno preoblikovanega vodnega telesa v
skladu s predpisi, ki urejajo vode, in se s tem:
-
prepreči znatno povečanje vsebnosti
onesnaževal, ki se odvajajo s komunalno odpadno vodo iz male komunalne čistilne
naprave, v tem vodotoku ali
-
omogoči doseganje okoljskih ciljev v skladu s
predpisi, ki urejajo vode.
6. člen
(mejne vrednosti letnih količin
onesnaževal)
(1) Mejna
vrednost letne količine posameznega onesnaževala v industrijski odpadni vodi iz
posamezne naprave ali v mešanici odpadnih voda iz skupne čistilne naprave se
pri neposrednem odvajanju v vodotok določi za onesnaževalo, ki je za posamezno
napravo vključeno v program obratovalnega monitoringa, in sicer v
okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave za skupno količino tega
onesnaževala, izpuščenega iz vseh iztokov iz naprave v isti vodotok, na podlagi
naslednjega izračuna:
MVLK = 31,5 · (0,15 · OSK · sQnp),
pri čemer je:
-
MVLK: mejna vrednost letne količine posameznega
onesnaževala, ki je za posamezno napravo vključeno v program meritev
obratovalnega monitoringa, določenega v okoljevarstvenem dovoljenju, izražena v
kg/leto,
-
OSK: okoljski standard kakovosti za vodotok na
mestu iztoka odpadne vode v vodotok ali za parametre onesnaženosti industrijske
odpadne vode, ki se vrednotijo pri ugotavljanju ekološkega stanja površinskih
voda, za prvi dolvodni ekološki tip vodotoka, če vodotok na mestu iztoka ni
razvrščen v ekološki tip, izražen
v mg/L, in
-
sQnp: srednji mali pretok vodotoka na mestu
iztoka industrijske odpadne vode v vodotok, izražen v L/s.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
mejna vrednost letne količine posameznega onesnaževala v industrijski odpadni
vodi iz posamezne naprave ali v mešanici odpadnih voda iz skupne čistilne
naprave pri neposrednem odvajanju v vodotok ne določa za nitratni dušik, KPK,
BPK5, tenzide, celotni fosfor in sulfate.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se lahko na podlagi vloge upravljavca naprave za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja v okoljevarstvenem dovoljenju določi mejno
vrednost letne količine posameznega onesnaževala v industrijski odpadni vodi iz
posamezne naprave ali v mešanici odpadnih voda iz skupne čistilne naprave, ki
je manj stroga od vrednosti iz prvega odstavka tega člena, če to onesnaževalo
ni prednostna snov in je iz vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja
razvidno, da je:
-
za tehnološki postopek v napravi uporabljena
najboljša razpoložljiva tehnika,
-
vodotok, v katerega se odvaja odpadna voda,
voda 1. reda v skladu z zakonom, ki ureja vode, s prispevno površino, večjo od
100 km2, in
- vsota mejnih vrednosti letnih količin posameznih onesnaževal,
odvedenih v vodno telo vodotoka z odvajanjem odpadne vode iz vseh naprav, ki
odpadno vodo odvajajo v to vodno telo, ni večja od:
MVLKvsota = 31,5 · (0,3 · OSK · sQnp),
pri čemer je:
-
MVLKvsota: največja vrednost vsote mejnih
vrednosti letnih količin posameznega onesnaževala, odvedenega v vodno telo
vodotoka, izražena v kg/leto,
-
sQnp: srednji mali pretok vodotoka na mestu
dolvodne meje vodnega telesa, izražen v L/s.
2.2 Mejna vrednost emisije toplote
7. člen
(mejna vrednost temperature)
Mejna vrednost temperature industrijske
odpadne vode je določena v prilogi 2 te uredbe.
8. člen
(mejni emisijski delež oddane toplote)
(1) Mejni emisijski delež oddane
toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode je:
-
0,8 pri odvajanju v odsek vodotoka, ki je s
predpisom, ki ureja določitev odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje
sladkovodnih vrst rib, določen kot ciprinidna voda,
-
0,6 pri odvajanju v odsek vodotoka, ki je s
predpisom iz prejšnje alineje določen kot salmonidna voda, in
-
1 pri odvajanju v odsek vodotoka, ki ni odsek
vodotoka iz prve ali druge alineje tega odstavka.
(2) Mejni emisijski delež oddane
toplote iz prejšnjega odstavka velja za vrednotenje emisijskih deležev oddane
toplote, ki so izračunani za srednji mali pretok vodotoka na mestu iztoka
industrijske odpadne vode.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se
lahko na podlagi vloge upravljavca naprave za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da se pri
odvajanju industrijske odpadne vode v vodotok emisijski delež oddane toplote
izračunava za dnevno povprečje vsakokratnega dejanskega pretoka vodotoka, če je
zagotovljeno trajno merjenje pretoka vodotoka na mestu iztoka industrijske
odpadne vode v vodotok.
(4) Ne glede na mejno vrednost
temperature iz prejšnjega člena se lahko na podlagi vloge upravljavca naprave
za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi največjo vrednost
temperature odpadne vode, ki je večja od predpisane mejne vrednosti, če je iz
vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja razvidno, da se odpadna voda
odvaja v vodotok, ki ni vodotok iz prve ali druge alineje prvega odstavka tega
člena in da mejni emisijski delež oddane toplote, določen v tretji alineji
prvega odstavka tega člena, ni presežen.
2.3 Vrednotenje emisije snovi in toplote
9. člen
(mesto meritve emisije snovi in toplote)
(1) Emisija snovi in toplote se merita
na iztoku odpadne vode iz naprave, komunalne ali skupne čistilne naprave ali na
iztoku iz zadrževalnika, lovilnika olj ali čistilne naprave padavinske odpadne
vode, brez predhodnega razredčevanja odpadne vode.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek in če je
zagotovljeno enako varstvo okolja kot celote ter če to ne vodi k večjemu
onesnaženju okolja, se emisija snovi in toplote za industrijsko odpadno vodo
merita na iztoku iz naprave pred njenim mešanjem s komunalnimi, padavinskimi
ali drugimi odpadnimi vodami, razen če:
-
gre za mešanico odpadnih voda iz sedmega
odstavka 5. člena te uredbe ali
-
se v okoljevarstvenem dovoljenju določi drugo
mesto meritve emisije toplote po mešanju industrijske odpadne vode s
komunalnimi, padavinskimi ali drugimi industrijskimi odpadnimi vodami.
(3) Meritve emisije snovi in toplote
se izvajajo na stalnih merilnih mestih, urejenih v skladu s predpisom o
obratovalnem monitoringu odpadnih voda. Ureditev in vzdrževanje stalnega
merilnega mesta zagotovi investitor, lastnik ali upravljavec naprave ali
objekta.
(4) Investitor, lastnik ali upravljavec
komunalne ali skupne čistilne naprave mora urediti in vzdrževati tudi stalno
merilno mesto na vtoku na:
-
komunalno ali skupno čistilno napravo z
zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE, in
-
malo komunalno čistilno napravo, če je zaradi obračuna
okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, treba določiti učinek
čiščenja te komunalne čistilne naprave.
10. člen
(vrednotenje emisije snovi in toplote)
(1) Emisija snovi in toplote se
vrednotita za vsak iztok iz naprave posebej.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
emisija snovi za letno količino posameznega onesnaževala vrednoti za vse iztoke
iz naprave skupaj.
(3) Emisija snovi ali toplote v
posamezni meritvi presega predpisane mejne vrednosti, če so izmerjene ali
izračunane vrednosti parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija
snovi ali toplote, večje od mejnih vrednosti emisije snovi iz 5. člena te
uredbe in mejnih vrednosti emisije toplote iz 7. ali 8. člena te uredbe ali če
je izmerjena vrednost biološke razgradljivosti manjša od predpisane mejne
vrednosti tega parametra onesnaženosti.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek
vrednost temperature posameznega reprezentativnega ali kvalificiranega
trenutnega vzorca odpadne vode presega predpisano mejno vrednost, če je delež
pri odvzemu tega vzorca izmerjenih vrednosti temperatur, ki so večje od mejne
vrednosti temperature iz prejšnjega odstavka, večji od 0,2.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega
člena pH-vrednost posameznega reprezentativnega ali kvalificiranega trenutnega
vzorca odpadne vode presega predpisano mejno vrednost, če je delež pri odvzemu
tega vzorca izmerjenih pH-vrednosti, ki so zunaj intervala, predpisanega z
mejnimi vrednostmi iz tretjega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu:
predpisani interval), večji od 0,2.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega
člena izmerjena vrednost mikrobioloških parametrov presega predpisane mejne vrednosti,
če je izmerjena vrednost posameznega mikrobiološkega parametra večja od mejne
vrednosti iz tretjega odstavka tega člena.
11. člen
(ugotavljanje čezmerne obremenitve)
(1) Naprava z odvajanjem industrijske
odpadne vode čezmerno obremenjuje okolje, če:
1.
od celotnega števila zaporednih meritev,
določenega s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda:
-
več kakor 20 % izmerjenih vrednosti temperatur
trenutnih vzorcev industrijske odpadne vode presega predpisano mejno vrednost
temperature ali ena od njih za več kakor 50 % presega to mejno vrednost,
-
več kakor 20 % vrednosti temperatur
reprezentativnih ali kvalificiranih trenutnih vzorcev odpadne vode presega
predpisano mejno vrednost temperature ali je pri enem od njih delež pri odvzemu
tega vzorca izmerjenih vrednosti temperatur, ki so večje od mejne vrednosti
temperature, večji od 0,5,
-
več kakor 20 % izmerjenih pH-vrednosti
trenutnih vzorcev odpadne vode odstopa od predpisanega intervala ali ena od
njih za več kakor 0,3 enote odstopa od predpisanega intervala,
-
več kakor 20 % pH-vrednosti reprezentativnih
ali kvalificiranih trenutnih vzorcev odpadne vode odstopa od predpisanega
intervala ali je pri enem od njih delež pri odvzemu tega vzorca izmerjenih
pH-vrednosti, ki so zunaj predpisanega intervala, večji od 0,5,
-
več kakor 20 % izmerjenih vrednosti strupenosti
presega predpisano mejno vrednost strupenosti ali ena od njih za več kakor dve
enoti presega to mejno vrednost,
-
več kakor 20 % izmerjenih vrednosti biološke
razgradljivosti ne dosega predpisane mejne vrednosti biološke razgradljivosti,
-
več kakor 20 % izmerjenih vrednosti kateregakoli
drugega parametra onesnaženosti presega predpisano mejno vrednost tega
parametra ali
-
ena od izmerjenih vrednosti kateregakoli
drugega parametra onesnaženosti za več kakor 50 % presega predpisano mejno
vrednost tega parametra,
2.
letna količina onesnaževala, za katero se
določa mejna vrednost letne količine, presega predpisano mejno vrednost letne
količine ali
3.
emisijski delež oddane toplote presega
predpisani mejni emisijski delež oddane toplote in zaradi take emisije toplote
v vodotok za ta vodotok na mestu popolnega premešanja z odpadno vodo, letno:
-
več kakor 2 % dnevnih povprečij emisijskih
deležev oddane toplote presega predpisano mejno vrednost emisijskega deleža
oddane toplote,
-
eno od dnevnih povprečij temperature vodotoka
presega 21,5 °C, če gre za salmonidne vode,
-
eno od dnevnih povprečij temperature vodotoka
presega 28 °C, če gre za ciprinidne vode, ali
-
eno od dnevnih povprečij temperature vodotoka
presega 10 °C v času drstenja za tiste vrste rib, ki potrebujejo za svojo
reprodukcijo hladno vodo.
(2) Komunalna ali skupna čistilna
naprava čezmerno obremenjuje okolje, če:
1.
od celotnega števila zaporednih meritev,
določenega s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda:
-
več kakor 20 % izmerjenih vrednosti
kateregakoli parametra onesnaženosti, za katere je v predpisih, ki urejajo
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
določena mejna vrednost emisije snovi, presega predpisano mejno vrednost tega
parametra ali ena od izmerjenih vrednosti kateregakoli od teh parametrov za več
kakor 100 % presega to mejno vrednost, ali
-
več kakor 20 % izmerjenih vrednosti
kateregakoli parametra onesnaženosti, ki ni parameter iz prejšnje alineje,
presega predpisano mejno vrednost tega parametra ali ena od izmerjenih
vrednosti kateregakoli od teh parametrov za več kakor 50 % presega to mejno
vrednost,
2.
je letna povprečna vrednost učinka čiščenja
manjša od predpisane mejne vrednosti letnega povprečnega učinka čiščenja
komunalne ali skupne čistilne naprave, če je v okoljevarstvenem dovoljenju za
to komunalno ali skupno čistilno napravo določeno, da se namesto mejne
vrednosti parametra onesnaženosti uporablja učinek čiščenja, ali
3.
letna količina onesnaževala v mešanici odpadnih
voda iz skupne čistilne naprave, za katero se določa mejna vrednost letne
količine, presega predpisano mejno vrednost letne količine tega onesnaževala.
(3) Če je v skladu s predpisom o
obratovalnem monitoringu odpadnih voda za prve meritve ali obratovalni
monitoring določeno:
-
manj kakor osem zaporednih meritev, se šteje,
da je ena meritev enaka 20 % vseh predpisanih meritev,
-
od osem do 12 zaporednih meritev, se šteje, da
sta dve meritvi enaki 20 % vseh predpisanih meritev, ali
-
več kakor 12 zaporednih meritev, se šteje, da
so tri meritve enake 20 % vseh predpisanih meritev.
(4) Naprava, ki odpadno vodo odvaja
neposredno v vodotok, čezmerno obremenjuje okolje, če obratovalni monitoring
stanja površinske vode v skladu s 33. členom te uredbe na mestu vzorčenja
dolvodno od iztoka odpadne vode izkaže znatno povečanje.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega
člena se rezultati meritev obratovalnega monitoringa na iztoku iz komunalne ali
skupne čistilne naprave, v kateri se čisti tudi padavinska odpadna voda, pri
ugotavljanju čezmerne obremenitve ne vrednotijo, če je mešanica odpadnih voda
na vtoku onesnažena zaradi izrednih razmer, ki so nastale zaradi naravnih
nesreč ali izrednih meteoroloških ali hidroloških pojavov.
2.4 Ukrepi preprečevanja emisije snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda
12. člen
(prepovedi)
(1) Komunalno, industrijsko odpadno
vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano odvajati v podzemne vode, če gre
za:
1.
neposredno odvajanje ali
2.
posredno odvajanje na:
-
vodovarstvenih območjih, če tako določajo
predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih,
-
prispevnih območjih naravnih jezer, razen če
gre za prispevno območje presihajočega jezera ali za odvajanje komunalne
odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave, ali
-
manj kot 300 m od obale naravnega ali umetnega
jezera, razen presihajočega, če gre za odvajanje komunalne odpadne vode iz male
komunalne čistilne naprave.
(2) Komunalno, industrijsko odpadno
vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano odvajati v celinske površinske
vode, ki:
-
v skladu s to uredbo niso vodotoki, razen če
gre za odvajanje komunalne odpadne vode v močno preoblikovano vodno telo, ki je
nastalo z zajezitvijo vodotoka ali vključuje zajezene dele vodotoka,
-
so kopalne vode,
-
so referenčni odseki vodotokov,
-
so vodotoki na vodovarstvenih območjih, če tako
določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih,
-
so vodotoki na prispevnih območjih naravnih
jezer, razen če gre za prispevno območje presihajočega jezera ali za odvajanje
komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave,
-
so vodotoki 300 m od obale kopalne vode ali 300
m gorvodno od kopalne vode ali
-
so vodotoki, katerih srednji mali pretok je
manjši od dvakratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz
naprave, razen če gre za odvajanje komunalne odpadne vode iz male komunalne
čistilne naprave.
(3) Komunalno,
industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano odvajati
neposredno v kopalne vode na morju ali dele morja iz predpisa, ki ureja določitev
delov morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih školjk
in morskih polžev.
(4) Padavinsko
odpadno vodo, razen padavinske odpadne vode s streh objektov, je prepovedano
odvajati čez posamične iztoke:
1.
neposredno v podzemne vode,
2.
posredno v podzemne vode na vodovarstvenih
območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh
območjih,
3.
neposredno v stoječe celinske površinske vode,
4.
neposredno v tekoče celinske površinske vode,
ki so:
-
kopalne vode ali
-
vodotoki na vodovarstvenih območjih, če tako
določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih, ali
5.
neposredno v kopalne vode na morju.
2.5 Ukrepi zmanjševanja emisije snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda
13. člen
(ukrepi za naprave, ki odvajajo industrijsko
odpadno vodo)
(1) Pri načrtovanju, gradnji,
rekonstrukciji, obratovanju ali vzdrževanju naprav, pri katerih emisija snovi
ali toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode presega predpisane mejne
vrednosti emisije snovi ali toplote, mora investitor ali upravljavec zagotoviti
vgradnjo in obratovanje industrijske čistilne naprave, če tega preseganja ni
mogoče preprečiti z drugimi ukrepi.
(2) Pri načrtovanju, gradnji ali
rekonstrukciji naprave ali vgradnji industrijske čistilne naprave mora investitor
izbrati v praksi preizkušeno in na trgu razpoložljivo tehniko, ki zagotavlja,
da predpisane mejne vrednosti emisije snovi ali toplote niso presežene.
(3) Pri načrtovanju, gradnji ali
rekonstrukciji naprave, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, mora
investitor zagotoviti gradnjo objektov za izravnavanje sunkovitega odvajanja
industrijske odpadne vode v vode ali javno kanalizacijo, ki morajo biti
dimenzionirani tudi za morebitne motnje, nezgode ali podobne pojave v
tehnološkem postopku.
(4) Pri načrtovanju, gradnji,
rekonstrukciji ali obratovanju naprave, v kateri nastaja industrijska odpadna
voda, mora investitor ali upravljavec naprave za zmanjševanje emisije snovi ali
toplote zagotoviti:
-
uporabo tehnike z najmanjšo mogočo porabo vode,
ponovno uporabo vode ter uporabo drugih metod in tehnik varčevanja z vodo,
uporabo za okolje in zaposlene pri vzdrževanju kanalizacijskih sistemov ter
čistilnih naprav manj škodljivih surovin in materialov v tehnološkem postopku,
-
uporabo recikliranja odpadnih snovi in
izmenjavanje toplote ter varčno rabo surovin in energije,
-
prednostno čiščenje delnih tokov industrijske
odpadne vode in izločanje odpadnih snovi na mestu njihovega nastanka in
-
izvajanje ukrepov v skladu s posebnim predpisom
iz prvega odstavka 2. člena te uredbe, če so za napravo predpisani.
(5) Upravljavec naprave, ki odvaja
industrijsko odpadno vodo v vode ali v javno kanalizacijo, mora ob izpadu
industrijske čistilne naprave ali ob kakršnikoli okvari v proizvodnji, ki bi
lahko povzročila čezmerno obremenitev industrijske odpadne vode na iztoku v
vode ali v javno kanalizacijo, sam takoj začeti izvajati ukrepe za odpravo
okvare, zmanjšanje in preprečitev nadaljnjega čezmernega obremenjevanja.
(6) Upravljavec naprave mora izpad ali
okvaro iz prejšnjega odstavka takoj prijaviti inšpekciji, pristojni za varstvo
okolja, in inšpekciji, pristojni za ribištvo, ter če se industrijska odpadna
voda odvaja:
-
v javno kanalizacijo, o tem takoj obvestiti
upravljavca javne kanalizacije in upravljavca komunalne ali skupne čistilne
naprave,
-
v vodo na prispevnem območju občutljivega
območja zaradi kopalnih voda, o tem med kopalno sezono takoj obvestiti Agencijo
Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) zaradi
obveščanja in opozarjanja kopalcev.
14. člen
(ukrepi za industrijsko odpadno vodo)
(1) Upravljavec naprave mora na
območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, industrijsko odpadno vodo
odvajati v javno kanalizacijo, če je to tehnično mogoče in je za čiščenje
industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost kanalizacijskega omrežja
javne kanalizacije in komunalne
ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje to kanalizacijsko omrežje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
lahko na podlagi vloge upravljavca naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja
za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju dovoli odvajanje
industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno
ali skupno čistilno napravo, če:
-
je to tehnično mogoče,
-
je iz operativnega programa odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode razvidno, da gre za javno kanalizacijo območja
poselitve, za katero je predvideno, da bo zaključena s komunalno ali skupno
čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2 000 PE,
-
se za to napravo v okoljevarstvenem dovoljenju
do začetka obratovanja čistilne naprave iz prejšnje alineje določijo mejne
vrednosti parametrov onesnaženosti, ki so predpisane pri neposrednem ali
posrednem odvajanju industrijske odpadne vode v vode,
-
se za to napravo v okoljevarstvenem dovoljenju
do začetka obratovanja čistilne naprave iz druge alineje tega odstavka določijo
mejne vrednosti letnih količin onesnaževal v industrijski odpadni vodi v skladu
s 6. členom te uredbe, pri čemer se za srednji mali pretok vodotoka šteje
srednji mali pretok vodotoka na mestu iztoka odpadne vode iz te javne
kanalizacije, in
-
sta vlogi za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja priloženi mnenji upravljavca javne kanalizacije in investitorja
čistilne naprave, da predlaganemu odvajanju industrijske odpadne vode ne nasprotujeta.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se lahko na podlagi vloge upravljavca naprave za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju
dovoli odvajanje industrijske odpadne vode neposredno ali posredno v vode, če:
-
je iz mnenja upravljavca javne kanalizacije ali
komunalne ali skupne čistilne naprave razvidno, da industrijska odpadna voda
škodljivo vpliva na objekte javne kanalizacije ali na obratovanje komunalne ali
skupne čistilne naprave,
-
bi bila drugačna ureditev tehnično neizvedljiva
ali
-
bi povzročila nesorazmerno visoke stroške.
(4) Za industrijsko odpadno vodo iz
prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno, da:
-
parametri onesnaženosti ne presegajo za napravo
predpisanih mejnih vrednosti emisije snovi ali toplote za odvajanje neposredno
ali posredno v vode in
-
so izpolnjeni pogoji za odvajanje iz 21. člena
te uredbe.
(5) Ne glede
na prvi odstavek tega člena se lahko na podlagi vloge upravljavca naprave za
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno napravo v okoljevarstvenem
dovoljenju dovoli prevzem in odvoz te industrijske odpadne vode s cestnim
motornim vozilom, če:
-
gre za šaržni izpust industrijske odpadne vode,
-
se ta industrijska odpadna voda do prevzema in
odvoza s cestnim motornim vozilom zbira v nepropustnem zbiralniku, ki je
zgrajen tako, da je preprečeno odtekanje ali prelivanje industrijske odpadne
vode v vode ali javno kanalizacijo,
-
se ne glede na letno količino te industrijske
odpadne vode v okviru obratovalnega monitoringa zagotovi meritve količine te
industrijske odpadne vode,
-
se za to industrijsko odpadno vodo zagotovi
čiščenje na komunalni ali skupni čistilni napravi z zmogljivostjo, enako ali
večjo od 10 000 PE, ali industrijski čistilni napravi po postopku, ki
zagotavlja odstranjevanje ogljika, nitrifikacijo ter odstranjevanje dušika in
fosforja,
-
čistina naprava iz prejšnje alineje obratuje v
skladu s predpisi in
-
je vlogi za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja priloženo mnenje upravljavca čistilne naprave, kjer se čisti ta
industrijska odpadna voda, da to ne bo škodljivo vplivalo na objekte ali na
obratovanje čistilne naprave.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena je
industrijsko odpadno vodo prepovedano odvajati v javno kanalizacijo, ki je ali
za katero je predvideno, da bo zaključena z malo komunalno čistilno napravo,
ali čistiti na mali komunalni čistilni napravi.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se
lahko na podlagi vloge upravljavca naprave za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju dovoli odvajanje
industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo, ki je zaključena z malo
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 200 PE, če je to
tehnično mogoče, je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena
zmogljivost te javne kanalizacije in male komunalne čistilne naprave, ki
zaključuje to javno kanalizacijo, in:
-
dnevna količina industrijske odpadne vode pri
največji zmogljivosti obratovanja te naprave ne presega 5 % dnevne
količine odpadne vode, ki se čisti na tej mali komunalni čistilni napravi, in
hkrati skupna dnevna količina industrijskih odpadnih voda pri največji
zmogljivosti obratovanja naprav, priključenih na to malo komunalno čistilno
napravo, ne presega 5 % dnevne količine odpadne vode, ki se čisti na tej
mali komunalni čistilni napravi, ali
-
sta vlogi za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja priloženi mnenji upravljavca javne kanalizacije in upravljavca male
komunalne čistilne naprave, da industrijska odpadna voda iz te naprave ne bo
škodljivo vplivala na objekte javne kanalizacije ali na obratovanje male
komunalne čistilne naprave in da predlaganemu odvajanju industrijske odpadne
vode ne nasprotujeta.
15. člen
(ukrepi za komunalne in skupne čistilne
naprave)
(1) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji,
obratovanju ali vzdrževanju komunalnih ali skupnih čistilnih naprav mora investitor
ali upravljavec upoštevati lokalne podnebne in druge razmere tako, da naprava
ob vseh sezonskih ali drugih nihanjih podnebnih razmer ali nihanjih obremenitve
obratuje v skladu z zahtevami iz te uredbe in predpisov, ki urejajo odvajanje
in čiščenje komunalne odpadne vode, mesto iztoka v vode pa izbrati in
oblikovati tako, da je vpliv na stanje vodnega telesa, v katero se odvaja
komunalna odpadna voda, čim manjši.
(2) Pri načrtovanju, gradnji,
rekonstrukciji, obratovanju ali vzdrževanju komunalne ali skupne čistilne
naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 10.000 PE, ki je namenjena
izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne
in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba), mora
investitor, lastnik ali upravljavec zagotoviti:
-
vgradnjo opreme za prevzem in čiščenje
komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
-
vgradnjo opreme za prevzem in obdelavo blata iz
komunalnih čistilnih naprav, ki niso opremljene za prevzem in obdelavo blata,
ter blata iz obstoječih pretočnih greznic, in
-
neoviran sprejem komunalne odpadne vode iz prve
alineje tega odstavka in blata iz druge alineje tega odstavka ter njuno
čiščenje oziroma obdelavo na tej komunalni ali skupni čistilni napravi.
(3) Pri
načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji komunalne ali skupne čistilne naprave
mora investitor zagotoviti gradnjo objektov za izravnavanje sunkovitega
odvajanja komunalne odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz skupne čistilne
naprave v vode, ki morajo biti dimenzionirani tudi za morebitne motnje, nezgode
ali podobne pojave v tehnološkem postopku.
(4) Upravljavec
komunalne ali skupne čistilne naprave ima zaradi varovanja naprave v izrednih
razmerah pravico začasno prekiniti dotok odpadne vode v komunalno ali skupno
čistilno napravo.
(5) Upravljavec
komunalne ali skupne čistilne naprave mora ob izpadu komunalne ali skupne
čistilne naprave ali ob kakršnikoli okvari pri obratovanju komunalne ali skupne
čistilne naprave, ki bi lahko povzročila čezmerno obremenitev odpadne vode na
iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave, sam takoj začeti izvajati
ukrepe za odpravo okvare, zmanjšanje in preprečitev nadaljnjega čezmernega
obremenjevanja.
(6) Upravljavec komunalne ali skupne
čistilne naprave mora izpad ali okvaro iz prejšnjega odstavka takoj prijaviti
inšpekciji, pristojni za varstvo okolja, in inšpekciji, pristojni za ribištvo,
ter če se odpadna voda odvaja v vodo na prispevnem območju občutljivega območja
zaradi kopalnih voda, o tem med kopalno sezono takoj obvestiti agencijo zaradi
obveščanja in opozarjanja kopalcev.
16. člen
(ukrepi za komunalno odpadno vodo)
(1) Na območju, ki je opremljeno z
javno kanalizacijo, mora investitor ali lastnik objekta, v katerem nastaja
komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno
kanalizacijo.
(2) Na območju, ki ni območje iz
prejšnjega odstavka, mora investitor ali lastnik objekta, v katerem nastaja
komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se za komunalno odpadno vodo pred
odvajanjem neposredno ali posredno v vode izvedejo ukrepi v skladu s predpisom,
ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(3) Če ima stavba upravnika,
določenega v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, lahko obveznosti iz
prejšnjih odstavkov tega člena prevzame upravnik.
17. člen
(ukrepi za padavinsko odpadno vodo)
(1) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka
s strehe objekta, mora lastnik objekta odvajati neposredno ali posredno v vode,
kadar je to tehnično izvedljivo, razen če to vodo uporabi kot dodatni vir vode
za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer
splakovanje stranišč, pranje perila ali zalivanje, in se za tako uporabljeno
padavinsko odpadno vodo zagotovi izvedba ukrepov iz prejšnjega člena.
(2) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka
z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje
usedljive snovi, mora upravljavec teh objektov zajeti in mehansko obdelati v:
1.
usedalniku, če padavinsko odpadno vodo odvaja v
javno kanalizacijo,
2.
usedalniku in lovilniku olj ali čistilni
napravi padavinske odpadne vode, če padavinsko odpadno vodo odvaja neposredno
ali posredno v vode ter gre za:
-
površine na območju naprave, vključno s
funkcionalnimi prometnimi površinami, ki so namenjene prometu ali parkiranju
ali skladiščenju motornih vozil,
-
površine, vključno s funkcionalnimi prometnimi
površinami ob objektih, ki so namenjene prometu ali parkiranju ali skladiščenju
motornih vozil z maso, enako ali manjšo od 7,5 t, katerih skupna površina je
enaka ali večja od 1 ha, razen
na vodovarstvenih območjih, če predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh
območjih, določajo drugače,
-
površine, vključno s funkcionalnimi prometnimi
površinami ob objektih, ki so namenjene prometu ali parkiranju ali skladiščenju
motornih vozil z maso, večjo od 7,5 t, katerih skupna površina je enaka ali
večja od 0,6 ha, razen na
vodovarstvenih območjih, če predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh
območjih, določajo drugače,
-
javne ceste in tako določa predpis, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, ali
-
(črtana),
3.
usedalniku in lovilniku olj ali čistilni
napravi padavinske odpadne vode, če padavinsko odpadno vodo odvaja neposredno v
referenčni odsek, ali
4.
usedalniku in lovilniku olj ali čistilni
napravi padavinske odpadne vode, če padavinsko odpadno vodo odvaja v javno
kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode.
(3) Upravljavec javne ceste, določen v
skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, mora zagotoviti gradnjo zadrževalnih
objektov, ki so dimenzionirani na sposobnost zadrževanja padavinskih odpadnih
voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, na dopusten iztok v komunalno ali
skupno čistilno napravo.
(4) Razpršeno odvajanje padavinske
odpadne vode je prepovedano, razen za padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih,
tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin, ki so:
1.
površine objektov, razvrščenih po
klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst
objektov in objekte državnega pomena:
-
športnega igrišča s klasifikacijsko številko
2411, razen površin za avtomobilske ali motoristične dirke,
-
drugega gradbenega inženirskega objekta za
šport, rekreacijo in prosti čas s klasifikacijsko številko 2412,
-
obrambnega objekta s klasifikacijsko številko
24201,
-
pokopališča s klasifikacijsko številko 24204,
-
glavne in regionalne
železniške proge s klasifikacijsko številko 2121,
-
mestne železniške proge s klasifikacijsko
številko 2122,
-
letališke steze in ploščadi s klasifikacijsko
številko 21301, če gre za vzletno pristajalne in vozne letališke steze, ali
-
javne ceste s klasifikacijsko številko 211, za
katero v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske
vode z javnih cest, ni treba zagotoviti zajetja padavinske odpadne vode, ki
odteka s cestišča javne ceste, v zadrževalniku padavinske odpadne vode, ali
2.
nepokrite površine objektov, vključno s
funkcionalnimi prometnimi površinami ob objektih, ki so namenjene prometu ali
parkiranju ali skladiščenju motornih vozil, z maso:
-
enako ali manjšo od 7,5 t in katerih površina
je manjša od 1 ha ali
-
večjo od 7,5 t in katerih površina je manjša
0,6 ha.
(5) Ne glede na 2. točko drugega
odstavka tega člena in 2. točko prejšnjega odstavka mora investitor ali upravljavec
površin, ki so namenjene parkiranju ali skladiščenju motornih vozil zaradi
izvajanja dejavnosti trgovine z rabljenimi motornimi vozili, vzdrževanja ali
popravila motornih vozil, zbiranja ali razgradnje izrabljenih motornih vozil,
padavinsko odpadno vodo, ki odteka s teh površin, zajeti in mehansko obdelati v
lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode.
(6) Če ima stavba upravnika,
določenega v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, lahko obveznost iz
prvega odstavka tega člena prevzame upravnik.
(7) Ne glede na prvi, drugi in tretji
odstavek tega člena je padavinsko odpadno vodo prepovedano:
-
odvajati v javno kanalizacijo, ki je ali za
katero je predvideno, da bo zaključena z malo komunalno čistilno napravo z
zmogljivostjo, manjšo od 200 PE, ali
-
čistiti na mali komunalni čistilni napravi z
zmogljivostjo, manjšo od 200 PE.
18. člen
(ukrepi za bakteriološko onesnaženo
odpadno vodo)
Lastnik ali upravljavec naprave, ki je
objekt za izvajanje bolnišnične dejavnosti na sekundarni ravni ali dejavnosti
klinike, kliničnega inštituta ali kliničnega oddelka na terciarni ravni na
bolnišnični način, iz katerega se odvaja industrijska ali komunalna odpadna
voda, ki vsebuje kužne snovi, ali industrijska ali komunalna odpadna voda iz
oddelkov z bolniki s črevesnimi ali drugimi splošno nevarnimi infekcijskimi
boleznimi, mora zagotoviti dezinficiranje take vode pred njenim odvajanjem v
javno kanalizacijo, neposredno ali posredno v vode.
2.6 Drugi ukrepi zmanjševanja emisije
snovi
18.a člen
(uporaba greznic)
Padavinsko ali industrijsko odpadno vodo
ali mešanico odpadnih voda je prepovedano:
-
zbirati v nepretočni greznici ali
-
zbirati in čistiti v pretočni greznici.
19. člen
(ravnanje z blatom)
(1) Blato je prepovedano izpuščati,
odlagati ali odmetavati neposredno ali posredno v vode ali izpuščati v javno
kanalizacijo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je
obdelano ali neobdelano blato iz komunalne ali skupne čistilne naprave in
preostalo blato iz obstoječe pretočne greznice, ki se v skladu s predpisom, ki
ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode prevzema in obdeluje v
okviru obveznih storitev javne službe, dovoljeno izpuščati na komunalno ali
skupno čistilno napravo, ki je namenjena izvajanju javne službe in je
opremljena za prevzem in obdelavo blata.
(3) Upravljavec
čistilne naprave mora z blatom ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(4) Ne glede
na prejšnji odstavek se za prevzem, prevoz in obdelavo blata iz komunalnih
čistilnih naprav in obstoječih pretočnih greznic, ki se izvajajo kot storitve obvezne občinske gospodarske
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v skladu s predpisom,
ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, predpisi, ki urejajo
odpadke, ne uporabljajo.
20. člen
(drugi ukrepi)
(1) Silažni sok je prepovedano
izpuščati v javno kanalizacijo ali neposredno ali posredno v vode.
(2) Odpadke in živalske stranske
proizvode je prepovedano:
-
izpuščati v javno kanalizacijo ali neposredno
ali posredno v vode ali
-
rezati, drobiti, mleti ali redčiti z namenom,
da se z odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda odvajajo v javno kanalizacijo
ali neposredno ali posredno v vode.
(3) Upravljavec komunalne ali skupne
čistilne naprave lahko obdeluje biološko razgradljive odpadke, če:
-
je komunalna ali skupna čistilna naprava
opremljena z eno od naprav v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov,
-
zaradi obdelave biološko razgradljivih odpadkov
ne bo motena obdelava blata, ki se izvaja kot storitev obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v skladu
s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, in
-
ima upravljavec komunalne ali skupne čistilne
naprave okoljevarstveno dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje odpadkov v
skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(4) Upravljavec komunalne ali skupne
čistilne naprave lahko obdeluje tekoče živalske stranske proizvode, če so
izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka in zahteve za odstranjevanje živalskih
stranskih proizvodov v skladu s predpisi, ki urejajo živalske stranske
proizvode.
(5) Vsebino premične sanitarne enote s
kemičnimi stranišči je prepovedano:
-
izpuščati, odlagati ali odmetavati neposredno
ali posredno v vode,
-
izpuščati v javno kanalizacijsko omrežje ali
-
čistiti v mali komunalni čistilni napravi z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, obstoječi pretočni greznici ali zbirati v
nepretočni greznici.
2.7 Pogoji za odvajanje odpadnih voda
21. člen
(pogoji za odvajanje)
(1) Odpadna voda se lahko odvaja
neposredno v površinsko vodo, če:
-
za površinsko vodo ne veljajo prepovedi iz 12.
člena te uredbe in
-
parametri onesnaženosti ne presegajo za napravo
predpisanih mejnih vrednosti emisije snovi ali toplote za odvajanje neposredno
v vode.
(2) Odpadna voda se lahko odvaja
posredno v podzemno vodo le na območjih, kjer ni vodotokov, če:
-
za območje ne veljajo prepovedi iz 12. člena te
uredbe,
-
parametri onesnaženosti ne presegajo za napravo
predpisanih mejnih vrednosti emisije snovi ali emisije toplote za odvajanje
posredno v vode,
-
odvajanje odpadne vode nima škodljivega vpliva
na kakovost tal ali podzemne vode ali so škodljivi vplivi odpravljeni ali
zmanjšani na sprejemljivo raven in
-
odvajanje odpadne vode nima škodljivega vpliva
na vir pitne vode, če gre za odvajanje na vodovarstvenem območju.
(3) Pri posrednem odvajanju iz prejšnjega
odstavka mora biti zagotovljeno ponikanje prek objekta za ponikanje, če je
iztok na:
-
zakraselem območju ali
-
območju, kjer ni mogoče zagotoviti odvajanja
prek zadostne plasti nezasičene cone vodonosnika, ki zagotavlja preprečevanje
vnosa onesnaževal v podzemno vodo.
(4) Med dnom objekta za ponikanje iz
prejšnjega odstavka in najvišjo gladino podzemne vode se mora nahajati plast
neomočenih sedimentov ali zemljin ali filtrnega materiala debeline najmanj 1 m.
Prostornina objekta za ponikanje se določi glede na ponikovalne sposobnosti
terena v dokumentaciji iz prve alineje tretjega odstavka 23. člena te
uredbe.
2.8 Obveznosti investitorjev in
upravljavcev naprav, ki se nanašajo na pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja
in obratovanje naprave
2.8.1 Okoljevarstveno dovoljenje
22. člen
(obveznost pridobitve okoljevarstvenega
dovoljenja)
(1) Za obratovanje ali vsako večjo
spremembo v obratovanju naprave, ki odvaja industrijsko odpadno vodo v javno
kanalizacijo ali neposredno ali posredno v vode, mora upravljavec naprave
pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(2) Za obratovanje ali vsako večjo
spremembo v obratovanju komunalne ali skupne čistilne naprave, ki odvaja
odpadno vodo neposredno ali posredno v vode, mora upravljavec naprave pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje.
23. člen
(vloga za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja)
(1) Upravljavec naprave vloži vlogo za
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja na obrazcu, ki ga agencija objavi na
svojih spletnih straneh in je dostopen pri agenciji, pisno ali v elektronski
obliki v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje.
(2) Vloga za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja mora vsebovati:
-
podatke o upravljavcu naprave in podatke o
pooblaščencu, ki zastopa upravljavca naprave,
-
podatke o napravi (proizvodna zmogljivost) in
dejavnostih, ki v njej potekajo,
-
podatke o lokaciji naprave (parcelna številka
in katastrska občina),
-
opis tehnološkega postopka, vključno s
shematskim prikazom tehnološkega postopka,
-
podatke o surovinah, pomožnih materialih in
drugih snoveh, ki se pojavljajo v tehnološkem postopku,
-
podatke o izpolnjevanju ukrepov, predpisanih za
napravo,
-
opis tehnik in načinov zmanjševanja emisij,
vključno z opisom čiščenja odpadne vode,
-
podatke o količini in tipu odpadnih voda, ki se
odvajajo iz naprave (največjo letno količino, največjo dnevno količino, največji
šesturni povprečni pretok),
-
podatke o načinu odvajanja ter o iztokih in
merilnih mestih za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih
voda, vključno z lokacijo iztokov in merilnih mest v državnem koordinatnem
sistemu za raven merila 1:5 000,
-
podatke o površinski ali podzemni vodi,
vključno z navedbo imena in šifre vodnega telesa površinske ali podzemne vode,
v katero se odvaja odpadna voda,
-
podatke in izračune, ki so potrebni za
določitev mejnih vrednosti letnih količin onesnaževal v skladu s 6. členom te
uredbe in mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti v skladu z 2. točko priloge
2 te uredbe,
-
mnenja upravljavca javne kanalizacije in upravljavca
komunalne ali skupne čistilne naprave v skladu s to uredbo ter
-
predlog pooblaščenega izvajalca obratovalnega
monitoringa dodatnih parametrov industrijskih odpadnih voda v skladu s
predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda.
(3) Vlogi za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja mora biti priložena dokumentacija, iz katere je
razvidno:
-
izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 21.
člena te uredbe, če gre za posredno odvajanje odpadne vode v vode ali neposredno odvajanje v vodotok, ki
presiha ali dolvodno od iztoka ponikne, ali
-
podatki za oceno vrednosti srednjega malega
pretoka na mestu iztoka odpadne vode v vodotok, če gre za odvajanje v vodotok
in je za oceno vrednosti v skladu s 24. členom te uredbe treba zagotoviti
izvedbo meritev.
(4) Dokumentacija iz prve alineje
prejšnjega odstavka mora biti izdelana v skladu z zahtevami iz 1. točke priloge
5, ki je sestavni del te uredbe, izdela pa jo lahko le oseba, ki je pooblaščena
za izvajanje obratovalnega monitoringa onesnaževanja podzemne vode v skladu s
predpisom, ki ureja obratovalni monitoring onesnaževanja podzemne vode.
Dokumentacija mora vključevati določitev vplivnega območja nameravanega
odvajanja odpadne vode na digitalnem podatkovnem sloju v državnem koordinatnem
sistemu za raven merila 1:10 000 ali 1:5 000 ali v bolj natančnem
merilu.
(5) Če gre za napravo, za katero je
treba v postopku pridobitve vodnega soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo
vode, izdelati analizo tveganja zaradi posega na vodovarstvenem območju, lahko
dokumentacija iz prve alineje tretjega odstavka tega člena vključuje le tiste
vsebine iz 1. točke priloge 5 te uredbe, ki niso vključene v analizi tveganja,
vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja pa mora biti priložena tudi ta
analiza tveganja.
(6) Če se vloga iz prvega odstavka
tega člena nanaša na podaljšanje ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, se
obseg in vsebina dokumentacije iz prve alineje tretjega odstavka tega člena
nanaša le na tiste vsebine iz 1. točke priloge 5 te uredbe, ki so glede na
zadnjo vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje te
naprave spremenjene.
(7) Podatki o vplivnih območjih iz
četrtega odstavka tega člena in njihove geografske meje so del informacijskega
sistema okolja.
24. člen
(ocena vrednosti srednjega malega pretoka)
(1) Vrednost srednjega malega pretoka
vodotoka na mestu iztoka odpadne vode v vodotok za izračun mejnih vrednosti
parametrov onesnaženosti iz 2. točke priloge 2 te uredbe in letnih količin
onesnaževal iz 6. člena te uredbe se pridobi iz podatkov državnega hidrološkega
monitoringa, ki ga izvaja agencija.
(2) Če na mestu iztoka ne obstajajo
podatki državnega hidrološkega monitoringa iz prejšnjega odstavka, agencija
izdela oceno vrednosti srednjega malega pretoka vodotoka na mestu iztoka z
izračuni na podlagi podatkov o razmerjih pretoka in velikostih prispevnih
površin hidrološko podobnega povodja ali porečja, na podlagi modelnega izračuna
ali na podlagi druge empirične metode, če gre za:
-
hidrogeološko homogeni porečji in
-
hidromorfološko podobni porečji.
(3) Če agencija ne razpolaga s podatki
za izdelavo ocene iz prejšnjega odstavka, mora upravljavec naprave zagotoviti
izvedbo meritev pretokov ter izdelavo dokumentacije z opisom rezultatov
izvedenih meritev na mestu iztoka v skladu z zahtevami iz 2. točke priloge 5 te
uredbe.
(4) Meritve iz prejšnjega odstavka je
treba izvesti v času malih pretokov, pri čemer je treba izvesti vsaj tri
meritve v presledku najmanj sedmih dni. Podatki o opravljenih meritvah pretokov
iz tega odstavka postanejo del zbirke hidroloških podatkov, ki jo vodi
agencija.
(5) Vrednost srednjega malega pretoka
vodotoka iz tretjega odstavka tega člena oceni ministrstvo v postopku za izdajo
okoljevarstvenega dovoljenja.
25. člen
(izdaja okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Okoljevarstveno dovoljenje za
obratovanje naprave izda ministrstvo pod naslednjimi pogoji:
-
naprava mora zagotavljati obratovanje in
odvajanje odpadnih voda v skladu s to uredbo in posebnimi predpisi iz prvega
odstavka 2. člena te uredbe, ki se nanašajo na napravo,
-
upravljavec naprave mora izvajati predpisane
ukrepe za zmanjševanje emisije snovi in toplote ter ravnanje z odpadnimi
vodami,
-
naprava mora pri odvajanju odpadnih voda
zagotavljati, da ne povzroča čezmerne obremenitve okolja,
-
pri odvajanju odpadne vode neposredno v
čezmerno obremenjeno vodno telo površinske vode ali posredno v čezmerno
obremenjeno vodno telo podzemne vode odpadna voda iz naprave ne vsebuje
onesnaževal, ki so vzrok za to čezmerno obremenjenost,
-
upravljavec naprave mora zagotavljati izvajanje
obratovalnega monitoringa v skladu s programom, ki je podrobneje določen v
okoljevarstvenem dovoljenju, in
-
upravljavec naprave mora zagotavljati izvajanje
obratovalnega monitoringa stanja voda iz 33. člena te uredbe, če je za napravo
predpisan, v skladu s programom, ki je podrobneje določen v okoljevarstvenem
dovoljenju.
(2) Ne glede na četrto alinejo
prejšnjega odstavka lahko ministrstvo na podlagi vloge upravljavca komunalne
ali skupne čistilne naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za
posamezno čistilno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju dovoli odvajanje
komunalne odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz skupne čistilne naprave v
čezmerno obremenjeno vodno telo, če gre za opremljanje območja poselitve iz
operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode z javno
kanalizacijo.
(3) Če se naprava uvršča med naprave v
skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje
okolja večjega obsega, se okoljevarstveno dovoljenje za njeno obratovanje izda
v skladu s tem predpisom, če obratovanje naprave izpolnjuje zahteve iz te
uredbe.
26. člen
(vsebina okoljevarstvenega dovoljenja)
V okoljevarstvenem dovoljenju ministrstvo
določi:
-
vrsto naprave, za katero se izda
okoljevarstveno dovoljenje,
-
lokacijo naprave, iztokov in merilnih mest v
državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5 000,
-
zmogljivost naprave in vrsto tehnološkega
postopka, zaradi katerega nastaja v napravi odpadna voda,
-
največjo letno količino odpadne vode, razen za
padavinsko odpadno vodo,
-
mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz 5.
člena te uredbe, če gre za industrijsko ali komunalno odpadno vodo ali mešanico
odpadnih voda iz skupne čistilne naprave,
-
mejne vrednosti parametrov onesnaženosti
mešanice odpadnih voda, če gre za mešanico odpadnih voda iz sedmega odstavka 5.
člena te uredbe,
-
največjo letno količino onesnaževal v odpadni
vodi, izračunano kot zmnožek največje letne količine
odpadne vode in predpisane mejne vrednosti emisije snovi, ki ne sme presegati
mejne vrednosti letne količine onesnaževal iz 6. člena te uredbe,
-
ukrepe za zmanjševanje emisije snovi in toplote
ter ravnanje z odpadnimi vodami,
-
parametre onesnaženosti, ki so vključeni na
seznam prvih meritev in meritev obratovalnega monitoringa,
-
program prvih meritev in obratovalnega
monitoringa ter način poročanja,
-
lokacije mest vzorčenja v državnem koordinatnem
sistemu za raven merila 1:5 000 ter program obratovalnega monitoringa stanja
voda iz 33. člena te uredbe, če je za napravo predpisan,
-
največji šesturni povprečni pretok in največjo
dnevno količino odpadne vode,
-
pogoje v zvezi s poslovnikom in vodenjem
obratovalnega dnevnika in
-
čas veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja,
pogoje v zvezi z njegovim podaljšanjem ter druge pogoje v zvezi z obratovanjem
naprave, ki vplivajo na okolje zaradi odvajanja odpadne vode.
2.8.2 Naprave, za katere
okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti
27. člen
(obratovanje naprav brez okoljevarstvenega
dovoljenja)
(1) Ne glede na prvi odstavek 22.
člena te uredbe in če je iz strokovne ocene razvidno, da je naprava skladna s
predpisi, okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti za:
1.
obratovanje naprave, ki ni naprava ali del
naprave iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo
onesnaževanje okolja večjega obsega, če:
a)
gre za odvajanje industrijske odpadne vode v
javno kanalizacijo, za katero je iz operativnega programa odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode razvidno, da gre za javno kanalizacijo območja
poselitve, za katero je predvideno, da bo zaključena s komunalno ali skupno
čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2 000 PE, in
b)
je naprava, iz katere se odvaja industrijska
odpadna voda, naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadnih voda iz:
-
postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi,
objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila,
-
naprav za hlajenje ter naprav za proizvodnjo
pare in vroče vode,
-
objektov in naprav za pripravo vode,
-
naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij,
-
obratov za proizvodnjo živil živalskega izvora
in predelovalnih obratov živalskih stranskih proizvodov,
-
naprav za obdelavo in predelavo živalskih in
rastlinskih surovin ter mleka pri proizvodnji hrane za prehrano ljudi in živalske
krme,
-
naprav za proizvodnjo alkoholnih in
brezalkoholnih pijač ali
-
objektov reje domačih živali;
2.
obratovanje naprave, ki ni naprava ali del
naprave iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo
onesnaževanje okolja večjega obsega, če:
a)
gre za odvajanje industrijske odpadne vode v:
-
javno kanalizacijo, za katero je iz
operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode razvidno, da
gre za javno kanalizacijo območja poselitve, za katero je predvideno, da bo
zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od
2 000 PE, ali
-
neposredno ali posredno v vode na območju, ki
ni vodovarstveno območje, in
b)
je naprava, iz katere se odvaja industrijska
odpadna voda, postaja za preskrbo motornih vozil z gorivom ali objekt za
vzdrževanje in popravila motornih vozil s površino, manjšo od 5 ha;
3.
obratovanje naprave, če je naprava, iz katere
so odvaja industrijska odpadna voda, objekt v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda iz objektov za opravljanje
zdravstvene in veterinarske dejavnosti, in gre za odvajanje odpadne vode v
javno kanalizacijo, za katero je iz operativnega programa odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode razvidno, da gre za javno kanalizacijo območja
poselitve, za katero je predvideno, da bo zaključena s komunalno ali skupno
čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2 000 PE ali
4.
obratovanje naprave, ki ni naprava ali del
naprave iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo
onesnaževanje okolja večjega obsega, in ni naprava iz predpisa, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz naprav za hlajenje ter naprav za
proizvodnjo pare in vroče vode, v njej pa nastajajo le hladilne odpadne vode,
ki se odvajajo v vodotok.
(2) Ne glede na 22. člen te uredbe
okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti za obratovanje naprave z izjavo
o skladnosti gradbenega proizvoda, ki je:
-
ločevalnik maščob, če gre za odvajanje
komunalne odpadne vode,
-
lovilnik olj ali
-
mala komunalna čistilna naprava z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(3) Ne glede na drugi odstavek 22.
člena te uredbe in če je iz strokovne ocene razvidno, da je naprava skladna s
predpisi, okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti za obratovanje male
komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo:
1.
manjšo od 50 PE, ki ni gradbeni proizvod z
izjavo o skladnosti gradbenega proizvoda, ali
2.
enako ali večjo od 50 PE, če ne gre za
odvajanje:
-
posredno v podzemno vodo,
-
na vodovarstvenem območju in
-
na vplivnem območju kopalnih voda.
28. člen
(strokovna ocena)
(1) Doseganje ravni varstva okolja po
tej uredbi mora izhajati iz strokovne ocene iz prvega in tretjega odstavka
prejšnjega člena, v kateri mora biti naveden povzetek vsebin projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se nanašajo na emisijo snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda.
(2) Strokovna ocena mora biti izdelana
na obrazcu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, in se vloži v vodilno
mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
2.8.3 Obratovalni monitoring odpadnih
voda
29. člen
(prve meritve)
(1) Investitor ali upravljavec naprave
mora zagotoviti prve meritve parametrov onesnaženosti in količine odpadnih
voda, ki se izvedejo po prvem zagonu nove ali rekonstruirane naprave in po
vsaki večji spremembi v obratovanju naprave (v nadaljnjem besedilu: prve
meritve).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
prvih meritev ni treba zagotoviti za:
-
ločevalnik maščob, če gre za odvajanje
komunalne odpadne vode,
-
lovilnik olj, če gre za odvajanje padavinske
odpadne vode, ali
-
čistilno napravo padavinske odpadne vode.
30. člen
(obratovalni monitoring)
(1) Upravljavec naprave mora med
obratovanjem naprave zagotavljati obratovalni monitoring odpadnih voda, ki
zajema:
-
občasne meritve parametrov onesnaženosti in
količine odpadnih voda, ki se izvajajo v predpisanih časovnih presledkih (v
nadaljnjem besedilu: občasne meritve), ali
-
trajne meritve parametrov onesnaženosti in
količine odpadnih voda, ki se izvajajo ves čas brez prekinitve (v nadaljnjem
besedilu: trajne meritve).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
obratovalnega monitoringa odpadnih voda ni treba zagotavljati za:
-
ločevalnik maščob, če gre za odvajanje
komunalne odpadne vode,
-
lovilnik olj, če gre za odvajanje padavinske
odpadne vode,
-
čistilno napravo padavinske odpadne vode
ali
-
malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE.
(3) Pri obratovalnem monitoringu se
posamezna meritev, razen preskušanje mikrobioloških parametrov, lahko ponovi,
če se ponovi v celotnem obsegu meritev parametrov onesnaženosti in pri
meritvah, pri katerih so bile mejne vrednosti emisije snovi ali toplote
presežene, nobena od izmerjenih vrednosti parametra onesnaženosti ne presega
predpisane mejne vrednosti tega parametra onesnaženosti za več kakor 100 %.
Rezultate meritev, zaradi katerih so bile meritve ponovljene, je treba vključiti
v poročilo o opravljenih občasnih in trajnih meritvah v skladu s predpisom o
obratovalnem monitoringu odpadnih voda.
31. člen
(trajne meritve)
(1) Če je letna količina industrijske
odpadne vode iz naprave na posameznem iztoku večja od 100 000 m3,
mora upravljavec naprave na takem iztoku zagotoviti trajne meritve količine
odpadnih voda.
(2) Če ima naprava več iztokov, na
katerih letna količina odpadnih voda ne presega 100 000 m3,
hkrati pa je vsota letnih količin industrijske odpadne vode iz vseh iztokov iz
naprave večja od 100 000 m3, mora upravljavec naprave
zagotoviti trajne meritve količine odpadnih voda za vsakih 100 000 m3
letne količine industrijske odpadne vode na enem od iztokov, ki imajo največjo
letno količino izpuščene industrijske odpadne vode.
(3) Če je zmogljivost komunalne ali
skupne čistilne naprave enaka ali večja od 2 000 PE, mora upravljavec
naprave na iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave zagotoviti trajne
meritve količine komunalne odpadne vode ali mešanice odpadnih voda.
(4) Za napravo, katere emisijski delež
oddane toplote presega 80 % vrednosti predpisanega mejnega emisijskega deleža,
mora upravljavec naprave zagotoviti trajne meritve temperature in količine
odpadne vode na iztoku iz naprave ter temperature in pretoka vodotoka, v katerega se odvajajo industrijske odpadne vode.
(5) Ne glede na prvi, drugi in tretji
odstavek tega člena se trajne meritve količine odpadnih voda namesto na iztoku
iz naprave lahko izvajajo na vtoku v napravo, če je mogoče dokazati povezavo
med obema pretokoma.
32. člen
(sprememba programa obratovalnega
monitoringa)
(1) Za posamezno napravo se lahko v
okoljevarstvenem dovoljenju določi spremembo predpisanega programa obratovalnega
monitoringa na podlagi:
1.
vloge upravljavca naprave za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja, če je lahko:
-
pogostost meritev manjša od predpisane, ker sta
količina in onesnaženost odpadne vode enaki celo koledarsko leto,
-
obseg meritev parametrov onesnaženosti manjši
od predpisanega, ker je letna količina emisije enega ali več onesnaževal iz
predpisanega obsega meritev manjša od količine, določene za ta onesnaževala v
prilogi 3 te uredbe,
2.
poročila o opravljenih občasnih in trajnih
meritvah v skladu s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda ali
podatkov o tehnološkem postopku, podatkov o čiščenju industrijske odpadne vode
na komunalni ali skupni čistilni napravi ali podatkov iz monitoringa stanja
površinskih ali podzemnih voda, če se mora:
-
pogostost meritev povečati, ker se količina in
onesnaženost odpadne vode spreminjata v obdobju med dvema občasnima meritvama,
-
obseg meritev povečati za enega ali več
parametrov onesnaženosti, ker je letna količina posameznega onesnaževala večja
od mejne vrednosti letne količine, določene v prilogi 3 te uredbe,
-
obseg meritev za industrijsko odpadno vodo
povečati za enega ali več parametrov onesnaženosti, ker iz analize tehnološkega
procesa izhaja, da se ta parameter lahko pojavi v odpadni vodi,
-
obseg meritev za industrijsko odpadno vodo
povečati za enega ali več parametrov onesnaženosti, ker je iz rezultatov
obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja
obratovalni monitoring stanja podzemne vode, razviden vpliv na stanje podzemne
vode,
-
obseg meritev povečati za enega ali več
parametrov onesnaženosti, ker rezultati monitoringa stanja površinskih ali
podzemnih voda kažejo, da je vodno telo, v katero se odvaja odpadna voda,
čezmerno obremenjeno s temi onesnaževali, industrijske odpadne vode pa
vsebujejo parameter, ki je vzrok za tako obremenjenost,
-
obseg meritev povečati za enega ali več
parametrov onesnaženosti, ker bi emisija tega parametra onesnaženosti zaradi
odvajanja odpadne vode lahko povzročila znatno povečanje,
-
obseg meritev povečati za enega ali več
parametrov onesnaženosti, ker meritve tega onesnaževala upravljavec naprave
potrebuje zaradi obračuna okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja
okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
-
obseg meritev za industrijsko odpadno vodo
povečati za enega ali več parametrov onesnaženosti, ker ta onesnaževala
škodljivo vplivajo na biološko razgradnjo odpadne vode, ki se čisti na
komunalni ali skupni čistilni napravi, ali na kakovost blata iz komunalne ali
skupne čistilne naprave, na kateri se čisti industrijska odpadna voda, ali
-
obseg meritev za komunalno čistilno napravo, na
kateri se čisti industrijska odpadna voda, povečati za enega ali več parametrov
onesnaženosti, ki jih vsebuje ta industrijska odpadna voda,
3.
dokumentacije iz prve alineje tretjega odstavka
23. člena te uredbe, če se mora zaradi spremljanja učinkovitosti čiščenja
odpadne vode pri posrednem odvajanju v podzemno vodo povečati:
-
pogostost meritev ali
-
obseg meritev za enega ali več parametrov
onesnaženosti.
(2) Ministrstvo lahko za posamezno
napravo, če za njeno obratovanje ni treba pridobiti okoljevarstvenega
dovoljenja, določi spremembo predpisanega programa obratovalnega monitoringa za
največ 10 let na podlagi:
1.
vloge upravljavca naprave za spremembo programa
obratovalnega monitoringa, če je iz vloge razvidno, da upravljavec naprave z
izvajanjem ukrepov za zmanjševanje emisije snovi ali toplote zagotavlja
izpolnjevanje pogojev za spremembo programa obratovalnega monitoringa iz 1.
točke prejšnjega odstavka,
2.
poročila o opravljenih občasnih in trajnih
meritvah v skladu s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda ali
podatkov o tehnološkem postopku, podatkov o čiščenju industrijske odpadne vode
na komunalni ali skupni čistilni napravi ali podatkov iz monitoringa stanja
površinskih ali podzemnih voda, če so izpolnjeni pogoji iz 2. točke prejšnjega
odstavka.
(3) Vloga iz 1. točke prvega odstavka
tega člena in 1. točke prejšnjega odstavka mora vsebovati:
-
rezultate opravljenih občasnih in trajnih
meritev emisije snovi,
-
opis ukrepov za zmanjševanje emisije snovi ali
toplote, s katerimi upravljavec naprave zagotavlja izpolnjevanje pogojev za
spremembo programa obratovalnega monitoringa,
-
mnenje izvajalca obratovalnega monitoringa, iz
katerega je razvidno, da je zahtevana sprememba programa obratovalnega
monitoringa upravičena, in
-
rezultate občasnih in trajnih meritev vseh
parametrov onesnaženosti, opravljenih v skladu s predpisom o obratovalnem
monitoringu odpadnih voda v letu pred potekom veljavnosti okoljevarstvenega
dovoljenja ali odločbe o spremembi programa obratovalnega monitoringa, če se
vloga nanaša na podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja ali podaljšanje
spremembe programa obratovalnega monitoringa v skladu s 1. točko prejšnjega
odstavka.
2.8.4 Obratovalni monitoring stanja
površinskih ali podzemnih voda
33. člen
(obratovalni monitoring stanja voda)
Na podlagi vloge upravljavca naprave za
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja se za posamezno napravo, ki odvaja
industrijsko odpadno vodo, ali posamezno komunalno ali skupno čistilno napravo
ali za posamezen iztok iz naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določi
izvajanje obratovalnega monitoringa kakovosti površinske vode ali podzemne
vode, v katero se odvaja odpadna voda (v nadaljnjem besedilu: obratovalni
monitoring stanja voda), če je za napravo predpisana obveznost spremljanja
vpliva odvajanja odpadne vode na kakovost površinskih ali podzemnih voda.
33.a člen
(sprememba programa obratovalnega
monitoringa stanja voda)
(1) Za posamezno napravo se lahko v
okoljevarstvenem dovoljenju določi spremembo programa obratovalnega monitoringa
stanja voda iz desete alineje 26. člena te uredbe na podlagi:
1.
vloge upravljavca naprave za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja, če je lahko pogostost meritev manjša od
predpisane, ker sta količina in onesnaženost odpadne vode enaki celo koledarsko
leto,
2.
poročila o obratovalnem monitoringu stanja voda
v skladu s predpisom o obratovalnem monitoringu površinskih ali podzemnih voda
ali podatkov o tehnološkem postopku, podatkov o čiščenju industrijske odpadne
vode na čistilni napravi ali podatkov iz monitoringa stanja površinskih ali
podzemnih voda, če se mora:
-
obseg meritev povečati za enega ali več
parametrov onesnaženosti, ker bi emisija tega parametra onesnaženosti zaradi
odvajanja odpadne vode lahko povzročila znatno povečanje ali
-
obseg meritev za komunalno ali skupno čistilno
napravo, na kateri se čisti industrijska odpadna voda, povečati za enega ali
več parametrov onesnaženosti, ki jih vsebuje ta industrijska odpadna voda.
(2) Vloga iz 1. točke prejšnjega odstavka
mora vsebovati:
-
rezultate opravljenih občasnih in trajnih
meritev emisije snovi,
-
opis ukrepov, s katerimi upravljavec naprave
zagotavlja izpolnjevanje pogojev za spremembo programa obratovalnega
monitoringa iz prejšnjega odstavka,
-
mnenje izvajalca obratovalnega monitoringa, iz
katerega je razvidno, da je zahtevana sprememba programa obratovalnega
monitoringa upravičena, in
-
rezultate meritev vseh parametrov onesnaženosti,
opravljenih v skladu s predpisom o obratovalnem monitoringu stanja površinskih
ali podzemnih voda v letu pred potekom veljavnosti okoljevarstvenega
dovoljenja, če se vloga nanaša na podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja.
2.8.5 Poslovnik in obratovalni dnevnik
34. člen
(poslovnik za obratovanje naprave)
(1) Poslovnik za obratovanje naprave
mora imeti upravljavec:
-
komunalne čistilne naprave, razen male
komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
-
skupne čistilne naprave,
-
industrijske čistilne naprave,
-
čistilne naprave padavinske odpadne vode,
-
lovilnika olj, ki je namenjen čiščenju industrijske
odpadne vode, in
-
ločevalnika maščob, ki je namenjen čiščenju
industrijske odpadne vode.
(2) Poslovnik iz prejšnjega odstavka
vsebuje:
1.
podatke o upravljavcu naprave,
2.
podatke o izvoru odpadnih voda, ki se na
napravi čistijo:
-
za komunalno čistilno napravo število
prebivalcev, priključenih na javno kanalizacijo, in seznam naprav s podatki o
količini in vrsti njihove industrijske odpadne vode ter njihovem predčiščenju,
če so priključene na komunalno čistilno napravo,
-
za industrijsko čistilno napravo vrsto
dejavnosti in zmogljivost proizvodnje, ki povzroča nastajanje industrijske
odpadne vode,
-
za skupno čistilno napravo število prebivalcev,
priključenih na javno kanalizacijo, in seznam naprav s podatki o količini in
vrsti njihove industrijske odpadne vode ter njihovem predčiščenju,
3.
podatke o načinu odvajanja odpadne vode iz
naprave, vključno z imenom in šifro vodnega telesa površinske ali podzemne vode
ter imenom vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok,
4.
podatke o delovanju naprave:
-
opis tehnologije čiščenja odpadnih voda z
navedbo kemijskih snovi, ki se uporabljajo pri čiščenju,
-
opis vrste in lastnosti posameznih delov
naprave in njihovega delovanja,
-
učinek čiščenja naprave in njenih delov,
predviden po projektu,
5.
opis ravnanja z blatom, ki nastaja pri čiščenju
odpadne vode, če gre za čistilno napravo,
6.
opis ravnanja z odpadnim rastlinjem, če gre za
rastlinsko čistilno napravo,
7.
opis ravnanja z odpadnim oljem ali maščobami,
če gre za lovilnik olj ali ločevalnik maščob,
8.
navodila za obratovanje in vzdrževanje naprave,
9.
navodila za nadzor delovanja naprave ter
merjenje in vrednotenje pravilnega delovanja tehnologije čiščenja odpadnih
voda,
10.
navodila za ukrepe, s katerimi se ob
nepravilnem delovanju vzpostavijo pravilni tehnološki pogoji čiščenja odpadnih
voda,
11.
navodila za vodenje in shranjevanje
obratovalnega dnevnika, vključno z opredelitvijo najmanjših časovnih presledkov
vpisov vsebin iz drugega odstavka 35. člena te uredbe,
12.
podatke o delovnih mestih, potrebnih za
obratovanje naprave in vodenje obratovalnega dnevnika, in
13.
ime in naslov osebe, ki je odgovorna za
obratovanje in vzdrževanje naprave.
(3) Poslovnik iz prvega odstavka tega
člena vsebuje naslednje priloge:
-
projekt izvedenih del, na podlagi katerega je
izdano uporabno dovoljenje,
-
navodila dobaviteljev za vzdrževanje naprave in
njenih delov,
-
navodila dobaviteljev za nadzor delovanja
naprave,
-
pregledno situacijo kanalizacijskega omrežja,
na katero je priključena naprava, z oznako merilnih mest in priključkov naprav,
za katere je treba zagotavljati obratovalni monitoring,
-
kalibracijske certifikate za merilne naprave za
izvajanje trajnih meritev in
-
kopijo okoljevarstvenega dovoljenja, če je
izdano.
35. člen
(obratovalni dnevnik)
(1) Vodenje obratovalnega dnevnika
mora ne glede na velikost naprave ali izvor odpadne vode zagotoviti
upravljavec:
-
komunalne čistilne naprave, razen male
komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
-
skupne čistilne naprave,
-
industrijske čistilne naprave,
-
lovilnika olj in
-
ločevalnika maščob.
(2) V obratovalni dnevnik iz prejšnjega
odstavka se redno vpisujejo:
-
vsa opravljena dela pri obratovanju in
vzdrževanju čistilne naprave, ločevalnika maščob ali lovilnika olj,
-
podatki o industrijski odpadni vodi iz četrtega
odstavka 14. člena te uredbe, zlasti datum prevzema, količina industrijske
odpadne vode in naziv naprave, iz katere se odvaja ta industrijska odpadna
voda, če gre za čistilno napravo, na kateri se čisti ta industrijska odpadna
voda,
-
rezultati merjenja delovanja tehnologije
čiščenja odpadnih voda,
-
vsi izredni dogodki, ki nastanejo med
obratovanjem zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev
obratovanja čistilne naprave, ločevalnika maščob ali lovilnika olj ali zaradi
podobnih razlogov,
-
čas trajanja izrednih dogodkov iz prejšnje
alineje in
-
informacije o datumu obvestila in naslovu, ki
je bil obveščen o izpadu ali okvari v delovanju naprave.
(3) Obratovalni dnevnik je treba
voditi v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi.
(4) Obratovalni dnevnik iz prejšnjega
odstavka lahko nadomesti elektronsko vodena evidenca podatkov iz drugega odstavka
tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
podatki, vsebovani v elektronsko vodeni
evidenci, so dosegljivi in primerni za poznejšo uporabo,
-
podatki so shranjeni v obliki, v kateri so bili
oblikovani in vneseni v evidenco, ter
-
uporabljena tehnologija in postopki
elektronskega vodenja evidence v zadostni meri onemogočajo spremembo ali izbris
podatkov oziroma obstaja zanesljivo jamstvo glede nespremenljivosti podatkov.
(5) Upravljavec naprave, ki odvaja
industrijsko odpadno vodo s prevzemom in odvozom te odpadne vode s cestnim motornim
vozilom v skladu s četrtim odstavkom 14. člena te uredbe, mora zagotoviti
vodenje podatkov o tej industrijski odpadni vodi, zlasti še o datumih prevzema
in odvoza, količini industrijske odpadne vode in podatkih o čistilni napravi,
na kateri se čisti ta industrijska odpadna voda. Za vodenje teh podatkov se
smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena.
III. NADZOR
36. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja
inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.
37. člen
(prekrški za upravljavca naprave)
(1) Z globo od 20.000 eurov do 40.000
eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave, ki je pravna oseba, če:
-
z odvajanjem odpadne vode čezmerno obremenjuje
okolje (11. člen) ali
-
odvaja odpadno vodo neposredno v podzemne vode
ali posredno v podzemne vode na območju, kjer je to prepovedano, ali neposredno
v celinske površinske vode, v katere je odvajanje odpadnih voda prepovedano,
ali kopalne vode na morju (12. člen).
(2) Z globo od 10.000 eurov do 20.000
eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 2.000 eurov do 4.000
eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba
pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo od 10.000 eurov do 20.000
eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave, ki je pravna oseba, če:
-
ne zagotovi ureditve ali vzdrževanja stalnih
merilnih mest v skladu s predpisanimi zahtevami (9. člen),
-
ne zagotovi vrednotenja emisije snovi ali
emisije toplote za vsak iztok posebej (prvi odstavek 10. člena),
-
ne zagotovi obratovanja industrijske čistilne
naprave, če emisija snovi ali toplote presega predpisane mejne vrednosti
emisije snovi ali toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode (prvi
odstavek 13. člena),
-
ne izvaja ukrepov za odpravo okvare, zmanjšanje
ali preprečitev nadaljnjega čezmernega obremenjevanja ob izpadu industrijske
čistilne naprave ali ob kakršnikoli okvari v proizvodnji, ki bi lahko
povzročila čezmerno obremenitev industrijske odpadne vode na iztoku v vode ali
v javno kanalizacijo (peti odstavek 13. člena),
-
ne obvešča o izpadu industrijske čistilne
naprave ali o kakršnikoli okvari v proizvodnji, ki bi lahko povzročila čezmerno
obremenitev industrijske odpadne vode na iztoku v vode ali v javno kanalizacijo
(šesti odstavek 13. člena),
-
odvaja industrijsko odpadno vodo v javno
kanalizacijo, ki je ali za katero je predvideno, da bo zaključena z malo komunalno
čistilno napravo, ali čisti industrijsko odpadno vodo na mali komunalni
čistilni napravi v nasprotju s predpisanimi zahtevami (šesti in sedmi odstavek
14. člena),
-
ne izvaja ukrepov za odpravo okvare, zmanjšanje
ali preprečitev nadaljnjega čezmernega obremenjevanja ob izpadu komunalne ali
skupne čistilne naprave ali ob kakršnikoli okvari v delovanju, ki bi lahko
povzročila čezmerno obremenitev komunalne odpadne vode ali mešanice odpadnih
voda iz skupne čistilne naprave na iztoku v vode (četrti odstavek 15. člena),
-
ne dezinficira bakteriološko onesnažene odpadne
vode (18. člen),
-
ne ravna z blatom na predpisan način (19. člen)
ali
-
na komunalni ali skupni čistilni napravi, ki ni
opremljena z eno od naprav v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih
odpadkov, obdeluje odpadke ali živalske stranske proizvode ali jih obdeluje
brez okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo ali odstranjevanje odpadkov
(tretji in četrti odstavek 20. člena).
(5) Z globo od 4.000 eurov do 10.000
eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(6) Z globo od 4.000 eurov do 10.000
eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave, ki je pravna oseba, če:
-
ne izdela poslovnika za obratovanje naprave
(34. člen) ali
-
ne vodi obratovalnega dnevnika (35. člen).
(7) Z globo od 2.000 eurov do 4.000
eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(8) Z globo od 1.000 eurov do 2.000
eurov se za prekršek iz četrtega ali šestega odstavka tega člena kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika.
38. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 10.000 eurov do 20.000
eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
-
ne izvaja predpisanih ukrepov za komunalno
odpadno vodo (16. člen),
-
ne izvaja predpisanih ukrepov za padavinsko
odpadno vodo ali jih izvaja v nasprotju s predpisanimi zahtevami (17. člen),
-
izpušča blato v javno kanalizacijo ali
neposredno ali posredno v vode (prvi odstavek 19. člena) ali
-
izpušča silažni sok, odpadke ali živalske
stranske proizvode v javno kanalizacijo ali neposredno ali posredno v vode ali
reže, drobi, melje ali redči odpadke ali živalske stranske proizvode z namenom,
da se z odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda odvajajo v javno kanalizacijo ali
neposredno ali posredno v vode (prvi in drugi odstavek 20. člena).
(2) Z globo od 4.000 eurov do 10.000
eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.000 eurov do 2.000
eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba
pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo od 400 eurov do 1.000
eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če:
-
odvaja odpadne vode na nedovoljen način ali v
vode, v katere je odvajanje odpadnih voda prepovedano (12. člen),
-
ne izvaja predpisanih ukrepov za komunalno
odpadno vodo (prvi odstavek 16. člena),
-
ne izvaja predpisanih ukrepov za padavinsko
odpadno vodo (17. člen),
-
izpušča blato v javno kanalizacijo ali
neposredno ali posredno v vode (prvi odstavek 19. člena) ali
-
izpušča odpadke, živalske stranske proizvode
ali silažni sok v javno kanalizacijo ali neposredno ali posredno v vode ali
reže, drobi, melje ali redči odpadke ali živalske stranske proizvode z namenom,
da se z odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda odvajajo v javno kanalizacijo
ali neposredno ali posredno v vode (prvi in drugi odstavek 20. člena).
Priloga
1: Seznam onesnaževal
Priloga
2: Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti pri neposrednem in posrednem
odvajanju ter pri odvajanju v javno kanalizacijo
Priloga
3: Mejne vrednosti letnih količin onesnaževal v odpadni vodi
Priloga
4: Strokovna ocena o skladnosti naprave s predpisi
Priloga
5: Zahteve za dokumentacijo, priloženo vlogi za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja
Priloga
6: Dejavnosti, pri katerih nastaja biološko razgradljiva industrijska odpadna
voda
Uredba o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
(obstoječa
okoljevarstvena dovoljenja)
Okoljevarstvena dovoljenja, izdana do
uveljavitve te uredbe, veljajo do izteka njihove veljavnosti.
40. člen
(prilagoditev
obstoječe naprave ali objekta)
(1) Lastnik ali upravljavec obstoječe
naprave, za katero v skladu z dosedanjimi predpisi še ni pridobil
okoljevarstvenega dovoljenja, mora njeno obratovanje prilagoditi zahtevam te
uredbe najpozneje v petih letih od uveljavitve te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora
lastnik ali upravljavec obstoječe naprave iz prejšnjega odstavka ob spremembi
okoljskih standardov kakovosti prilagoditi obratovanje naprave mejnim vrednostim
parametrov onesnaženosti v skladu z 2. točko priloge 2 te uredbe in mejnim
vrednostim letnih količin onesnaževal v skladu s 6. členom te uredbe najpozneje
v petih letih od uveljavitve spremenjenih okoljskih standardov kakovosti.
(3) Lastnik ali upravljavec
obstoječega objekta z utrjenimi, tlakovanimi ali drugim materialom prekritimi
površinami mora odvajanje padavinske odpadne vode prilagoditi zahtevam iz 17.
člena te uredbe najpozneje v petih letih od uveljavitve te uredbe.
(4) Lastnik ali upravljavec obstoječe
naprave, za katero je pridobil okoljevarstveno dovoljenje pred uveljavitvijo te
uredbe, mora obratovanje te naprave prilagoditi zahtevam te uredbe najpozneje v
petih letih od uveljavitve te uredbe oziroma spremenjenih okoljskih standardov
kakovosti iz drugega odstavka tega člena.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek mora
lastnik ali upravljavec obstoječe naprave, za katero je pridobil
okoljevarstveno dovoljenje pred uveljavitvijo te uredbe, obratovanje te naprave
prilagoditi zahtevam te uredbe najpozneje do izteka veljavnosti
okoljevarstvenega dovoljenja, če se veljavnost okoljevarstvenega dovoljenja za
njeno obratovanje izteče po roku iz prejšnjega odstavka.
(6) Ne glede na prvi do peti odstavek
tega člena mora lastnik ali upravljavec:
1.
obstoječega lovilnika olj prilagoditi njegovo
obratovanje zahtevam te uredbe najpozneje:
-
do 9. decembra 2014, če je bil lovilnik
olj zgrajen pred 9. junijem 1997 ali je obratoval na ta dan, in
-
v 90 mesecih po tem, ko obratuje več kakor
deset let;
2.
obstoječe naprave prilagoditi poslovnik za
obratovanje naprave v skladu s 34. členom te uredbe najpozneje v enem letu od
uveljavitve te uredbe.
41. člen
(izjeme pri
določanju mejnih vrednosti emisije snovi za obstoječe naprave)
(1) Ne glede na 6. člen te uredbe se
lahko na podlagi vloge za pridobitev, podaljšanje ali spremembo
okoljevarstvenega dovoljenja upravljavca obstoječe naprave za posamezno
obstoječo napravo ali za posamezen iztok iz te naprave v okoljevarstvenem
dovoljenju opusti določitev mejne vrednosti letne količine za eno ali več
onesnaževal, če je iz vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja
razvidno, da:
-
je za tehnološki postopek v napravi uporabljena
najboljša razpoložljiva tehnika,
-
mejne vrednosti parametrov onesnaženosti niso
presežene pri nobeni od meritev obratovalnega monitoringa in
-
vodno telo vodotoka ali njegov del, v katerega
se odvaja odpadna voda iz naprave, ni čezmerno obremenjeno glede na tista
onesnaževala, ki so predmet opustitve.
(2) Za obstoječo napravo ali iztok iz
obstoječe naprave iz prejšnjega odstavka se v okoljevarstvenem dovoljenju
določijo:
-
obveznost izvajanja obratovalnega monitoringa
stanja površinske vode v skladu s 33. členom te uredbe za onesnaževala, ki so
predmet opustitve, zaradi spremljanja vpliva odvajanja odpadne vode na kakovost
površinskih voda,
-
mesta vzorčenja za izvajanje obratovalnega
monitoringa stanja površinske vode in program obratovalnega monitoringa stanja
površinske vode ter
-
obveznost ugotavljanja čezmernega
obremenjevanja v skladu s četrtim odstavkom 11. člena te uredbe za to napravo
ali ta iztok iz naprave.
(3) Vloga za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora poleg podatkov
iz 23. člena te uredbe vsebovati tudi:
-
podatke o vsebnosti onesnaževala, ki je v
skladu s prvim odstavkom tega člena predmet opustitve, v površinski vodi
vodotoka gorvodno od iztoka ali na območju, kjer ni vpliva odvajanja odpadne
vode (ničelno stanje), vključno z rezultati opravljenih meritev in analiz, ki
jih lahko izvede le oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvajalca kemijskega stanja
v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda,
-
predlog programa obratovalnega monitoringa
stanja površinske vode, vključno s predlogom in utemeljitvijo mest vzorčenja
gorvodno od iztoka ali na območju, kjer ni vpliva odvajanja odpadne vode, in
dolvodno od iztoka iz naprave ter s predlogom merjenih parametrov onesnaženosti
in pogostosti meritev.
(4) Ne glede na 11. člen te uredbe se
pri obratovanju naprave, za katero je bila v skladu s 34. členom Uredbe o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) v okoljevarstvenem
dovoljenju določena večja vrednost letne količine za eno ali več onesnaževal in
ima v okoljevarstvenem dovoljenju določeno tudi mejno vrednost nitratnega
dušika, celotnega dušika ali sulfatov v skladu s 6. členom Uredbe o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09), se do 31. decembra 2014 čezmerna
obremenitev ne vrednoti glede na tako določeni nitratni dušik, celotni dušik
ali sulfat, če upravljavec naprave izvaja ukrepe za doseganje mejne vrednosti
letne količine onesnaževal v skladu s 6. členom te uredbe in se z izvedbo teh
ukrepov do roka iz tega odstavka zagotovi tudi doseganje predpisanih mejnih
vrednosti nitratnega dušika, celotnega dušika in sulfatov.
(5) Ne glede na tretjo alinejo drugega
odstavka 14. člena te uredbe se za obstoječo napravo, ki industrijsko odpadno
vodo odvaja v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno
čistilno napravo, uporabljajo predpisane mejne vrednosti parametrov
onesnaženosti industrijske odpadne vode pri odvajanju v javno kanalizacijo,
letna količina onesnaževal pa se ne določa.
42. člen
(izjeme pri
odvajanju odpadne vode iz obstoječe naprave)
(1) Ne glede na drugi odstavek 12.
člena te uredbe se odpadne vode iz obstoječe naprave, če gre za obstoječi iztok
iz te naprave, lahko odvajajo v celinsko površinsko vodo, ki je:
-
referenčni odsek vodotoka,
-
občasno tekoča celinska voda, ki izvira iz
naravnih virov in teče po naravnih strugah ali umetno narejenih poglobitvah,
-
namakalni ali melioracijski jarek, drenažni
jarek ali drug objekt za osuševanje zemljišč, mlinščica ali drug vodni objekt
(na primer kanal, namenjen razbremenjevanju visokih voda, dovodni ali odvodni
kanal) ali
-
vodotok, katerega srednji mali pretok je manjši
od dvakratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz
naprave.
(2) Ne glede na drugi odstavek 12.
člena te uredbe se odpadne vode iz rekonstruirane komunalne ali skupne čistilne
naprave ali nove komunalne ali skupne čistilne naprave, ki nadomešča obstoječo
komunalno ali skupno čistilno napravo, če gre za obstoječi iztok in za
opremljanje območja poselitve iz operativnega programa odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode z javno kanalizacijo, lahko odvajajo v celinsko
površinsko vodo iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na četrto alinejo prvega
odstavka 25. člena te uredbe se lahko na podlagi vloge upravljavca obstoječe
naprave za posamezno obstoječo napravo ali za posamezen iztok iz te naprave v
okoljevarstvenem dovoljenju dovoli odvajanje odpadne vode v vodno telo, ki je
čezmerno obremenjeno z enim ali več onesnaževali, ki jih vsebuje odpadna voda,
če:
-
gre za obstoječi iztok iz te naprave,
-
je za tehnološki postopek v napravi uporabljena
najboljša razpoložljiva tehnika in
-
mejne vrednosti parametrov onesnaženosti in
mejne vrednosti letnih količin onesnaževal niso presežene pri nobeni od meritev
obratovalnega monitoringa.
43. člen
(okoljevarstveno
dovoljenje za obratovanje obstoječe naprave)
(1) Upravljavec obstoječe naprave, ki
je bila zgrajena pred 28. majem 2005 ali je obratovala na ta dan, ali
obstoječe naprave, za katero je bilo pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali
gradbeno dovoljenje pridobljeno pred tem datumom, mora okoljevarstveno
dovoljenje v skladu s to uredbo pridobiti najpozneje do 22. decembra 2012.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
lahko upravljavcu obstoječe komunalne ali skupne čistilne naprave, ki mora
obratovanje čistilne naprave prilagoditi zahtevam iz predpisov, ki urejajo
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
izda okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje rekonstruirane naprave ali nove
naprave, ki nadomešča obstoječo napravo, najpozneje do rokov, do katerih mora
biti v skladu s predpisi iz tega odstavka za odpadno vodo iz te naprave
zagotovljeno:
-
terciarno čiščenje, če gre za odvajanje odpadne
vode na prispevnem območju občutljivega območja ali na vodnem območju Donave
ali za odvajanje v tekočo površinsko vodo, katere srednji mali pretok je manjši
od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz te naprave,
-
sekundarno čiščenje, če gre za odvajanje
odpadne vode na območju, ki ni območje iz prejšnje alineje, ali
-
ustrezno čiščenje v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav, če gre za odvajanje odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora
upravljavec obstoječe komunalne ali skupne čistilne naprave iz prejšnjega odstavka,
ki mora zagotoviti tudi dodatno obdelavo odpadne vode v skladu s predpisi, ki
urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav
ali emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav, okoljevarstveno dovoljenje pridobiti najpozneje do roka, ko mora biti
zagotovljena dodatna obdelava, če ta rok nastopi pred rokom iz prejšnjega
odstavka.
44. člen
(dokončanje
postopkov za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj)
(1) Vloge za pridobitev, podaljšanje
ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, vložene pred uveljavitvijo te
uredbe, se ne glede na 23. člen te uredbe štejejo za vloge za pridobitev,
podaljšanje ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja po tej uredbi, če
vsebujejo sestavine v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in
79/09).
(2) Postopki za pridobitev,
podaljšanje ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje obstoječe
naprave, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo v skladu s to
uredbo.
(3) Postopki za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja za obratovanje naprave, ki ni obstoječa naprava, začeti pred uveljavitvijo
te uredbe, se dokončajo v skladu s to uredbo.
(4) Postopki za pridobitev, spremembo
ali podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, za katero
v skladu s to uredbo ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, začeti
pred uveljavitvijo te uredbe, se ustavijo po uradni dolžnosti, okoljevarstvena
dovoljenja pa prenehajo veljati.
(5) Strokovna ocena, izdelana v skladu
z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) pred uveljavitvijo te
uredbe, se ne glede na 28. člen te uredbe šteje za strokovno oceno po tej
uredbi.
45. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha
veljati Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09), uporablja pa se
za obstoječe naprave do izteka rokov iz 40. člena te uredbe.
46. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 1. septembra
2012.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/14) spreminja 41. člen uredbe tako, da
se glasi:
»41. člen
(izjeme pri
določanju mejnih vrednosti emisije snovi za obstoječe naprave)
(1) Ne glede na 2. točko prvega
odstavka 11. člena te uredbe se lahko na podlagi vloge za pridobitev, podaljšanje ali
spremembo okoljevarstvenega dovoljenja upravljavca obstoječe naprave za
posamezno obstoječo napravo ali za posamezen iztok iz te naprave v okoljevarstvenem
dovoljenju določi, da se čezmerna obremenitev glede na letno količino enega ali
več onesnaževal ne ugotavlja, če je iz vloge za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja razvidno, da:
-
je za tehnološki postopek v napravi uporabljena
najboljša razpoložljiva tehnika,
-
mejne vrednosti parametrov onesnaženosti niso
presežene pri nobeni od meritev obratovalnega monitoringa,
-
odvajanje odpadne vode ne bi povzročilo
znatnega povečanja in
-
rezultati državnega monitoringa stanja
površinskih voda in podatki iz prve alineje četrtega odstavka tega člena
kažejo, da vodno telo vodotoka ali njegov del, v katerega se odvaja odpadna
voda iz naprave, ni čezmerno obremenjen glede na tista onesnaževala, ki so
predmet opustitve.
(2) Za obstoječo napravo ali iztok iz
obstoječe naprave iz prejšnjega odstavka se v okoljevarstvenem dovoljenju določijo:
-
obveznost izvajanja obratovalnega monitoringa
stanja površinske vode v skladu s 33. členom te uredbe za onesnaževala, ki so
predmet opustitve, zaradi spremljanja vpliva odvajanja odpadne vode na kakovost
površinskih voda,
-
mesta vzorčenja za izvajanje obratovalnega
monitoringa stanja površinske vode in program obratovalnega monitoringa stanja
površinske vode ter
-
obveznost ugotavljanja čezmernega
obremenjevanja v skladu s četrtim odstavkom 11. člena te uredbe za to napravo
ali ta iztok iz naprave.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
za obstoječo napravo ali iztok iz obstoječe naprave iz prvega odstavka tega
člena v okoljevarstvenem dovoljenju določi tudi obveznost ugotavljanja čezmerne
obremenitve v skladu z 2. točko prvega odstavka 11. člena te uredbe vedno,
kadar se ugotovi čezmerna obremenitev v skladu s četrtim odstavkom 11. člena te
uredbe.
(4) Vloga za
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora
poleg podatkov iz 23. člena te uredbe vsebovati tudi:
-
podatke o vsebnosti onesnaževala, ki je v
skladu s prvim odstavkom tega člena predmet izjeme, v
površinski vodi vodotoka gorvodno od iztoka ali na območju, kjer ni vpliva
odvajanja odpadne vode (ničelno stanje), vključno z rezultati opravljenih
meritev in analiz, ki jih lahko izvede le oseba iz
predpisa, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda,
-
predlog programa obratovalnega monitoringa
stanja površinske vode, vključno s predlogom in utemeljitvijo mest vzorčenja
gorvodno od iztoka ali na območju, kjer ni vpliva odvajanja odpadne vode, in
dolvodno od iztoka iz naprave ter s predlogom merjenih parametrov onesnaženosti
in pogostosti meritev.
(5) Podatki o vsebnosti onesnaževala v
površinski vodi vodotoka iz prve alineje prejšnjega odstavka morajo vključevati
najmanj štiri rezultate meritev in analiz, izvedenih v času stabilnih
hidroloških razmer pri pretokih, ki so manjši od srednjega pretoka, in v
časovnih presledkih, ki niso krajši od 30 dni.
(6) Ne glede na prvi, drugi, tretji in
četrti odstavek tega člena se lahko na podlagi vloge upravljavca obstoječe
naprave za pridobitev, podaljšanje ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja
za posamezno obstoječo napravo ali za posamezen iztok iz te naprave v
okoljevarstvenem dovoljenju opusti določitev mejne vrednosti letne količine za
eno ali več onesnaževal, če se določi mejna vrednost emisije tega onesnaževala,
ki je enaka okoljskemu standardu kakovosti za površinske vode.
(7) Ne glede
na 11. člen te uredbe se pri obratovanju naprave, za katero je bila v skladu s
34. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode
in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) v okoljevarstvenem
dovoljenju določena večja vrednost letne količine za eno ali več onesnaževal in
ima v okoljevarstvenem dovoljenju določeno tudi mejno vrednost nitratnega
dušika, celotnega dušika ali sulfatov v skladu s 6. členom Uredbe o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09), se do 31. decembra 2014
čezmerna obremenitev ne vrednoti glede na tako določeni nitratni dušik, celotni
dušik ali sulfat, če upravljavec naprave izvaja ukrepe za doseganje mejne
vrednosti letne količine onesnaževal v skladu s 6. členom te uredbe in se z
izvedbo teh ukrepov do roka iz tega odstavka zagotovi tudi doseganje
predpisanih mejnih vrednosti nitratnega dušika, celotnega dušika in sulfatov.
(8) Ne glede
na tretjo alinejo drugega odstavka 14. člena te uredbe se za obstoječo napravo,
ki industrijsko odpadno vodo odvaja v:
-
javno kanalizacijo, ki ni zaključena s
komunalno ali skupno čistilno napravo, uporabljajo predpisane mejne vrednosti
parametrov onesnaženosti industrijske odpadne vode pri odvajanju v javno
kanalizacijo, letna količina onesnaževal pa se ne določa,
-
javno kanalizacijo za odvajanje izključno
padavinske odpadne vode, uporabljajo predpisane mejne vrednosti parametrov
onesnaženosti industrijske odpadne vode pri neposrednem ali posrednem odvajanju
industrijske odpadne vode v vode, letna količina onesnaževal pa se ne določa.«;
spreminja 42. člen uredbe tako, da se glasi:
»42. člen
(izjeme pri
odvajanju odpadne vode iz obstoječe naprave)
(1) Ne glede na drugi odstavek 12.
člena te uredbe se odpadne vode iz obstoječe naprave, če gre za obstoječi iztok
iz te naprave, lahko odvajajo v celinsko površinsko vodo, ki je:
-
referenčni odsek vodotoka,
-
občasno tekoča celinska voda, ki izvira iz
naravnih virov in teče po naravnih strugah ali umetno narejenih poglobitvah,
-
namakalni ali melioracijski jarek, drenažni
jarek ali drug objekt za osuševanje zemljišč, mlinščica ali drug vodni objekt
(na primer kanal, namenjen razbremenjevanju visokih voda, dovodni ali odvodni
kanal) ali
-
vodotok, katerega srednji mali pretok je manjši
od dvakratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz
naprave.
(2) Ne glede na drugi odstavek 12.
člena te uredbe se odpadne vode iz rekonstruirane komunalne ali skupne čistilne
naprave ali nove komunalne ali skupne čistilne naprave, ki nadomešča obstoječo
komunalno ali skupno čistilno napravo, če gre za obstoječi iztok in za
opremljanje območja poselitve iz operativnega programa odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode z javno kanalizacijo, lahko odvajajo v celinsko
površinsko vodo iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na šesto alinejo drugega
odstavka 12. člena te uredbe se odpadne vode iz komunalne ali skupne čistilne
naprave lahko odvajajo v vodotok, katerega srednji mali pretok je manjši od
dvakratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz naprave,
če gre za opremljanje območja poselitve iz operativnega programa odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode z javno kanalizacijo in je iztok v tak vodotok
določen s predpisom, ki določa prostorski načrt, uveljavljenim pred 1.
septembrom 2012.
(4) Ne glede
na četrto alinejo prvega odstavka 25. člena te uredbe se lahko na podlagi vloge
upravljavca obstoječe naprave za posamezno obstoječo napravo ali za posamezen
iztok iz te naprave v okoljevarstvenem dovoljenju dovoli odvajanje odpadne vode
v vodno telo, ki je čezmerno obremenjeno z enim ali več onesnaževali, ki jih
vsebuje odpadna voda, če:
-
gre za obstoječi iztok iz te naprave,
-
je za tehnološki postopek v napravi uporabljena
najboljša razpoložljiva tehnika in
-
mejne vrednosti parametrov onesnaženosti in mejne
vrednosti letnih količin onesnaževal niso presežene pri nobeni od meritev
obratovalnega monitoringa.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
»19. člen
(1) Vloge za pridobitev, podaljšanje ali
spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, vložene pred uveljavitvijo te uredbe,
se štejejo za vloge za pridobitev, podaljšanje ali spremembo okoljevarstvenega
dovoljenja po tej uredbi, če vsebujejo sestavine v skladu z Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 64/12).
(2) Postopki za pridobitev, podaljšanje ali
spremembo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje obstoječe naprave, začeti
pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo v skladu s to uredbo.
(3) Postopki za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki ni obstoječa naprava,
začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo v skladu s to uredbo.
(4) Postopki za pridobitev, spremembo ali
podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, za katero v
skladu s to uredbo ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, začeti pred
uveljavitvijo te uredbe, se ustavijo po uradni dolžnosti, okoljevarstvena
dovoljenja pa prenehajo veljati z uveljavitvijo te uredbe.
20. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 98/15)
spreminja 40. člen uredbe tako, da se glasi:
»40. člen
(prilagoditev
obstoječe naprave ali objekta)
(1) Lastnik ali upravljavec obstoječe
naprave, za katero v skladu z dosedanjimi predpisi še ni pridobil
okoljevarstvenega dovoljenja, mora njeno obratovanje prilagoditi zahtevam te
uredbe najpozneje v petih letih od uveljavitve te uredbe, vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja pa mora priložiti
poročilo o obratovalnem monitoringu odpadnih voda za preteklo koledarsko leto.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora
lastnik ali upravljavec obstoječe naprave iz prejšnjega odstavka ob spremembi
okoljskih standardov kakovosti prilagoditi obratovanje naprave mejnim
vrednostim parametrov onesnaženosti v skladu z 2. točko priloge 2 te uredbe in
mejnim vrednostim letnih količin onesnaževal v skladu s 6. členom te uredbe
najpozneje v petih letih od uveljavitve spremenjenih okoljskih standardov
kakovosti.
(3) Lastnik ali upravljavec
obstoječega objekta z utrjenimi, tlakovanimi ali drugim materialom prekritimi
površinami mora odvajanje padavinske odpadne vode prilagoditi zahtevam iz 17.
člena te uredbe najpozneje v petih letih od uveljavitve te uredbe.
(4) Lastnik ali upravljavec obstoječe
naprave, za katero je pridobil okoljevarstveno dovoljenje pred uveljavitvijo te
uredbe, mora obratovanje te naprave prilagoditi zahtevam te uredbe najpozneje v
petih letih od uveljavitve te uredbe oziroma spremenjenih okoljskih standardov
kakovosti iz drugega odstavka tega člena.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek mora
lastnik ali upravljavec obstoječe naprave, za katero je pridobil
okoljevarstveno dovoljenje pred uveljavitvijo te uredbe, obratovanje te naprave
prilagoditi zahtevam te uredbe najpozneje do izteka veljavnosti
okoljevarstvenega dovoljenja, če se veljavnost okoljevarstvenega dovoljenja za
njeno obratovanje izteče po roku iz prejšnjega odstavka.
(6) Ne glede na prvi do peti odstavek
tega člena mora lastnik ali upravljavec:
1.
obstoječega lovilnika olj prilagoditi njegovo
obratovanje zahtevam te uredbe najpozneje:
-
do 9. decembra 2014, če je bil lovilnik
olj zgrajen pred 9. junijem 1997 ali je obratoval na ta dan, in
-
v 90 mesecih po tem, ko obratuje več kakor
deset let;
2.
obstoječe naprave prilagoditi poslovnik za obratovanje
naprave v skladu s 34. členom te uredbe najpozneje v enem letu od uveljavitve
te uredbe.«;
spreminja 41. člen uredbe tako, da se glasi:
»41. člen
(izjeme pri
določanju mejnih vrednosti emisije snovi za obstoječe naprave)
(1) Ne glede na 2. točko prvega
odstavka 11. člena te uredbe se lahko na podlagi vloge za pridobitev, podaljšanje ali
spremembo okoljevarstvenega dovoljenja upravljavca obstoječe naprave za
posamezno obstoječo napravo ali za posamezen iztok iz te naprave v okoljevarstvenem
dovoljenju določi, da se čezmerna obremenitev glede na letno količino enega ali
več onesnaževal ne ugotavlja, če je iz vloge za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja razvidno, da:
-
je za tehnološki postopek v napravi uporabljena
najboljša razpoložljiva tehnika,
-
mejne vrednosti parametrov onesnaženosti niso
presežene pri nobeni od meritev obratovalnega monitoringa,
-
odvajanje odpadne vode ne bi povzročilo
znatnega povečanja in
-
rezultati državnega monitoringa stanja
površinskih voda in podatki iz prve alineje četrtega odstavka tega člena
kažejo, da vodno telo vodotoka ali njegov del, v katerega se odvaja odpadna
voda iz naprave, ni čezmerno obremenjen glede na tista onesnaževala, ki so
predmet izjeme.
(2) Za obstoječo napravo ali iztok iz
obstoječe naprave iz prejšnjega odstavka se v okoljevarstvenem dovoljenju
določijo:
-
obveznost izvajanja obratovalnega monitoringa
stanja površinske vode v skladu s 33. členom te uredbe za onesnaževala, ki so
predmet opustitve, zaradi spremljanja vpliva odvajanja odpadne vode na kakovost
površinskih voda,
-
mesta vzorčenja za izvajanje obratovalnega
monitoringa stanja površinske vode in program obratovalnega monitoringa stanja
površinske vode ter
-
obveznost ugotavljanja čezmernega
obremenjevanja v skladu s četrtim odstavkom 11. člena te uredbe za to napravo
ali ta iztok iz naprave.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
za obstoječo napravo ali iztok iz obstoječe naprave iz prvega odstavka tega
člena v okoljevarstvenem dovoljenju določi tudi obveznost ugotavljanja čezmerne
obremenitve v skladu z 2. točko prvega odstavka 11. člena te uredbe vedno,
kadar se ugotovi čezmerna obremenitev v skladu s četrtim odstavkom 11. člena te
uredbe.
(4) Vloga za
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora
poleg podatkov iz 23. člena te uredbe vsebovati tudi:
-
podatke o vsebnosti onesnaževala, ki je v
skladu s prvim odstavkom tega člena predmet izjeme, v
površinski vodi vodotoka gorvodno od iztoka ali na območju, kjer ni vpliva
odvajanja odpadne vode (ničelno stanje), vključno z rezultati opravljenih
meritev in analiz,
-
predlog programa obratovalnega monitoringa
stanja površinske vode, vključno s predlogom in utemeljitvijo mest vzorčenja
gorvodno od iztoka ali na območju, kjer ni vpliva odvajanja odpadne vode, in
dolvodno od iztoka iz naprave ter s predlogom merjenih parametrov onesnaženosti
in pogostosti meritev.
(5) Izpolnjevanje pogoja iz tretje alineje
prvega odstavka tega člena se preverja na podlagi:
-
podatkov o vsebnosti onesnaževala, ki je v
skladu s prvim odstavkom tega člena predmet izjeme, v površinski vodi vodotoka
gorvodno in dolvodno od iztoka iz naprave, če so vlogi za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka priloženi tudi rezultati
opravljenih meritev in analiz dolvodno od iztoka iz naprave, ali
-
izračuna v skladu z devetim odstavkom
5. člena te uredbe, če rezultati opravljenih meritev in analiz dolvodno od
iztoka iz naprave vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prejšnjega
odstavka niso priloženi.
(6) Podatki o
vsebnosti onesnaževala v površinski vodi vodotoka iz prve alineje četrtega
odstavka tega člena in prve alineje prejšnjega odstavka morajo vključevati
najmanj štiri rezultate meritev in analiz, izvedenih v času stabilnih
hidroloških razmer pri pretokih, ki so manjši od srednjega pretoka, in v
časovnih presledkih, ki niso krajši od 30 dni. Meritve in analize iz tega
odstavka lahko izvede le oseba iz predpisa, ki ureja obratovalni monitoring
stanja površinskih voda.
(7) Ne glede na
prvi, drugi, tretji in četrti odstavek tega člena se lahko na podlagi vloge
upravljavca obstoječe naprave za pridobitev, podaljšanje ali spremembo
okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno obstoječo napravo ali za posamezen
iztok iz te naprave v okoljevarstvenem dovoljenju opusti določitev mejne vrednosti
letne količine za eno ali več onesnaževal, če se določi mejna vrednost emisije
tega onesnaževala, ki je enaka okoljskemu standardu kakovosti za površinske
vode.
(8) Ne glede
na 11. člen te uredbe se pri obratovanju naprave, za katero je bila v skladu s
34. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode
in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) v okoljevarstvenem
dovoljenju določena večja vrednost letne količine za eno ali več onesnaževal in
ima v okoljevarstvenem dovoljenju določeno tudi mejno vrednost nitratnega
dušika, celotnega dušika ali sulfatov v skladu s 6. členom Uredbe o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09), se do 31. decembra 2014
čezmerna obremenitev ne vrednoti glede na tako določeni nitratni dušik, celotni
dušik ali sulfat, če upravljavec naprave izvaja ukrepe za doseganje mejne
vrednosti letne količine onesnaževal v skladu s 6. členom te uredbe in se z
izvedbo teh ukrepov do roka iz tega odstavka zagotovi tudi doseganje
predpisanih mejnih vrednosti nitratnega dušika, celotnega dušika in sulfatov.
(9) Ne glede
na tretjo alinejo drugega odstavka 14. člena te uredbe se za obstoječo napravo,
ki industrijsko odpadno vodo odvaja v:
-
javno kanalizacijo, ki ni zaključena s
komunalno ali skupno čistilno napravo, uporabljajo predpisane mejne vrednosti
parametrov onesnaženosti industrijske odpadne vode pri odvajanju v javno
kanalizacijo, letna količina onesnaževal pa se ne določa,
-
javno kanalizacijo za odvajanje izključno
padavinske odpadne vode, uporabljajo predpisane mejne vrednosti parametrov
onesnaženosti industrijske odpadne vode pri neposrednem ali posrednem odvajanju
industrijske odpadne vode v vode, letna količina onesnaževal pa se ne določa.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»25. člen
Ne glede na novi sedmi odstavek
14. člena uredbe je industrijsko odpadno vodo dovoljeno odvajati v
obstoječo javno kanalizacijo, ki je zaključena z obstoječo malo komunalno
čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 200 PE, če je tako določeno v
pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave, ki odvaja to
industrijsko odpadno vodo, izdanem do uveljavitve te uredbe.
26. člen
Ne glede na novi sedmi odstavek
17. člena uredbe je padavinsko odpadno vodo, ki se na dan uveljavitve te
uredbe odvaja v obstoječo javno kanalizacijo, ki je zaključena z obstoječo malo
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 200 PE, dovoljeno odvajati
v to javno kanalizacijo.
27. člen
(1) Lastnik in upravljavec male
komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki je
bila zgrajena pred 28. majem 2010 ali je obratovala na ta dan ali je bilo
zanjo pred tem dnem izdano pravnomočno okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje,
morata zagotoviti, da se njeno obratovanje prilagodi zahtevam iz novega
tretjega in četrtega odstavka 21. člena uredbe najpozneje do
31. decembra 2021.
(2) Lastnik in upravljavec obstoječe
naprave, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, morata zagotoviti, da se njeno
obratovanje prilagodi zahtevam iz novega tretjega in četrtega odstavka
21. člena uredbe najpozneje do 31. decembra 2021.
28. člen
Ta uredba začne veljati 31. decembra
2015.«.
Uredba
o spremembi in dopolnitvi Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 75/22)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah Uredbe o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list
RS, št. 157/22)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.