Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini obsega:
-
Uredbo o plačah in drugih prejemkih javnih
uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09 z dne 20. 2. 2009),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS,
št. 23/09 z dne 27. 3. 2009),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS,
št. 51/10 z dne 28. 6. 2010),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS,
št. 67/10 z dne 20. 8. 2010),
-
Zakon o urejanju trga dela – ZUTD (Uradni list
RS, št. 80/10 z dne 12. 10. 2010),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS,
št. 41/12 z dne 31. 5. 2012),
-
Uredbo o dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih
prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 68/12 z dne
7. 9. 2012).
UREDBA
o plačah in drugih prejemkih javnih
uslužbencev za delo v tujini
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(veljavnost)
Ta uredba velja za vse uporabnike proračuna
Republike Slovenije, kakor jih določa Sklep o subjektih, za katere velja Zakon
o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 115/02), razen za
pripadnike Slovenske vojske, ki so napoteni na opravljanje vojaške službe zunaj
države zaradi izvajanja obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah in z
mednarodnimi pogodbami v operacijah kriznega odzivanja, civilne strokovnjake,
ki so napoteni na operacije in misije na obrambnem področju, pripadnike Civilne
zaščite med izvajanjem pomoči ob naravnih in drugih nesrečah zunaj države
oziroma izpolnjevanjem mednarodnih obveznosti ter uradne osebe Slovenske
obveščevalno-varnostne agencije, ki opravljajo naloge v tujini pod posebnimi
pogoji in za javne uslužbence – rezidenčne projektne svetovalce, ki sodelujejo
v projektih tesnega medinstitucionalnega sodelovanja.
2. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba ureja plače in druge prejemke
javnih uslužbencev na diplomatskih predstavništvih, konzulatih in uradih
Republike Slovenije v tujini, pripadnikov Slovenske vojske na mednarodnih in
drugih vojaških dolžnostih v ali pri skupnih poveljstvih ali enotah mednarodnih
organizacij, drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih
organizacij (v nadaljnjem besedilu: predstavništva), javnih uslužbencev, ki so
napoteni v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, ter drugih
javnih uslužbencev, ki so napoteni na delo v tujino. Ta uredba ureja tudi plače
funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v skladu z zakonom v
času napotitve funkcija miruje.
3. člen
(zagotavljanje sredstev)
(1) Sredstva za plače in druge
prejemke ter povračila stroškov se zagotavljajo iz proračuna ministrstev in
drugih organov oziroma v finančnem načrtu uporabnika proračuna, ki napotijo
javnega uslužbenca na delo v tujino. Stroške, ki nastanejo s tako napotitvijo
na podlagi sporazuma iz 15. člena Zakona o zunanjih zadevah ministrstvu,
pristojnemu za zunanje zadeve, povrne organ, v katerem je bil javni uslužbenec
zaposlen pred napotitvijo v tujino, razen če sporazum določa drugače. Izračun
plače in drugih prejemkov zagotovi organ, ki javnega uslužbenca napoti na delo
v tujino.
(2) Sredstva ali del sredstev za plače
in druge prejemke institucije drugih držav ali mednarodne organizacije se
zagotavljajo tako, kakor to določa sporazum med organom, ki javnega uslužbenca
napoti v tujino, in institucijo druge države ali mednarodno organizacijo.
(3) Če obstaja možnost izbire med
prejemki, ki jih zagotavlja institucija tuje države ali mednarodna
organizacija, in prejemki, ki jih zagotavlja organ Republike Slovenije oziroma
uporabnik proračuna, se predstojnik organa oziroma predstojnik uporabnika
proračuna pri sklepanju sporazuma iz prejšnjega odstavka ravna po načelu
dobrega gospodarjenja.
II. PLAČA
4. člen
(vrsta plače)
(1) Javni uslužbenci za čas
razporeditve na delo v tujini prejemajo plačo za delo v tujini (v nadaljnjem
besedilu: plača za delo v tujini). Poleg tega so v tem času upravičeni do
zneska, ki ustreza višini akontacije dohodnine in prispevkov delojemalca za
socialno varnost, obračunanih od plače za delo v Republiki Sloveniji.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
javni uslužbenec, napoten na delo v tujino, v primerih iz 5. člena te uredbe
prejema plačo za delo v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: plača za
delo v Sloveniji).
(3) Plača za delo v Sloveniji in plača
za delo v tujini se izračunata in izplačata v skladu z zakonom, ki ureja sistem
plač v javnem sektorju.
5. člen
(plača za delo v Sloveniji)
(1) Plača za delo v Sloveniji je
plača, ki bi jo javni uslužbenec prejemal, če bi opravljal delo v Republiki
Sloveniji. Pri določitvi višine osnovne plače se upoštevajo že dosežena
napredovanja v plačnih razredih. Pri izračunu plače za delo v Sloveniji se
upošteva osnovna plača, korigirana za morebitno odpravo nesorazmerja v osnovni
plači, položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za stalnost, dodatek
za specializacijo, magisterij ali doktorat in dodatek za dvojezičnost. Plača za
delo v Sloveniji se spremeni, če javni uslužbenec med napotitvijo v tujino
napreduje ali se mu spremeni kateri od upoštevanih dodatkov.
(2) Plača za delo v Sloveniji je
podlaga za obračun:
-
prispevkov, davkov in drugih dajatev ter
obveznosti, ki bremenijo plače med delom v tujini,
-
nadomestila plače, ki izhaja iz zavarovanja za
starševsko varstvo,
-
nadomestila zaradi bolezni, poškodbe ali nege
in spremstva družinskega člana od 31. delovnega dne zadržanosti od dela, razen
v primeru iz drugega stavka 37. člena te uredbe. Nadomestilo pripada za delovne
dneve oziroma delovne ure, ko je zadržan od dela, kot tudi za praznične in
druge dela proste dneve, določene s predpisi v Republiki Sloveniji,
-
denarnega nadomestila za brezposelnost,
-
odpravnine ob upokojitvi in ob odpovedi pogodbe
o zaposlitvi,
-
odškodnine za neizrabljeni letni dopust pred
prenehanjem delovnega razmerja.
(3) Plača za delo v Sloveniji se
izplača v naslednjih primerih:
-
če se je moral javni uslužbenec začasno vrniti
v Republiko Slovenijo zaradi službenih razlogov, evakuacije, nevarnosti ali
zdravstvenih razlogov, po preteku 30 koledarskih dni, razen v primeru iz
drugega stavka 37. člena te uredbe,
-
zaradi začasne odstranitve z dela, in to z
dnevom odstranitve,
-
v času dela v tujini, kadar izraba letnega
dopusta v tujini presega sorazmerni del letnega dopusta v posameznem
koledarskem letu glede na čas dela v tujini v tem koledarskem letu.
6. člen
(sestava plače za delo v tujini)
(1) Plača za delo v tujini je
sestavljena iz osnovne plače za delo v tujini, dodatkov za delo v tujini in
dela plače za redno delovno uspešnost.
(2) Plača za delo v tujini se začne
obračunavati z dnem razporeditve oziroma z dnem začetka opravljanja dela v
tujini in preneha z dnem prenehanja razporeditve oziroma z dnem zaključka
opravljanja dela v tujini.
(3) Za javne uslužbence predstavništva
začetek dela v tujini sporoči predstavništvo.
(4) Plača za delo v tujini je določena
za povprečno mesečno delovno obveznost in dovoljeno število ur dela prek
polnega delovnega časa.
7. člen
(osnovna plača za delo v tujini)
(1) Osnova za izračun plače za delo v
tujini je določena z nominalno osnovo za delo v tujini, ki je za posamezno
delovno mesto oziroma naziv za delo v tujini določena v prilogi 1, ki je sestavni
del te uredbe. Plače funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v
skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje, se določijo glede na delovna
mesta iz priloge 1 pod šiframi T100001 ali T100002 ali T100003. Na delovno
mesto pod šifro T100001 se uvrsti v tujino napotenega vrhovnega sodnika ali
vrhovnega državnega tožilca, na delovno mesto pod šifro T100002 se uvrsti v
tujino napotenega višjega sodnika, višjega državnega tožilca ali državnega
pravobranilca, na delovno mesto pod šifro T100003 pa se uvrsti v tujino
napotene druge funkcionarje v pravosodnih organih.
(2) Osnova za izračun plače za delo v
tujini iz prejšnjega odstavka tega člena se pomnoži z indeksi življenjskih
stroškov, ki so določeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Zmnožek
predstavlja osnovno plačo za delo v tujini.
(3) Indeks življenjskih stroškov za
posamezni kraj iz priloge 2 temelji na indeksu življenjskih stroškov, ki jih za
posamezni kraj določi Organizacija združenih narodov. V kolikor za posamezni
kraj iz priloge 2 ne obstaja indeks življenjskih stroškov Organizacije
združenih narodov, se indeks za tak kraj določi na osnovi metodologije, ki jo
uporablja OZN. Za vse kraje v določeni državi, za katere indeks ni določen v
prilogi 2, velja indeks, ki je za 5% nižji od indeksa za glavno mesto določene
države.
(4) Spremembo preglednice indeksov
življenjskih stroškov, ki so določeni v prilogi 2 te uredbe, in spremembo
preglednice limitov za povračilo stroškov nastanitve javnega uslužbenca za delo
v tujini, ki so določeni v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe, sprejme
vlada na predlog ministra za zunanje zadeve najmanj enkrat na leto. V primeru,
da je javni uslužbenec napoten v državo, za katero v prilogi 2 ni ustreznega
indeksa, ki bi omogočal izračun plače, se plača do dopolnitve priloge 2 z
ustreznim indeksom obračunava na osnovi najprimernejšega nižjega indeksa glede
na predvideno višino življenjskih stroškov, ob objavi indeksa pa se opravi
poračun.
(5) Nominalne osnove za delo v tujini
iz priloge 1 te uredbe se usklajujejo glede na usklajevanje plačnih razredov po
plačni lestvici iz ZSPJS.
(6) Plača za delo v tujini se
izračunava in izplačuje praviloma v valuti euro, razen v primeru, ko izplačilo
v drugi valuti za posamezno državo s sklepom drugače določi minister, ki je pristojen
za javnega uslužbenca.
(7) (črtan)
(8) (črtan)
8. člen
(vrste dodatkov za delo v tujini)
(1) Javnemu uslužbencu pripadajo med
delom v tujini ne glede na določila drugih predpisov, ki urejajo pravice in
obveznosti javnih uslužbencev, naslednji dodatki:
-
dodatek za oddaljenost,
-
dodatek za zahtevnost dela v tujini,
-
dodatek za opravljanje dodatnih nalog,
-
(črtana),
-
(črtana),
-
(črtana),
-
dodatek za nevarnost,
-
dodatek za posebne življenjske razmere v
tujini,
-
dodatek za delovno dobo,
-
dodatek za specializacijo, magisterij ali
doktorat,
-
položajni dodatek,
-
dodatek za pripravljenost in premestljivost.
(2) Do dodatkov iz tega člena niso
upravičeni javni uslužbenci na delu v tujini, ki jih prejemajo iz kakršnega
koli drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih
organizacij.
(3) Dodatki iz tretje, četrte, pete,
osme in devete alineje prvega odstavka tega člena ne pripadajo učiteljem
dopolnilnega pouka slovenščine v tujini (v nadaljevanju: učitelji na delu v
tujini), učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.
(4) Dodatki iz te uredbe se
izplačujejo mesečno, razen če je v tej uredbi določeno drugače.
(5) Dodatki iz tega člena, določeni v
nominalni višini, se usklajujejo v enakem odstotku, kot se usklajujejo
nominalne osnove za delo v tujini iz prejšnjega člena te uredbe.
9. člen
(dodatek za oddaljenost)
Javnim uslužbencem na delu v tujini pripada
dodatek za oddaljenost kraja opravljanja dela v tujini od sedeža organa v
Republiki Sloveniji, in sicer na podlagi najbližje potovalne razdalje za
Evropo, zunaj Evrope pa na podlagi najbližje zračne črte. Dodatek za
oddaljenost znaša:
-
za oddaljenost od 300 do 1000 kilometrov 100,85 eura,
-
za oddaljenost od 1001 do 5000 kilometrov 201,70 eura in
-
za oddaljenost nad 5000 kilometrov 403,41 eura.
10. člen
(dodatek za zahtevnost dela v tujini)
(1) Dodatek za zahtevnost dela v
tujini pripada:
-
javnim uslužbencem v predstavništvih v tujini,
-
policijskim uradnikom za zvezo, sekundiranim
policijskim uradnikom in pripadnikom Policije v civilnih misijah,
-
predstavnikom Slovenske obveščevalno-varnostne
agencije v predstavništvih v tujini,
-
pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih in
drugih vojaških dolžnostih v ali pri skupnih poveljstvih ali enotah mednarodnih
organizacij, drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih
organizacij v tujini (v nadaljnjem besedilu: pripadniki Slovenske vojske na
mednarodnih vojaških dolžnostih) in
-
učiteljem na delu v tujini, učiteljem
slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.
(2) Dodatek za zahtevnost dela v
tujini pripada javnemu uslužbencu za posebno zahtevnost opravljanja dela pri
urejanju dvostranskih odnosov oziroma zahtevnost urejanja odnosov na drugih
področjih ali za posebno zahtevnost in strokovnost dela v predstavništvih pri
mednarodnih organizacijah.
(3) Dodatek za zahtevnost dela v
tujini se določi za posamezno predstavništvo oziroma posamezni kraj dela in
lahko znaša do 10% osnovne plače za delo v tujini. Dodatek se spreminja glede
na spreminjanje okoliščin, ki prispevajo k zahtevnosti dela, in ga najmanj
enkrat na leto določi predstojnik organa s sklepom. Dodatek za zahtevnost dela
v tujini ne pripada novinarjem, dopisnikom RTV na delu v tujini.
(4) Dodatek za zahtevnost dela
učiteljev na delu v tujini, učiteljev slovenščine in lektorjev na tujih univerzah
na delu v tujini se določi glede na število krajev, v katerih posamezni učitelj
poučuje. Dodatek znaša 2% od osnovne plače v tujini za poučevanje v vsakem
kraju, ki je oddaljen od učiteljevega bivališča od 100 do 150 km, ter dodatni 1% od osnovne plače v tujini za vsakih nadaljnjih 100 km oddaljenosti.
11. člen
(dodatek za opravljanje dodatnih nalog)
(1) Dodatek za opravljanje dodatnih
nalog, ki povečujejo obseg dela javnega uslužbenca, tako kot so finančne in
varnostne naloge, je del plače, ki pripada zaposlenim na delovnih mestih plačne
skupine J – delovna mesta spremljajočih dejavnosti na predstavništvu, ki poleg
nalog iz okvira svojega delovnega mesta stalno opravljajo še druge naloge.
Dodatek pripada tudi diplomatu ali drugemu javnemu uslužbencu, ki poleg nalog
iz okvira svojega delovnega mesta vodi finančno poslovanje ali je odgovoren za
naloge v zvezi z varnostjo, če v predstavništvu ni ustreznih
strokovno-tehničnih javnih uslužbencev.
(2) Dodatek znaša za IV. in V. tarifni
razred 277,34 eura, za VI. tarifni razred 176,49 eura in za VII. ali višji
tarifni razred 151,28 eura. Javnemu uslužbencu praviloma pripada dodatek za
opravljanje enega sklopa dodatnih nalog, izjemoma pa za največ dva sklopa
dodatnih nalog, če v predstavništvu ni zadostnega števila uslužbencev, ki bi
lahko opravljali dodatne naloge.
(3) Vrednosti dodatkov iz prejšnjega
odstavka se pomnožijo z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2
te uredbe.
(4) Dodatek iz tega člena dodeli
pristojni minister.
12. člen
(črtan)
13. člen
(črtan)
14. člen
(črtan)
15. člen
(dodatek za nevarnost)
(1) Dodatek za nevarnost pripada
javnim uslužbencem za tisti mesec, ko v pretežnem delu mesečne delovne
obveznosti opravljajo delo na kriznem območju ali območju, na katerem je
njihova varnost ogrožena, zlasti pa na katerem:
-
je občasno kršeno premirje ali obstajajo
oboroženi spopadi med sprtimi stranmi oziroma napadi na pripadnike mirovnih
operacij in pripadnike mednarodnih civilnih misij, oziroma se pojavljajo
občasni incidenti oziroma teroristični napadi,
-
so pogosti incidenti ali oboroženi spopadi med
sprtimi stranmi oziroma napadi na pripadnike mirovnih operacij in pripadnike
mednarodnih civilnih misij,
-
obstajajo nenehni spopadi med sprtimi stranmi
oziroma napadi na pripadnike mirovnih operacij in pripadnike mednarodnih
civilnih misij.
(2) Dodatek za nevarnost na območju
delovanja iz prve alinee prvega odstavka tega člena znaša do 504,26 eura, iz
druge alinee prvega odstavka tega člena do 605,11 eura in iz tretje alinee
prvega odstavka tega člena do 1.210,22 eura.
(3) Pri izvajanju posebno nevarnih
nalog v mirovnih operacijah pripada pripadniku policije dodatek do 302,55
eura. Za posebno nevarne naloge v mirovnih operacijah štejejo
naloge:
-
pirotehnika,
-
pripadnika protiteroristične enote,
-
pripadnika enote za specialno delovanje, za
delovanje pod krinko in za varovanje zaščitenih prič ali varovanih oseb.
(4) Javni uslužbenci so upravičeni do
dodatka iz prvega in tretjega odstavka tega člena od uvedbe varnostnih ukrepov,
ki so glede na stopnjo nevarnosti potrebni za zaščito življenja, zdravja in
premoženja javnih uslužbencev in njihovih družinskih članov. Oceno stopnje
nevarnosti, s katero se ugotovi intenzivnost nevarnosti iz prvega odstavka tega
člena, izda Sekretariat Sveta za nacionalno varnost na predlog organa, ki
napotuje javne uslužbence na delo v tujino.
16. člen
(dodatek za posebne življenjske razmere v
tujini)
Javnim uslužbencem v tujini, ki opravljajo
naloge na območjih, na katerih so življenjske razmere ali okoliščine dela
posebno težke (zlasti izjemno visoke ali nizke temperature, slabe higienske
razmere, huda onesnaženost, izpostavljenost kužnim nalezljivim boleznim in
epidemijam, obstoj zdravju škodljivih in strupenih snovi ter radioloških,
bioloških in kemičnih snovi), pripada dodatek v višini do 302,55 eura. Območja s posebno težkimi življenjskimi razmerami in okoliščinami
dela ter višino dodatka določi minister, pristojen za javnega uslužbenca.
17. člen
(dodatek za pripravljenost in
premestljivost)
(1) Pripadnikom Slovenske vojske na
mednarodnih vojaških dolžnostih in katerih dolžnosti so določene kot
premestljive, pripada dodatek v višini 10% nominalne osnove za delo v tujini od
dneva, ko je za pripadnika s strani poveljstva izdan ustrezen akt o
pripravljenosti za premestitev.
(2) Vrednosti dodatka iz prejšnjega
odstavka se pomnožijo z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2
te uredbe.
(3) Pripadnikom Slovenske vojske na
mednarodnih vojaških dolžnostih se med napotitvijo na operacijo kriznega
odzivanja izplačuje plača ter druga povračila in nadomestila v skladu z Uredbo
o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske v tujini pri
izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi
pogodbami.
18. člen
(dodatek za delovno dobo)
Javnemu uslužbencu pripada dodatek za
delovno dobo v višini 0,33% od osnovne plače za delo v tujini za vsako
zaključeno leto delovne dobe. Za vsako zaključeno leto delovne dobe nad 25 let
se javni uslužbenki dodatek za delovno dobo poveča za 0,10%.
19. člen
(dodatek za specializacijo, magisterij ali
doktorat)
(1) Dodatek za specializacijo,
znanstveni magisterij ali doktorat pripada javnim uslužbencem, če izobrazba,
pridobljena s specializacijo, znanstvenim magisterijem ali doktoratom, v
veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ni opredeljena kot pogoj za
zasedbo delovnega mesta ali za pridobitev naziva in če je specializacija,
znanstveni magisterij oziroma doktorat pridobljen na poklicnem področju, za
katero je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo.
(2) Višina dodatka iz prejšnjega
odstavka je določena v Kolektivni pogodbi za javni sektor (v nadaljnjem
besedilu: kolektivna pogodba).
(3) Dodatki se med seboj izključujejo.
(4) Če ima javni uslužbenec več
naslovov iste stopnje, mu pripada samo en dodatek.
20. člen
(položajni dodatek)
(1) Položajni dodatek pripada javnemu
uslužbencu za čas dela v tujini, ko opravlja naloge vodenja ali poveljevanja
najmanj enemu javnemu uslužbencu, in sicer vodji predstavništva in začasnemu
odpravniku poslov med odsotnostjo vodje predstavništva, ki je daljša od deset
delovnih dni. Položajni dodatek se določi glede na strateško pomembnost
predstavništva za zunanjepolitične interese Republike Slovenije in število
javnih uslužbencev v predstavništvu.
(2) Strateško pomembnost
predstavništev za zunanjepolitične interese Republike Slovenije določi v štirih
kategorijah enkrat na leto minister za zunanje zadeve s sklepom.
(3) Dodatek znaša za:
-
prvo kategorijo 10% osnovne plače za delo v
tujini,
-
drugo kategorijo 6% osnovne plače za delo v
tujini,
-
tretjo kategorijo 4% osnovne plače za delo v
tujini in
-
četrto kategorijo 1% osnovne plače za delo v
tujini.
(4) Za pripadnike Slovenske vojske na
mednarodnih vojaških dolžnostih znaša dodatek iz prvega odstavka tega člena največ
6% osnovne plače za delo v tujini in ga določi s pravilnikom minister za
obrambo glede na njihov čin. Vsem drugim javnim uslužbencem, ki na delu v
tujini opravljajo naloge vodenja, pripada za ta čas dodatek iz prvega odstavka
tega člena v višini 5% osnovne plače za delo v tujini.
21. člen
(del plače za redno delovno uspešnost)
(1) Del plače za redno delovno
uspešnost javnih uslužbencev v tujini predlaga nadrejeni in pripada javnemu
uslužbencu, ki je v obdobju, za katero se izplačuje, pri opravljanju svojih
rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne rezultate na podlagi ocene
nadrejenega. Del plače za redno delovno uspešnost določi predstojnik ali oseba,
ki je za to pooblaščena. Merila določitve dela plače za redno delovno uspešnost
so navedena v Kolektivni pogodbi za javni sektor.
(2) Za vodje predstavništev in začasne
odpravnike poslov določi del plače za redno delovno uspešnost minister,
pristojen za zunanje zadeve ali druga pooblaščena oseba. Za pripadnike
Slovenske vojske določi del plače za redno delovno uspešnost načelnik
Generalštaba Slovenske vojske ali od njega pooblaščena oseba. Obseg sredstev za
izplačilo dela plače za redno delovno uspešnost za posamezno predstavništvo
sporoči pristojno ministrstvo za vsako posamezno ocenjevalno obdobje.
(3) Del plače za redno delovno
uspešnost javnih uslužbencev v tujini znaša na leto največ dve osnovni mesečni
plači javnega uslužbenca za delo v Sloveniji. Osnova za obračun je osnovna
plača javnega uslužbenca za delo v Sloveniji.
(4) Novinar, dopisnik RTV na delu v
tujini, je na podlagi trimesečne ocene urednikov zunanjepolitičnih uredništev
upravičen do dela plače za redno delovno uspešnost, če njegovo delo po
kakovosti ali obsegu presega dogovorjeno raven delovnih obveznosti (predvsem
kakovostno), ki jo določi skupna komisija za dopisniško mrežo.
(5) Učitelji na delu v tujini, učitelji
slovenščine in lektorji na tujih univerzah so na podlagi letne ocene
delodajalca upravičeni do dela plače za redno delovno uspešnost, če njegovo
delo po kakovosti ali po obsegu presega dogovorjeno raven delovnih obveznosti.
Merila za delovno uspešnost učiteljev na delu v tujini določi minister,
pristojen za šolstvo oziroma pristojni organ visokošolskega zavoda, na podlagi
Kolektivne pogodbe za javni sektor. Osnova za obračun je osnovna plača javnega
uslužbenca za delo v Sloveniji.
(6) Letni obseg sredstev za redno
delovno uspešnost tistih javnih uslužbencev, ki so na delu v tujini, se pri
vsakem proračunskem uporabniku izračunava posebej, in sicer tako, da se pri
izračunu letnega obsega sredstev upoštevajo njihove osnovne plače za delo v
Sloveniji.
(7) Del plače za redno delovno
uspešnost iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v
mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.
III. DRUGI PREJEMKI
22. člen
(vrste povračil, nadomestil in drugih
prejemkov v tujini)
(1) Javnemu uslužbencu na delu v
tujini pripada:
-
povračilo stroškov za postrežbo,
-
povračilo stroškov prostovoljne vključitve v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nezaposlenega partnerja,
povračilo stroškov zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko
varstvo,
-
povračilo dela stroškov vpisnine in šolnine,
-
povračilo potnih in selitvenih stroškov,
-
dnevnica,
-
povračilo stroškov za reprezentanco,
-
povračilo članarine v diplomatskih in
konzularnih združenjih,
-
povračilo članarine v novinarskih oziroma
drugih sorodnih strokovnih združenjih in organizacijah,
-
povračilo potnih stroškov za izrabo letnega
dopusta v Republiki Sloveniji in ob smrti ožjega družinskega člana,
-
povračilo stroškov za nastanitev,
-
povračilo stroškov za prevoz na delo v kraju
službovanja,
-
povračilo stroškov za uporabo lastnega osebnega
avtomobila v službene namene,
-
povračilo stroškov prehrane med delom,
-
regres za letni dopust,
-
nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela
zaradi bolezni, poškodbe, spremstva ali nege družinskega člana,
-
povračilo stroškov zdravstvenega zavarovanja,
-
povračilo stroškov za dodatno nezgodno
zavarovanje,
-
povračilo stroškov za učenje tujega jezika,
-
organizacija oziroma povračilo stroškov, nastalih
ob smrti javnega uslužbenca na delu v tujini oziroma ožjega družinskega člana,
ki je z njim prebival v tujini,
-
organizacija prevoza posmrtnih ostankov za
pripadnike Slovenske vojske in Policije,
-
nadomestilo za nezaposlenega partnerja,
-
nadomestilo za diplomatsko dejavnost partnerja,
-
nadomestilo za nepreskrbljene otroke,
-
jubilejne nagrade v skladu s predpisom ali
kolektivno pogodbo, ki velja za javne uslužbence,
-
solidarnostne pomoči v skladu s kolektivno
pogodbo, ki velja za javne uslužbence.
(2) Povračila in nadomestila po tem
členu ne pripadajo javnemu uslužbencu na delu v tujini, če mu institucija druge
države ali mednarodna organizacija iz drugega odstavka 3. člena te uredbe iz
kakršnega koli naslova zagotavlja sredstva v enakem ali višjem znesku, kakor
znaša seštevek povračil in nadomestil, ki bi mu sicer pripadali po tej uredbi.
(3) Javnemu uslužbencu na delu v
mednarodni civilni misiji pripada dnevno nadomestilo stroškov v višini 80
eurov, če tega misija ne zagotavlja.
(4) Če mednarodna civilna misija
zagotavlja dnevno nadomestilo v znesku, nižjem od 80 eurov, je javni uslužbenec
upravičen do izplačila razlike med nadomestilom, ki ga prejema, do višine 80
eurov.
(5) Javnemu uslužbencu, ki prejema
dnevno nadomestilo od delodajalca ali od mednarodne civilne misije, ne
pripadajo:
-
dnevnice,
-
povračilo stroškov za nastanitev v mednarodni
civilni misiji,
-
povračilo stroškov za prevoz na delo,
-
povračilo stroškov za uporabo lastnega osebnega
avtomobila v službene namene,
-
regres za prehrano med delom (protivrednost
višine regresa za prehrano med delom v Republiki Sloveniji).
(6) Učiteljem na delu v tujini,
učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah ne pripadajo povračila in
nadomestila iz prve, pete, šeste, sedme, osme, sedemnajste, osemnajste in dvaindvajsete
alinee prvega odstavka tega člena.
(7) Povračila in nadomestila se
izplačujejo na podlagi ustreznih dokazil o nastalih stroških.
23. člen
(povračilo stroškov za postrežbo)
(1) Povračilo stroškov za postrežbo
pripada vodji predstavništva za pomoč v gospodinjstvu.
(2) Veleposlanik ima pravico do
povračila največ do zneska 900 eurov, pomnoženega z indeksom življenjskih
stroškov iz priloge 2 te uredbe.
(3) Začasni odpravnik poslov v
predstavništvu, na katerem ni imenovanega rezidenčnega veleposlanika, vodja
konzulata ali konzularni funkcionar, ki izvaja pooblastila vodje konzulata, na
katerem ni imenovanega vodje konzulata, ima pravico do nadomestila v višini
polovice zneska iz prejšnjega odstavka.
(4) Povračilo stroškov za postrežbo je
najvišji možni znesek izplačil iz tega naslova, ki poleg izplačil za redno delo
obsega vse dajatve iz tega naslova. Nadomestilo izplačuje blagajnik
predstavništva neposredno upravičencu za plačilo opravljenih storitev na
podlagi pogodbe, ki jo s soglasjem generalnega sekretarja ministrstva,
pristojnega za zunanje zadeve, sklene vodja predstavništva z izvajalcem
storitev, ali na podlagi računov za ustrezno storitev.
24. člen
(povračilo stroškov prostovoljne
vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nezaposlenega
partnerja, povračilo stroškov zavarovanja za primer brezposelnosti in za
starševsko varstvo)
(1) Povračilo stroškov prostovoljne
vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pripada javnemu
uslužbencu na delu v tujini, čigar nezaposleni zakonec ali zunajzakonski
partner, ki prebiva z njim v tujini, je bil do odhoda v tujino v delovnem
razmerju, samozaposlen ali prijavljen na zavodu za zaposlovanje ter
prostovoljno plačuje prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
v skladu s področnimi predpisi.
(2) Povračilo iz prejšnjega odstavka
se izplačuje od dneva, ko je zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju zaradi
odhoda z javnim uslužbencem v tujino prenehalo delovno razmerje oziroma ko je
bil izbrisan iz registra samozaposlenih oziroma ko se je odjavil z zavoda za
zaposlovanje, in se preneha izplačevati z dnevom nastopa dela javnega
uslužbenca, ki se je vrnil na delovno mesto oziroma dolžnost v Republiko
Slovenijo, oziroma z iztekom pogodbe o zaposlitvi. Povračila ni mogoče
izplačevati pred odhodom javnega uslužbenca v tujino. Upravičenec do povračila
iz prvega ostavka tega člena pred odhodom sam ureja vsa opravila v zvezi s
prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje. Do povračila stroškov iz tega
člena pa ni upravičen javni uslužbenec, čigar zakonec ali zunajzakonski partner
je že upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
v skladu s predpisi o starševskem varstvu.
(3) Javni uslužbenec na delu v tujini,
čigar zakonec ali zunajzakonski partner, ki prebiva z njim v tujini, je bil do
odhoda v tujino v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen na zavodu za
zaposlovanje, je upravičen tudi do povračila stroškov zavarovanja za starševsko
varstvo in do povračila zavarovanja za primer brezposelnosti, če je na podlagi
predpisov s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti
njegov zakonec ali zunajzakonski partner lahko upravičen do pravic iz
zavarovanja za primer brezposelnosti. (delno
se preneha uporabljati)
(4) Kot osnova za povračilo stroškov
iz tega člena se upošteva višina plače ali nadomestila zakonca oziroma
zunajzakonskega partnerja v zadnjem mesecu pred odhodom v tujino. Če je bila
plača ali vrednost nadomestila v zadnjem mesecu za več kakor 25% višja od
povprečja zadnjih šestih mesecev, se kot osnova za povračilo stroškov upošteva
povprečje plače ali nadomestil v zadnjih šestih mesecih. Višina prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje se revalorizira z letno stopnjo rasti
pokojnin. (delno
se preneha uporabljati)
(5) Za zunajzakonskega partnerja po
tem členu se šteje oseba po predpisih, ki urejajo družinska razmerja.
(6) Povračilo stroškov iz tega člena
ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in
mednarodnih civilnih misijah.
25. člen
(povračilo dela stroškov vpisnine in
šolnine)
(1) Povračilo stroškov vpisnine in
šolnine pripada javnemu uslužbencu na delu v tujini, čigar otroci so v državi
sprejemnici vpisani v osnovno in srednješolsko izobraževanje v ustrezni zasebni
šoli z mednarodnim programom, kadar iz upravičenih razlogov ni mogoče njihovo
brezplačno šolanje v javnih šolskih ustanovah. Kot upravičeni razlogi se
upoštevajo neustrezne pedagoške, varnostne, higienske razmere, pouk v zahtevnem
tujem jeziku ali če sprejemna država otrokom tujih diplomatov ne omogoča
šolanja v javnih izobraževalnih ustanovah.
(2) Povračilo stroškov vpisnine in
šolnine pripada tudi javnemu uslužbencu na delu v tujini, čigar otroci obiskujejo
vrtec v državi sprejemnici ali so zadnje leto pred nastopom obveznega rednega
šolanja vpisani v predšolsko izobraževanje.
(3) Povračilo iz prvega in drugega
odstavka tega člena znaša 90% stroškov vpisnine in šolnine, pri čemer znaša
znesek, ki ga krije organ, za vrtec in predšolsko izobraževanje največ 4.000
evrov, za stroške šolnine in vpisnine pa največ 18.000 evrov, razen če gre za
otroka s posebnimi potrebami.
(4) Povračilo stroškov iz tega člena
ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in
mednarodnih civilnih misijah.
26. člen
(povračilo potnih in selitvenih stroškov)
(1) Povračilo potnih in selitvenih
stroškov pripada javnemu uslužbencu, ki potuje v tujino ob razporeditvi na delo
v tujini oziroma se vrača v Republiko Slovenijo ob prenehanju razporeditve na
delo v tujini.
(2) Povračilo zajema povrnitev
dejanskih potnih in selitvenih stroškov za javnega uslužbenca in njegove
družinske člane (zakonec, zunajzakonski partner in otroci), kakor določa ta
uredba.
(3) Kot potni stroški se priznajo:
-
stroški letalskega prevoza v ekonomskem razredu
ali železniškega ali ladijskega prevoza v prvem razredu, razen če uredba, ki
ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino, določa, da se priznajo
stroški letalskega prevoza v poslovnem razredu. Stroški prevoza s spalnikom ali
kabino se povrnejo v primerih iz uredbe, ki ureja povračilo stroškov za
službena potovanja v tujino,
-
stroški lastnega prevoza se povrnejo v višini
stroškov ene železniške ali ladijske vozovnice prvega razreda, pri čemer je
osnova za obračun dnevnice trajanje železniškega prevoza,
-
dnevnica za čas potovanja, ki pripada javnemu
uslužbencu in družinskemu članu, ki potuje v kraj službovanja v tujini zaradi
razporeditve javnega uslužbenca na delo v tujini ali se vrača iz kraja
službovanja zaradi prenehanja razporeditve javnega uslužbenca.
(4) Kot selitveni stroški se priznajo:
-
stroški embalaže v višini 150 eurov za javnega
uslužbenca brez družine ali družinskega člana in 300 eurov za javnega
uslužbenca z družino,
-
stroški pakiranja, iznosa predmetov iz
stanovanja, natovarjanja, raztovarjanja in odvoza embalaže,
-
stroški voznine,
-
stroški zavarovalnine selitvenih predmetov od
osnove v višini 15.000 evrov za javnega uslužbenca brez družine ali družinskega
člana in 20.000 evrov za javnega uslužbenca z družino.
(5) Kot stroški voznine iz 3. alineje
prejšnjega odstavka se priznajo:
-
letalski prevoz tovora do 300 kg za javnega uslužbenca brez družine ali družinskega člana in 450 kg za javnega uslužbenca z družino, pri izven-evropskih državah pa dodatnih 50 kg tovora po osebi,
-
cestni ali železniški prevoz do 30 m³ prostornine tovora,
-
ladijski prevoz – kontejner 40 ft.
(6) Pri kombinaciji prevoza stroški ne
smejo preseči višine celotnih selitvenih stroškov, ki bi nastali, če bi bila
selitev opravljena z enim od prevoznih načinov iz prejšnjega odstavka.
(7) Selitev opravi za to registrirano
podjetje, ki ga izbere organ, razen za t. i. lokalni del selitve, če je
predstavništvo našlo cenejšega ponudnika.
(8) Če člani družine ne potujejo
skupaj z javnim uslužbencem, lahko za družinske člane poleg povračila potnih
stroškov posebej uveljavlja le povračilo stroškov embalaže v višini 150 eurov
iz prve alineje četrtega odstavka tega člena in povračilo stroškov voznine za
letalski prevoz tovora do 150 kg iz prve alineje petega odstavka tega člena.
(9) Javni uslužbenec, ki je bil na
podlagi disciplinskega ukrepa razporejen na delovno mesto oziroma dolžnost v
Republiki Sloveniji ali mu je prenehalo delovno razmerje zaradi krivdnih
razlogov ali zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca,
mora sam kriti potne in selitvene stroške za vrnitev.
(10) Povračilo stroškov iz tega člena
ne pripada javnim uslužbencem, ki prejmejo nadomestilo iz kakršnega koli
drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij.
(11) Povračilo selitvenih stroškov ne
pripada javnim uslužbencem, ki so napoteni na mednarodne civilne misije, so pa
upravičeni do povračila stroškov prevoza osebne prtljage in
materialno-tehničnih sredstev, določenih s sistemizacijo materialno-tehničnih
sredstev posamezne misije.
(12) Za povratek učiteljev na delu v
tujini, učiteljev slovenščine in lektorjev na tujih univerzah v Slovenijo, se
potni in selitveni stroški obračunavajo glede na trajanje dela v tujini:
-
če se na lastno željo vrne pred potekom enega
študijskega leta dela v tujini ali pa po preteku enega študijskega leta prejme
pavšal 500 EUR, vozovnico in dnevnico,
-
po dveh študijskih letih znaša pavšal 700 EUR,
vozovnica in dnevnica,
-
po treh študijskih letih znaša pavšal 1000 EUR,
vozovnica in dnevnica,
-
po štirih ali več študijskih letih dela v
tujini se izplača povračilo potnih in selitvenih stroškov v skladu to Uredbo.
(13) Povračilo potnih in selitvenih
stroškov se lahko tehnično uredi s splošnim aktom v organu.
27. člen
(dnevnica)
(1) Javnemu uslužbencu na delu v
tujini pripada dnevnica za službeno potovanje znotraj države akreditacije v
višini, ki je določena s predpisom ali kolektivno pogodbo za službeno potovanje
v Republiki Sloveniji, ki se pomnoži z indeksom življenjskih stroškov OZN za
glavno mesto države akreditacije (priloga 2). Javnemu uslužbencu pripada za
službeno potovanje zunaj države akreditacije in za službeno potovanje v državo,
ki jo pokriva nerezidenčno, dnevnica po merilih in v višini, ki jo določa
predpis, ki v Republiki Sloveniji ureja službena potovanja v tujino. Če javni
uslužbenec potuje v Republiko Slovenijo, pa mu v skladu s predpisom ali
kolektivno pogodbo pripada dnevnica za službeno potovanje v Republiki Sloveniji.
(2) Dnevnica iz prejšnjega odstavka ne
pripada javnim uslužbencem, ki prejemajo povračilo za prehrano oziroma jim je
prehrana zagotovljena brezplačno, in učiteljem na delu v tujini.
28. člen
(povračilo stroškov za reprezentanco)
(1) Znesek sredstev za kritje stroškov
za reprezentanco, ki pripada posameznemu predstavništvu in predstavnikom pri
mednarodnih institucijah, enkrat na leto določi pristojni minister glede na
delovne potrebe in delovne dosežke predstavništva ali enote na misiji.
(2) Povračilo stroškov za
reprezentanco se lahko tehnično uredi s splošnim aktom v organu.
29. člen
(povračilo stroškov članarine v
diplomatskih in konzularnih združenjih)
Vodjem predstavništev in diplomatom pripada
povračilo stroškov članarine v diplomatskih in konzularnih združenjih na
podlagi soglasja pristojnega ministra, kar pa ne vključuje članarine za
družabne in športne klube, v katerih se zbirajo diplomati.
30. člen
(povračilo članarine v novinarskih oziroma
drugih sorodnih strokovnih združenjih in organizacijah)
Novinarjem, dopisnikom na delu v tujini,
pripada povračilo stroškov članarine v novinarskih oziroma drugih sorodnih
združenjih in organizacijah na podlagi soglasja Komisije za dopisniško mrežo.
Pripadnikom Slovenske vojske pripada povračilo stroškov članarine v vojaških
združenjih na podlagi soglasja ministra, pristojnega za obrambo.
31. člen
(povračilo potnih stroškov za izrabo
letnega dopusta v Republiki Sloveniji in ob smrti ožjega družinskega člana)
(1) Javnemu uslužbencu in njegovim
družinskim članom, ki prebivajo z njim v tujini, pripada povračilo potnih
stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji dvakrat v štirih
letih, če je kraj opravljanja dela v tujini od sedeža organa v Republiki
Sloveniji oddaljen najmanj 1500 km. Pri določitvi oddaljenosti se upošteva
najbližja potovalna razdalja za Evropo, zunaj Evrope pa najbližja zračna črta.
(2) Kot potni stroški se priznajo
stroški:
-
železniške ali ladijske vozovnice prvega
razreda, pri čemer se priznajo stroški prevoza s spalnikom ali kabino v
primerih iz uredbe, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino,
-
najugodnejšega letalskega prevoza v ekonomskem
razredu, če je kraj opravljanja dela oddaljen več kakor 600 kilometrov zračne črte,
-
lastnega prevoza v višini stroškov ene
železniške vozovnice prvega razreda; če javni uslužbenec potuje z družinskimi
člani, ki prebivajo z njim v tujini, pa v višini dveh železniških vozovnic
prvega razreda.
(3) Uveljavljanje povračila potnih
stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji in ob smrti ožjega
družinskega člana za lastni prevoz izključuje možnost uveljavljanja povračila
potnih stroškov za druge oblike prevoza.
(4) Povračilo iz prvega odstavka tega
člena pripada enkrat v dvanajstih mesecih javnim uslužbencem mednarodnih
civilnih misij, vendar ne prej kakor po šestih mesecih od dneva začetka dela v
mednarodni civilni misiji.
(5) Povračilo iz prvega odstavka tega
člena pripada enkrat v dvanajstih mesecih učiteljem na delu v tujini, učiteljem
slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.
(6) Javnemu uslužbencu in njegovim
družinskim članom, ki prebivajo z njim v tujini, pripada povračilo potnih
stroškov za pot do Republike Slovenije ob smrti ožjega družinskega člana
javnega uslužbenca. Za ožjega družinskega člana se po tem odstavku štejejo
zakonec, zunajzakonski partner, otroci, posvojenci in starši javnega uslužbenca.
32. člen
(povračilo stroškov za nastanitev)
(1) Javnemu uslužbencu na delu v
tujini pripada povračilo stroškov za nastanitev v višini, določeni v prilogi 3
te uredbe. Limiti iz priloge 3 te uredbe se obračunajo od osnove, ki je
sestavljena iz osnovne plače za delo v tujini, nadomestila za nezaposlenega
partnerja in nadomestila za nepreskrbljene otroke.
(2) Povračilo iz tega člena ne pripada
tistim javnim uslužbencem, ki ga že prejemajo iz kakršnega koli drugega
naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij, ter
učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah, ki jim univerza
gostiteljica zagotavlja ustrezno namestitev. Neustrezna namestitev mora biti
delodajalcu dokazana.
(3) Javnemu uslužbencu na delu v
tujini ne pripada povračilo stroškov za nastanitev, če mu pristojni minister s sklepom
dodeli primerno stanovanje v tujini, ki je last Republike Slovenije ali ga ima
Republika Slovenija v trajnem najemu. Pač pa se za ta stanovanja pokrijejo vsi
stroški predstavništva, razen stroškov, ki niso neposredno povezani z bivanjem.
(4) Iz sredstev za povračilo
nastanitvenih stroškov sme javni uslužbenec poravnavati: stroške najemnine
bivalnih prostorov s stroški skupnih prostorov, parkirnega prostora oziroma
garaže, vode, elektrike, osnovnega zavarovanja nepremičnine, ki je opredeljeno
v pogodbi, plina in ogrevanja oziroma hlajenja. Ne sme pa poravnavati stroškov,
ki niso neposredno povezani z bivanjem, in sicer za televizijo, radio, telefon,
telekomunikacije ipd. Če seštevek posameznih stroškovnih postavk preseže znesek
dovoljenega limita, gre presežek v breme javnega uslužbenca, razen v izjemnih
primerih, ki jih odobri predstojnik organa.
(5) Povračilo stroškov za nastanitev
se lahko tehnično uredi s splošnim aktom v organu.
(6) Novinar, dopisnik RTV na delu v
tujini, mora mesečne račune za stroške najemnine, posredovalnice za najem
stanovanja, kavcij, ogrevanja, elektrike, vodarine, telefona (pavšal), plina
oziroma druge stroške, za katere prejme mesečni račun, poslati v obračun
finančni službi RTV, in sicer najpozneje 30 dni po plačilu računa.
(7) Novinar, dopisnik RTV na delu v
tujini, je zaradi narave svojega dela upravičen do kritja posebnih materialnih
izdatkov (parkirnina), in sicer do mesečnega pavšalnega povračila, ki znaša 10%
osnovne plače za delo v tujini. Stroški za telefon se mu priznajo v višini 90%
celotnih zneskov računov, 10% telefonskih stroškov se obračuna v breme
novinarja dopisnika.
(8) Učiteljem slovenščine in lektorjem
na tujih univerzah pripada povračilo stroškov za nastanitev v višini, ki je
določena v prilogi 3 te uredbe v stolpcu »drugi javni uslužbenci«. Učiteljem na
delu v tujini pripada povračilo stroškov za nastanitev v višini, ki je določena
v prilogi 3 te uredbe v stolpcu »učitelji«. Limiti iz priloge 3 te uredbe se
obračunajo od osnove plače za delo v tujini. Učiteljem na delu v tujini,
učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah, ki so napoteni na delo v
tujino brez družinskih članov, se stroški za nastanitev iz Priloge 3 te uredbe
zmanjšajo za 15%.
33. člen
(povračilo stroškov za prevoz na delo v
kraju službovanja)
(1) Javni uslužbenci na delu v tujini
so upravičeni do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini in pod
pogoji, kot to velja za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela javnim
uslužbencem v organih državne uprave v Republiki Sloveniji.
(2) Povračilo stroškov iz tega člena
ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki ga že prejemajo iz kakršnega koli
drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij.
(3) Povračilo stroškov za prevoz na
delo ne pripada javnemu uslužbencu, ki mu je dodeljen službeni avtomobil v
zasebno uporabo.
(4) Povračilo stroškov iz tega člena
ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki prejemajo dnevno nadomestilo po tej
uredbi oziroma po predpisih mednarodnih organizacij.
34. člen
(povračilo stroškov za uporabo lastnega
osebnega avtomobila v službene namene)
(1) Javni uslužbenci na delu v tujini
so upravičeni do povračila stroškov za uporabo osebnega avtomobila v službene
namene v višini in pod pogoji, kot to velja za javne uslužbence v organih
državne uprave v Republiki Sloveniji.
(2) Učitelji na delu v tujini,
učitelji slovenščine in lektorji na tujih univerzah lahko uporabljajo lastni
osebni avtomobil v službene namene in imajo pravico do povračila stroškov za to
uporabo, če do kraja, kjer poučujejo, ne morejo priti z javnim prevoznim
sredstvom ali če bi prevoz z javnim prevoznim sredstvom povzročal dodatne
stroške kot so stroški prenočevanja in dnevnice.
(3) Povračilo stroškov iz tega člena
ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in
mednarodnih civilnih misijah.
(4) Povračilo stroškov iz tega člena
ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki prejemajo povračilo stroškov za
uporabo lastnega avtomobila v službene namene po tej uredbi oziroma po
predpisih mednarodnih organizacij.
35. člen
(povračilo stroškov prehrane med delom)
(1) Javni uslužbenec na delu v tujini
je upravičen do povračila stroškov prehrane med delom, in sicer v
protivrednosti višine povračila stroškov prehrane med delom v Republiki
Sloveniji, ki se pomnoži z indeksom življenjskih stroškov za posamezni kraj iz
priloge 2 te uredbe.
(2) Povračilo stroškov iz tega člena
ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki prejemajo povračilo stroškov prehrane
med delom po tej uredbi oziroma po predpisih mednarodnih organizacij.
36. člen
(regres za letni dopust)
Javni uslužbenec na delu v tujini je
upravičen do regresa za letni dopust, in sicer v protivrednosti višine regresa
za letni dopust v Republiki Sloveniji. Regres za letni dopust se izplača v
eurih v Republiki Sloveniji.
37. člen
(nadomestilo plače za čas odsotnosti z
dela zaradi bolezni, poškodbe, spremstva ali nege družinskega člana)
Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada
nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe, spremstva
ali nege družinskega člana v višini, ki je določena s predpisi o zdravstvenem
zavarovanju in zdravstvenem varstvu v Republiki Sloveniji. Osnova za
nadomestilo je za prvih 30 delovnih dni zadržanosti od dela plača za delo v
tujini, po izteku tega roka pa se kot osnova za nadomestilo določi plača za
delo v tujini le, če javni uslužbenec na podlagi mnenja pristojne zdravniške
komisije ne more nadaljevati zdravljenja v Republiki Sloveniji.
38. člen
(povračilo stroškov zdravstvenega
zavarovanja)
(1) Javni uslužbenec na delu v tujini
in njegovi družinski člani imajo pravico do povračila stroškov obveznega
zdravstvenega zavarovanja v državi sprejemnici, pri čemer morata biti obseg
zdravstvenih storitev in delež, ki se krije iz obveznega zdravstvenega
zavarovanja, primerljiva z obsegom in deležem v Republiki Sloveniji.
(2) Zdravstveno varstvo javnega
uslužbenca in njegovih družinskih članov se zagotavlja z zavarovanjem v okviru
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kadar na ta način ni mogoče
zagotoviti enakega zdravstvenega varstva, kakor izhaja iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, krije dodatne stroške organ,
ki je delavca razporedil na delo v tujino.
39. člen
(povračilo stroškov za dodatno nezgodno
zavarovanje)
(1) Povračilo stroškov za dodatno
nezgodno zavarovanje pripada pripadnikom policije in drugim javnim uslužbencem
pri opravljanju dela v mirovnih operacijah ter na delovnih mestih in
dolžnostih, za katere iz ocen tveganja, ki jih določi pristojno ministrstvo,
izhaja povečana možnost za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka so do povračila stroškov dodatnega nezgodnega zavarovanja upravičeni
tudi javni uslužbenci, ki odhajajo na delo na krizna območja v tujini, in drugi
javni uslužbenci, za katere pa stopnje tveganja, ki jo določi pristojno
ministrstvo, zaradi nepredvidljivih okoliščin in okolja, v katerih bodo, ni
mogoče natančno opredeliti.
40. člen
(povračilo stroškov za učenje tujega
jezika)
(1) Javni uslužbenec na delu v tujini,
ki prvič odhaja na delo v državo, katere znanje uradnega jezika ni pogoj za
zasedbo delovnega mesta, ima pravico do povračila stroškov učenja tujega
jezika, ki se uporablja v državi sprejemnici. Javnemu uslužbencu se povrne 80%
stroškov štirideseturnega tečaja, ki ga opravi pred odhodom na delo v tujino. V
primeru, da to ni možno pa v prvem letu opravljanja dela v tujini.
(2) Povračilo iz tega člena ne pripada
javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih
civilnih misijah, novinarjem, dopisnikom RTV Slovenija na delu v tujini, in
učiteljem na delu v tujini.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka
tega člena se povračilo stroškov za učenje tujega jezika za javne uslužbence,
ki jih na delo v tujino napoti Ministrstvo za zunanje zadeve, uredi s splošnim
aktom, ki ga sprejme minister za zunanje zadeve.
41. člen
(organizacija oziroma povračilo stroškov,
nastalih ob smrti javnega uslužbenca na delu v tujini oziroma ožjega
družinskega člana, ki je z njim prebival v tujini)
(1) Javni uslužbenec na delu v tujini
ima pravico do povračila stroškov, ki nastanejo s prevozom posmrtnih ostankov
njegovih družinskih članov, ki so z njim prebivali v tujini, ožji družinski
člani javnega uslužbenca pa do povračila stroškov, ki nastanejo s prevozom posmrtnih
ostankov javnega uslužbenca v domovino, če tega ne organizira organ, ki ga je
razporedil na delo v tujino.
(2) Povračilo iz tega člena obsega
stroške, nujno potrebne za prevoz posmrtnih ostankov, ki ga opravi najugodnejši
ponudnik takšne storitve.
(3) Ožji družinski člani javnega
uslužbenca po tem členu so njegov zakonec, otroci in zunajzakonski partner po
predpisih, ki urejajo družinska razmerja.
42. člen
(organizacija prevoza posmrtnih ostankov
za pripadnike Slovenske vojske in Policije)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega
člena organizacijo prevoza umrlega pripadnika Slovenske vojske in Policije ter
njegovih družinskih članov, ki so izgubili življenje zunaj države, v kraj
pogreba izvede Generalštab Slovenske vojske oziroma Generalna policijska uprava.
(2) Za družinske člane pripadnika
Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih oziroma pripadnika Policije
iz prejšnjega odstavka se štejejo osebe, navedene v tretjem odstavku prejšnjega
člena.
42.a člen
(nadomestilo za nezaposlenega partnerja)
(1) Nadomestilo za nezaposlenega
partnerja pripada javnemu uslužbencu na delu v tujini, čigar zakonec oziroma
zunajzakonski partner ni v delovnem razmerju, nima statusa samozaposlenega, ne
prejema nadomestila v skladu s predpisi o starševskem varstvu, ne prejema
pokojnine ali ni prijavljen na zavodu za zaposlovanje in prebiva z njim v
tujini. Nadomestilo se izplačuje za čas, ko partner dejansko prebiva z javnim
uslužbencem v tujini. Javni uslužbenec mora sporočiti vsako spremembo glede
skupnega prebivanja s partnerjem v tujini, ki vpliva na prejemanje nadomestila
za nezaposlenega partnerja.
(2) Za zunajzakonskega partnerja po
tem členu se šteje oseba po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska
razmerja.
(3) Nadomestilo za nezaposlenega
partnerja znaša 600 eurov, pri čemer se ta znesek pomnoži z indeksi
življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.
(4) Nadomestilo iz tega člena ne
pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in
mednarodnih civilnih misijah.
42.b člen
(nadomestilo za diplomatsko dejavnost
partnerja)
(1) Javnemu uslužbencu v
predstavništvu, čigar zakonec ali zunajzakonski partner prebiva z njim v
tujini, se lahko izplača nadomestilo do 150 evrov mesečno za sodelovanje
zakonca ali zunajzakonskega partnerja pri diplomatskih družabnih dejavnostih.
Za zakonce ali zunajzakonske partnerje vodij predstavništev, obrambnih
atašejev, namestnika med nadomeščanjem vodje ter za obrambnega predstavnika pri
OZN, višjega obrambnega predstavnika v OVSE, in vodje obrambnega in vojaškega
dela Stalnega predstavništva RS pri Natu, vodje obrambnega in vojaškega dela
Stalnega predstavništva RS pri EU ter nacionalnega vojaškega predstavnika pri
ACO in nacionalnega predstavnika za povezave pri ACT, lahko znaša to
nadomestilo do 300 evrov mesečno. Nadomestilo se izplača na podlagi dokazil o
diplomatski dejavnosti partnerjev.
(2) Vrednost nadomestila iz prejšnjega
odstavka se pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te
uredbe.
(3) Višino zneska nadomestila za
diplomatsko dejavnost določi vodja predstavništva, za zakonce ali zunajzakonske
partnerje vodij predstavništev pa predstojnik ali druga pooblaščena oseba na
predlog vodje predstavništva.
(4) Nadomestilo iz tega člena ne
pripada učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih
univerzah.
42.c člen
(nadomestilo za nepreskrbljene otroke)
(1) Nadomestilo za vzgojo
nepreskrbljenih otrok pripada javnemu uslužbencu, čigar nepreskrbljeni otroci
prebivajo z njim v skupnem gospodinjstvu v tujini, in se izplačuje za čas, ko
dejansko prebivajo z njim v tujini. Javni uslužbenec mora sporočiti vsako
spremembo glede skupnega gospodinjstva in šolanja otrok, ki vpliva na
prejemanje nadomestila za nepreskrbljene otroke.
(2) Za otroke, starejše od 15 let, se
nadomestilo izplačuje do konca njihovega rednega šolanja, vendar največ do
dopolnjenega 26. leta, na podlagi potrdila o rednem šolanju.
(3) Višina nadomestila za vzgojo
posameznega nepreskrbljenega otroka znaša 180 evrov, pri čemer se ta vrednost
pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.
(4) Nadomestilo iz tega člena ne
pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in
mednarodnih civilnih misijah.«
43. člen
(akontacija plače)
(1) Javni uslužbenec na delu v tujini
ima ob nastopu dela v tujini pravico do akontacije plače v višini mesečne plače
za delo v tujini, ki mu pripada. Akontacijo vrne v dvanajstih enakih mesečnih
obrokih.
(2) Javni uslužbenec, ki je bil
predčasno razporejen na delo v Republiko Slovenijo ali na drugo predstavništvo
Republike Slovenije v tujini ali mu je prenehala pogodba o zaposlitvi v organu,
ki ga je razporedil na delo v tujini, mora preostalo akontacijo vrniti v
enkratnem znesku, in sicer najpozneje v 30 dneh po prenehanju dela v tujini.
(3) Novinar, dopisnik na delu v
tujini, ima ob nastopu dela v tujini pravico do akontacije v višini do treh
mesečnih deviznih plač zaradi ureditve življenjskih in delovnih razmer.
Priloga 1: Nominalne osnove za delo v tujini
Priloga 2: Indeksi življenjskih stroškov Organizacije
združenih narodov
Priloga 3: Preglednica limitov za povračilo stroškov
za nastanitev javnega uslužbenca za delo v tujini
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih
uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
(interni akti)
Proračunski uporabniki morajo svoje interne
akte uskladiti s to uredbo v petnajstih dneh od začetka njene veljavnosti.
45. člen
(varstvo višine
limita za povračilo stroškov)
(1) Javnim uslužbencem, ki so bili
razporejeni na delo v tujino in jim je bil določen limit za povračilo stroškov
nastanitve pred začetkom uporabe te uredbe, se višina tega limita ne spremeni.
(2) Če bi javni uslužbenec po
določitvi plače v skladu s to uredbo prejel plačo v nižjem znesku od zneska,
določenega po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tej
uredbi, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje razlika do višjega zneska.
(3) Primerljivi znesek plače, določen
po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tej uredbi, je
plača za mesec pred prvim izplačilom plač po tej uredbi. Pri izračunu se ne
upoštevajo del plače za delovno uspešnost, del plače za povečani obseg dela in
dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.
(4) Primerljivi znesek plače, določen
po tej uredbi, je plača, obračunana za polni delovni čas, in dovoljeno število
ur prek polnega delovnega časa. Pri izračunu se ne upoštevajo del plače za
delovno uspešnost, del plače za povečani obseg dela in dodatki za delo v manj
ugodnem delovnem času.
46. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha
veljati Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini
(Uradni list RS, št. 69/08).
47. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 1. marca 2009.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah
in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 23/09) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
15. člen
(1) Javnim uslužbencem, ki so bili
razporejeni na delo v tujino in jim je bil določen limit za povračilo stroškov
nastanitve po predpisih, ki so se uporabljali do prvega obračuna in izplačila
plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, se ne glede na
določbo 45. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za
delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09) višina tega limita določi po
predpisih, ki so se uporabljali do prvega obračuna in izplačila plač v skladu z
Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju.
(2) Primerljivi znesek plače, določen
po predpisih, ki so se uporabljali do začetka uporabe Uredbe o plačah in drugih
prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09), je
plača za mesec pred prvim izplačilom plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v
javnem sektorju. Pri izračunu se ne upoštevajo del plače za delovno uspešnost,
del plače za povečani obseg dela in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem
času.
(3) Primerljivi znesek plače, določen
po tej uredbi, vključuje tudi nadomestilo za nezaposlenega partnerja, za
diplomatsko dejavnost partnerja in za nepreskrbljene otroke.
16. člen
Ta uredba začne veljati 1. aprila
2009.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah
in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 51/10) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
20. člen
Vrednosti nominalnih osnov za delo v tujini
in vrednosti dodatkov, ki so v tej uredbi določeni v nominalni višini, se
uporabljajo od 1. januarja 2010. Javni uslužbenci so upravičeni do
poračuna plač od 1. januarja 2010.
21. člen
Limiti za povračilo stroškov za nastanitev
javnega uslužbenca na delu v tujini iz priloge 3 te uredbe se uporabljajo za
pogodbe o najemu, ki jih javni uslužbenci sklenejo po uveljavitvi te uredbe.
22. člen
Ta uredba začne veljati 1. julija
2010.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS,
št. 67/10) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
8. člen
Vrednosti nominalnih osnov za delo v tujini
in vrednosti dodatkov, ki so v tej uredbi določeni v nominalni višini, se
uporabljajo od 1. julija 2010. Javni uslužbenci so upravičeni do poračuna
plač od 1. julija 2010.
9. člen
Ta uredba začne veljati 1. septembra 2010.«.
Zakon o urejanju trga dela – ZUTD (Uradni list
RS, št. 80/10) v zvezi z delnim prenehanjem
uporabe tretjega in četrtega odstavka 24. člena te uredbe določa:
»191. člen
(prenehanje
uporabe drugih predpisov)
[…]
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se
preneha uporabljati določba tretjega odstavka 24. člena Uredbe o plačah in
drugih prejemkih javnih uslužbencev na delu v tujini (Uradni list RS, št.
14/09, 16/09 - popr., 23/09, 51/10 in 67/10) v delu, v katerem se nanaša na
zakonce diplomatov, ki so bili pred odhodom v tujino prijavljeni na zavodu manj
kot šest mesecev ter četrti odstavek 24. člena v delu, ki določa osnovo za
plačilo prispevkov prostovoljnega zavarovanje za primer brezposelnosti.«;
ter vsebuje naslednji končni določbi
»195. člen
(uveljavitev in
uporaba zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2011.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
določbe prve alineje prvega odstavka 16. člena, 17., 18., 19., 20., 21., 22.,
23., 24., 29., 36. in 37. člena tega zakona uporabljajo od 1. januarja 2012.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS,
št. 41/12) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
Znižanje nominalnih osnov za delo v tujini
iz spremenjene priloge 1 uredbe se upoštevajo pri določitvi limita za povračilo
stroškov za nastanitev javnega uslužbenca, ki se razporedi na delo v tujino po
začetku uporabe te uredbe.
7. člen
Ta uredba začne veljati s prvim dnem v
mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil uveljavljen Zakon za uravnoteženje
javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12).«.
Uredba o dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih
prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 68/12) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.