Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o podporah elektriki,
proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in
elektrike z visokim izkoristkom obsega:
-
Uredbo o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije
in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (Uradni list RS,
št. 74/16 z dne 25. 11. 2016),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o podporah elektriki,
proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in
elektrike z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 74/20 z dne 21. 5. 2020).
UREDBA
o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov
energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa vrste energetskih tehnologij proizvodnih
naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije (v nadaljnjem
besedilu: OVE) in v soproizvodnji s toploto z visokim izkoristkom (v nadaljnjem
besedilu: SPTE), ki so upravičene do podpore, višino in trajanje posamezne
podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore ter druga
vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako kot v
Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno
besedilo; v nadaljnjem besedilu: EZ-1), posamezni izrazi pa pomenijo tudi:
-
bioplin je mešanica ogljikovega dioksida, metana in drugih plinov
v sledeh, ki nastajajo pri nadzorovani anaerobni razgradnji goriv biološkega
izvora iz Priloge I, ki je sestavni del te uredbe;
-
biološko razgradljivi odpadki so anaerobno ali aerobno
razgradljivi odpadki;
-
bruto proizvedena elektrika proizvodnih naprav je proizvodnja
elektrike v obdobju poročanja, merjena na sponkah generatorja ali sponkah
drugih sklopov za pretvarjanje drugih vrst energije v elektriko. Elektrika,
porabljena za obratovanje same proizvodne naprave, se ne odšteje od bruto
proizvedene elektrike;
-
cena elektrike proizvodne naprave je ponujena cena elektrike iz
proizvodne naprave v EUR/MWh ob prijavi proizvodne naprave za vstop v podporno
shemo na podlagi javnega poziva;
-
fosilno gorivo je gorivo, pridobljeno iz rudninskih zalog, ne
glede na to, ali se uporabi v prvotni sestavi ali predelano;
-
hibridna proizvodna naprava je proizvodna naprava, ki uporablja
kombinacijo različnih tehnologij za pretvorbo ene ali več vrst primarne
energije v elektriko;
-
kombinirana proizvodna naprava je proizvodna naprava, ki poleg
energentov fosilnega izvora uporablja tudi OVE;
-
koristna toplota je toplota iz proizvodnih naprav, ki bi se, če
je ne bi izkoriščali za zadovoljitev ekonomsko opravičljivega povpraševanja po
ogrevanju, hlajenju ali tehnologiji, zagotavljala z drugimi viri. Ekonomsko
opravičljivo povpraševanje je povpraševanje, ki ne presega potreb po ogrevanju,
hladu ali tehnologiji;
-
lastna raba proizvodne naprave je elektrika, porabljena za
obratovanje same proizvodne naprave, za pogon napajalnih črpalk, kompresorjev,
mlinov, gorilnikov, čistilne naprave in drugih podobnih naprav, nujnih za
delovanje proizvodne naprave;
-
lastni odjem je neto proizvedena elektrika, ki se skupaj z
energijo, dovedeno iz omrežja, porabi na kraju samem za druge namene kot za
lastno rabo proizvodne naprave;
-
nazivna moč proizvodne naprave je najvišja trajna neto
električna, mehanska oziroma toplotna moč, s katero lahko proizvodna naprava
brez časovnih omejitev normalno obratuje ter jo določa proizvajalec proizvodne
naprave ali je določena s prevzemnimi meritvami proizvodne naprave po dokončani
gradnji. Pri nazivni električni moči proizvodne naprave se upošteva neto
električna moč. Pri proizvodnih napravah na lesno biomaso se upošteva nazivna
električna moč proizvodne naprave s soproizvodnjo koristne toplote in
elektrike;
-
neto proizvedena elektrika proizvodne naprave je elektrika,
proizvedena v obdobju poročanja in merjena na izstopu iz proizvodne naprave, ne
glede na to, ali gre za lastni odjem ali elektriko, oddano v javno omrežje. Pri
neto proizvedeni elektriki se lastna raba proizvodne naprave odšteje od proizvedene
elektrike na sponkah generatorja ali sponkah drugih sklopov za pretvarjanje
drugih vrst energije v elektriko;
-
nova proizvodna naprava je naprava, ki še ni bila vključena v
sistem podpor po tej uredbi in od njene priključitve v omrežje do vložitve popolne
vloge za dodelitev podpore ni preteklo več kot eno leto;
-
obdobje poročanja je obdobje obratovanja proizvodne naprave, v
katerem se ugotavlja proizvedena količina elektrike, za katero so prejeta
potrdila o izvoru elektrike. Obdobje poročanja je eno leto;
-
osnovni energent proizvodne naprave OVE je osnovno gorivo, ki
ustreza opredelitvi obnovljivih virov energije in ga uporablja proizvodna
naprava OVE. Drugo gorivo, predvsem fosilnega izvora, se lahko uporablja le
omejeno ob zagonu naprave oziroma za podporo delovanju. Elektrika, ki ustreza
energetskemu deležu drugega goriva fosilnega izvora, se ne šteje za energijo,
proizvedeno iz OVE;
-
osnovno gorivo proizvodne naprave SPTE je gorivo, ki v
celotni porabi goriva na letni ravni dosega najmanj 90-odstotni delež;
-
pretežno nova proizvodna naprava je proizvodna naprava OVE, pri
kateri od začetka proizvodnje elektrike do vložitve vloge za upravičenost do
podpore ni minilo več kot 15 let, oziroma proizvodna naprava SPTE, pri
kateri od začetka proizvodnje elektrike do vložitve vloge za pridobitev odločbe
o dodelitvi podpore ni minilo več kot 10 let;
-
prijavitelj projekta je investitor ali promotor;
-
proizvedena elektrika, oddana v javno omrežje, je neto
proizvedena elektrika, ki je oddana v javno omrežje na ustreznem prevzemno‑predajnem mestu in je bila
bilančno priznana bilančni skupini, ki ji pripada;
-
proizvodna naprava je sklop opreme in napeljav, ki pretvarja
druge vrste energije v elektriko in toploto. Če je na isti lokaciji več
sklopov, se vsi sklopi štejejo za eno proizvodno napravo. V primeru dvoma o
tem, kaj se šteje za proizvodno napravo, odloči Agencija za energijo (v
nadaljnjem besedilu: agencija) pri izdaji deklaracije za proizvodno napravo ter
ob upoštevanju tehnične dokumentacije, načina gradnje oziroma namestitve in
obratovanja proizvodne naprave;
-
referenčni stroški proizvodnje elektrike pomenijo ocenjeno višino
stroškov proizvodnje elektrike za posamezne tehnologije in velikostne razrede
proizvodnih naprav OVE in SPTE, ki jih določi agencija pred objavo javnega
poziva za izbor proizvodnih naprav za vstop v podporno shemo;
-
referenčna tržna cena elektrike je napoved cene elektrike, ki jo
agencija objavi v napovedi položaja proizvodnih naprav OVE in SPTE;
-
skupina projektov je projekt, ki ga sestavljata dve ali več
proizvodnih naprav z isto energetsko tehnologijo, pri čemer se za namen prijave
na javni poziv za vstop v podporno shemo in določitve ponujene cene in količine
elektrike posamezna skupina projektov obravnava kot ena proizvodna naprava,
upoštevaje vsoto nazivnih električnih moči in vsoto načrtovanih letnih količin
proizvedene elektrike vseh v skupino projektov vključenih proizvodnih naprav;
-
substrat so biološko razgradljive snovi za pridobivanje bioplina
v anaerobnem procesu;
-
subvencije so vse prejete pomoči, ki jih prosilci pridobijo iz
javnofinančnih sredstev ter so opredeljene v prvi in tretji alineji
2. člena Zakona o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS,
št. 37/04).
II. ENERGETSKE TEHNOLOGIJE PROIZVODNIH NAPRAV
3. člen
(velikostni razredi proizvodnih naprav)
Glede na nazivno električno moč se proizvodne naprave po tej
uredbi delijo na naslednje velikostne razrede:
1.
mikro: nazivne električne moči, ki so manjše od 50 kW;
2.
male: nazivne električne moči od 50 kW do 1 MW;
3.
srednje: nazivne električne moči 1 MW ali več.
4. člen
(energetske tehnologije proizvodnih naprav OVE)
(1) Podpore so namenjene proizvodnim napravam OVE z
energetskimi tehnologijami, ki izkoriščajo naslednje OVE:
-
energetski potencial vodotokov (hidroenergija);
-
vetrno energijo, ki se izkorišča v proizvodnih napravah na kopnem;
-
sončno energijo, ki se izkorišča v proizvodnih napravah s fotovoltaiko;
-
geotermalno energijo;
-
energijo, pridobljeno iz bioplina, ki izvira iz biomase, opredeljene v
točkah B 1, B 2 Priloge I te uredbe, ter biološko razgradljivih
odpadkov, opredeljenih v točkah C 1 in C 2 Priloge I te uredbe;
-
energijo, pridobljeno iz odlagališčnega plina;
-
energijo, pridobljeno iz plina, ki izvira iz blata čistilnih naprav
odpadnih voda iz točke C 3 Priloge I te uredbe;
-
energijo, pridobljeno iz biološko razgradljivih odpadkov iz točk
C 1, C 2, C 3 in C 4 Priloge I te uredbe.
(2) Do podpore so upravičene tudi proizvodne naprave OVE
na lesno biomaso, opredeljeno v točkah A 1, A 2, in A 3
Priloge I te uredbe, ki temeljijo na energetskih tehnologijah iz
5. člena te uredbe ter dosegajo predpisani izkoristek za soproizvodnjo z
visokim izkoristkom.
(3) Proizvodne naprave OVE, ki proizvajajo elektriko iz
pogonskih biogoriv ali drugih tekočih biogoriv, pridobljenih iz biomase, niso
upravičene do podpor po tej uredbi.
5. člen
(energetske tehnologije proizvodnih naprav SPTE)
(1) Podpore so namenjene proizvodnim napravam SPTE, ki
temeljijo na naslednjih energetskih tehnologijah:
a)
plinska turbina s kombiniranim ciklom z rekuperacijo toplote,
b)
protitlačna parna turbina,
c)
odjemno kondenzacijska parna turbina,
č) plinska turbina z rekuperacijo toplote,
d)
motor z notranjim zgorevanjem,
e)
mikroturbine,
f)
Stirlingov motor,
g)
gorivna celica,
h)
parni motor,
i)
turbina z organskim Rankinovim ciklom,
j)
druga vrsta tehnologije ali njihova kombinacija, ki se uporablja za
soproizvodnjo toplote in elektrike z visokim izkoristkom.
(2) Proizvodne naprave SPTE, ki proizvajajo elektriko iz
pogonskih biogoriv ali drugih tekočih biogoriv, pridobljenih iz biomase, niso
upravičene do podpor po tej uredbi.
6. člen
(režim obratovanja proizvodnih naprav SPTE)
(1) Pri določitvi cene
elektrike proizvodne naprave SPTE in opredelitvi referenčnih stroškov
proizvodnje električne energije se upošteva režim obratovanja proizvodne
naprave SPTE ob predpisanem izkoristku, ki je lahko sezonski ali celoletni, pri
čemer proizvodne naprave SPTE s sezonskim režimom obratovanja (npr. kurilna
sezona) letno ne smejo preseči 4000 obratovalnih ur.
(2) Pri določitvi cene
iz prejšnjega odstavka se obratovalne ure določijo kot zmnožek nazivne
električne moči naprave SPTE in načrtovane letne količine proizvedene
električne energije v obratovanju proizvodne naprave SPTE z visokim
izkoristkom, glede katerih se v posameznem koledarskem letu lahko pridobijo
podpore.
III. OPREDELITEV VRST PODPOR IN UPRAVIČENOSTI DO PODPOR ZA
PROIZVODNE NAPRAVE OVE IN SPTE
7. člen
(opredelitev podpor)
(1) Podpore elektriki, proizvedeni iz proizvodnih naprav
OVE in v SPTE, predstavljajo finančno pomoč proizvajalcem za proizvajanje
elektrike, če stroški proizvodnje, vključno z zagotovljenim donosom na vložena
sredstva, presegajo prihodke, ki jih je mogoče doseči s prodajo proizvedene
elektrike, toplote in drugih produktov obratovanja proizvodnih naprav OVE in
SPTE.
(2) Podpore elektriki iz prejšnjega odstavka se izvajajo
kot:
-
zagotovljeni odkup proizvedene elektrike (v nadaljnjem besedilu:
zagotovljeni odkup), pri katerem center za podpore ne glede na ceno elektrike
na trgu odkupi vso neto proizvedeno elektriko, oddano v javno omrežje ter prevzeto
in bilančno priznano v bilančni skupini centra za podpore, za katero so prejeta
potrdila o izvoru;
-
finančna pomoč za tekoče poslovanje (v nadaljnjem besedilu: obratovalna
podpora) za neto proizvedeno elektriko, ki se proda na trgu ali se porabi kot
lastni odjem.
(3) Za proizvajalce elektrike, ki jim je zagotovljen
odkup elektrike iz proizvodne naprave, med trajanjem pogodbe o zagotovljenem
odkupu center za podpore uredi izravnavo razlik med napovedano in realizirano
proizvodnjo elektrike, vključno z bilančno pripadnostjo.
8. člen
(upravičenost do podpor)
(1) Do pridobitve podpor so upravičeni proizvajalci
elektrike, proizvedene v novih, pretežno novih, obnovljenih proizvodnih
napravah OVE in SPTE, ter proizvajalci elektrike, proizvedene v proizvodnih napravah
na lesno biomaso, ki ne izpolnjujejo več pogojev za prvi vstop v podporno
shemo, vendar so v podporno shemo ponovno uvrščene na podlagi prijave na javni
poziv agencije, ker stroški proizvodnje elektrike v teh napravah presegajo
referenčno tržno ceno elektrike in izpolnjujejo druge pogoje iz te uredbe.
(2) Do pridobitve podpor so upravičeni proizvajalci
elektrike za elektriko, proizvedeno v proizvodni napravi OVE, pri kateri
nazivna električna moč ne presega 10 MW, razen za proizvodne naprave za
izrabo vetrne energije, pri katerih nazivna električna moč ne presega
50 MW. Podpore se lahko dodelijo proizvajalcem za elektriko, proizvedeno v
proizvodnih napravah SPTE na fosilno gorivo, pri katerih nazivna električna moč
proizvodnih naprav ne presega 20 MW.
(3) Če se elektrika proizvaja v kombiniranih ali
hibridnih proizvodnih napravah, se lahko proizvajalcem dodelijo podpore za
elektriko, proizvedeno iz OVE, če del nazivne električne moči, ki odpade na
proizvodnjo elektrike iz OVE, ne presega nazivne električne moči 10 MW.
(4) Podpore se proizvajalcem elektrike zagotavljajo
največ petnajst let pri novih proizvodnih napravah OVE ali največ deset let pri
novih proizvodnih napravah SPTE oziroma krajši čas, ki pomeni razliko med
zagotovljenim časom in dejansko starostjo proizvodne naprave ali razliko med
zagotovljenim časom ter časom, preteklim od dokončanja obnove in vložitvijo
vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore. Trajanje zagotavljanja podpore
se določi v odločbi o dodelitvi podpore.
(5) Za določitev starosti proizvodne naprave se kot
začetek prvega obratovanja proizvodne naprave šteje datum izdaje uporabnega
dovoljenja za obratovanje proizvodne naprave oziroma, če gre za proizvodno
napravo, za katero se ne izda uporabno dovoljenje, datum opravljenega prvega
priklopa v elektroenergetsko omrežje. Za proizvodne naprave, ki so obratovale
že pred izdajo uporabnega dovoljenja, za proizvodne naprave, za katere se ne
izda uporabno dovoljenje, pa so obratovale, še preden so bile priključene v
elektroenergetsko omrežje, in za obnovljene proizvodne naprave določi datum
začetka obratovanja agencija na podlagi zbranih dokazil.
(6) Proizvajalcem elektrike iz proizvodnih naprav OVE in
SPTE, ki proizvajajo elektriko v proizvodnih napravah z električno nazivno
močjo nad 500 kW, obratovalna podpora ne pripada za obdobja dobave, ko so
bile cene na slovenskem trgu za dan vnaprej (SIPX) negativne šest ali več
zaporednih ur. Če za proizvodno napravo niso razpoložljive urne meritve, se
obratovalna podpora ne izplača za celoten dan ali drugo obdobje, za katero so
razpoložljivi podatki elektrooperaterjev omrežja oziroma agencije. Če se serija
ur pojavi na prehodu dneva, se upošteva dan, v katerem se zaključi, in dan, ko
bi bile vse urne cene na navedenem trgu negativne.
(7) Do podpore po tej uredbi ni upravičen proizvajalec
elektrike, ki zgradi ali namesti proizvodno napravo zaradi izpolnitve zahtev in
pogojev za pridobitev določenih dovoljenj ali zaradi izpolnjevanja zahtev
predpisov o graditvi objektov, učinkoviti rabi energije ali varovanju okolja.
(8) Proizvajalci elektrike iz proizvodnih naprav OVE in
SPTE, ki prejemajo podporo po tej uredbi ali prodajajo elektriko prek centra za
podpore, lahko sodelujejo na izravnalnem trgu in pri sistemskih storitvah, ki
zagotavljajo stabilnost elektroenergetskega sistema.
9. člen
(podpore za obnovljene proizvodne naprave)
(1) Podpore se zagotavljajo tudi proizvajalcem elektrike
iz rekonstruiranih proizvodnih naprav, pri katerih se z rekonstrukcijami obnovi
ali zamenja vsaj eden od osnovnih sklopov proizvodne naprave in je bilo v
obnovo vloženih vsaj 50 % tržne vrednosti nove proizvodne naprave v času
obnove. Vrednost nove proizvodne naprave investitor prikaže v investicijski
dokumentaciji. Z obnovo ali rekonstrukcijo se mora nazivna moč proizvodne
naprave povečati za najmanj deset odstotkov ali električni izkoristek
proizvodne naprave izboljšati najmanj za eno odstotno točko.
(2) Med osnovne sklope proizvodnih naprav iz prejšnjega
odstavka se štejejo kotli, kurilne naprave, pogonski stroji, elektroenergetske
naprave, vetrnice, stebri, fotovoltaični paneli, vodne turbine z generatorji,
hidromehanska oprema, jezovne zgradbe in drugi sklopi, namenjeni pretvarjanju
vhodne energije v elektriko in toploto.
(3) Povečanje nazivne moči ali izboljšanje električnega
izkoristka proizvodne naprave iz prvega odstavka tega člena se dokazuje s
podatki o opravljenem priklopu v elektroenergetsko omrežje in tehničnimi
podatki o proizvodni napravi pred obnovo in po njej. Če na podlagi teh podatkov
ni mogoče ugotoviti povečanja nazivne moči ali izboljšanja izkoristka
proizvodne naprave, se to dokazuje z meritvami pred obnovo proizvodne naprave
in po njej, ki jih opravi pooblaščena institucija za izvajanje meritev.
(4) Za obnovljeno proizvodno napravo se v prijavi na
javni poziv ponudi cena elektrike za obnovljeno proizvodno napravo, katere
nespremenljivi del se določi na podlagi nespremenljivega dela cene elektrike za
novo tovrstno proizvodno napravo, določenega skladno z metodologijo iz petega
odstavka 17. člena te uredbe. Nespremenljivi del cene elektrike obnovljene
proizvodne naprave se določi tako, da se nespremenljivi del cene elektrike nove
proizvodne naprave zmanjša vsaj za naslednji znesek [EUR/MWh]:
(Stroški obnove [EUR] x
(1/R – 1) x A) / (nazivna električna moč [MW] x H [h])
kjer so:
R delež vloženih sredstev v obnovo
glede na vrednost nove proizvodne naprave;
A
anuitetni faktor pri 15-letni ekonomski dobi naložbe (proizvodne naprave
OVE) ali pri 10-letni ekonomski dobi naložbe (proizvodne naprave SPTE) in
7,2-odstotni diskontni stopnji;
H
letne obratovalne ure enote za posamezno energetsko tehnologijo in režim
obratovanja.
(5) Za določanje cene elektrike zagotovljenega odkupa
oziroma višine obratovalne podpore v pogodbi o zagotavljanju podpore za obnovljene
proizvodne naprave se ves čas trajanja pogodbe uporablja nespremenljivi del
referenčnih stroškov iz odločbe o dodelitvi podpore.
10. člen
(usklajevanje podpor z drugimi vrstami pomoči proizvodnih
naprav)
(1) V vlogi za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore je
treba navesti vse pomoči, ki so ali bodo podeljene za izgradnjo proizvodne
naprave in ki se lahko štejejo za subvencijo. Višina in drugi pogoji v zvezi s
subvencijo morajo biti razvidni iz kopije dokumentov o prejemu subvencije, ki
jih je treba priložiti k vlogi.
(2) Če po sklenitvi pogodbe o zagotavljanju podpor
proizvajalec elektrike za proizvodno napravo prejme kakršno koli dodatno
pomoč, ki se lahko šteje za subvencijo, mora to v osmih dneh sporočiti agenciji
in predložiti dokumente iz prejšnjega odstavka.
(3) Nespremenljivi del cene elektrike za proizvodno
napravo se v odločbi o dodelitvi podpore zaradi prejetih subvencij zmanjša za
naslednji znesek [EUR/MWh]:
(znesek prejete pomoči
[EUR] x A) / (nazivna električna moč [MW] x H [h])
kjer sta:
A anuitetni
faktor pri 15-letni ekonomski dobi naložbe proizvodne naprave OVE ali 10-letni
ekonomski dobi naložbe proizvodne naprave SPTE in diskontni stopnji, pri čemer
se upošteva naslednje:
-
za vse proizvodne naprave se kot diskontna stopnja uporabi splošna
diskontna stopnja, določena v uredbi, ki ureja enotno metodologijo za pripravo
in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;
-
če je diskontna stopnja iz prejšnje alineje višja od diskontne
stopnje iz izračuna referenčnih stroškov, se za določitev anuitetnega faktorja
A uporabi diskontna stopnja iz izračuna referenčnih stroškov;
-
če je diskontna stopnja iz prve oziroma druge alineje tega odstavka
nižja od referenčne diskontne stopnje za izračune državne pomoči v kreditih ali
drugih finančnih instrumentih, ki se izplačujejo v obrokih, se za določitev
anuitetnega faktorja A uporabi referenčna diskontna stopnja, ki je za
Republiko Slovenijo objavljena v Uradnem listu EU;
H letne obratovalne ure enote, določene v
odločbi o podpori.
(4) Zmanjšanje nespremenljivega dela cene elektrike za
proizvodne naprave [EUR/MWh] iz prejšnjega odstavka se upošteva za proizvodno
napravo v celotnem obdobju upravičenosti do podpore ne glede na spremembo
lastništva.
11. člen
(trajnostni način izkoriščanja OVE)
Pri odločitvi o upravičenosti proizvajalca elektrike iz
proizvodne naprave OVE do podpore se upošteva tudi zagotavljanje trajnostnega
izkoriščanja OVE v skladu s 12., 13., 14. in 15. členom te uredbe.
12. člen
(trajnostno izkoriščanje vode)
(1) Za elektriko iz proizvodnih naprav, ki izkoriščajo
energetski potencial vodotokov, se lahko na podlagi te uredbe podeljujejo
podpore hidroelektrarnam, ki jim je bila vodna pravica podeljena ob upoštevanju
meril za dovoljevanje novih preoblikovanj vodnih teles na podlagi zakona, ki
ureja vode.
(2) Proizvajalec elektrike mora pri obratovanju
hidroelektrarne upoštevati z vodno pravico predpisane pogoje rabe vode in
zagotavljati ekološko sprejemljivi pretok.
13. člen
(trajnostna izraba lesne biomase)
Potrebni izkoristek pretvorbe toplote, dovedene z lesno
biomaso, in prihranek primarne energije, ki ga mora dosegati proizvodna naprava
na lesno biomaso, je določen s predpisom, ki predpisuje način določanja
izkoristka, prihrankov primarne energije in količine elektrike, proizvedene v
soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom.
14. člen
(trajnostno pridobivanje in izkoriščanje bioplina)
(1) Proizvajalci elektrike iz proizvodnih naprav na
bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje več kot
25 prostorninskih odstotkov glavnega pridelka njiv, niso upravičeni do
podpore po tej uredbi.
(2) Če se plin iz bioplinarne, odlagališča ali plin, ki
je nastal pri delovanju čistilnih naprav odpadnih voda, oziroma druge vrste
plini iz biomase dobavljajo v omrežje energetskih plinov fosilnega izvora, se
elektrika, proizvedena v proizvodni napravi na drugem kraju, ki izpolnjuje
pogoje za proizvodno napravo OVE iz te uredbe, iz plina fosilnega izvora v
količini, enaki vrednosti omenjene dovedene energije iz plinov, šteje za
elektriko, proizvedeno iz OVE.
15. člen
(trajnostna gradnja proizvodnih naprav za izkoriščanje
sončne energije)
Proizvajalci elektrike so upravičeni do podpore za elektriko
iz fotovoltaičnih proizvodnih naprav, če naprave ne stojijo na kmetijskih
oziroma gozdnih zemljiščih ali so postavljene na objektih na teh zemljiščih, ki
imajo samostojne infrastrukturne priključke.
IV. IZBOR PROJEKTOV ZA VSTOP V PODPORNO SHEMO
16. člen
(izvedba izbora projektov za vstop proizvodnih naprav v
podporno shemo)
Postopek izbora projektov za vstop proizvodnih naprav v
podporno shemo izvede agencija ter obsega določitev referenčnih stroškov
proizvodnje elektrike v proizvodnih napravah OVE in SPTE, objavo javnega poziva
za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo, ocenjevanje in izbiro proizvodnih
naprav za vstop v shemo in odločanje o potrditvi ali zavrnitvi vstopa
proizvodnih naprav.
17. člen
(referenčni stroški proizvodnje elektrike v proizvodnih
napravah OVE in SPTE ter njihovo določanje)
(1) Referenčni stroški se določijo za velikostne razrede
referenčnih proizvodnih naprav za energetske tehnologije, določene na podlagi
4. in 5. člena te uredbe.
(2) Referenčni stroški se določijo v EUR/MWh proizvedene
elektrike. Referenčni stroški se pri proizvodnih napravah, pri katerih vhodni
energent pomeni finančni strošek, izkazujejo v dveh delih, in sicer kot
nespremenljivi in kot spremenljivi del referenčnih stroškov.
(3) Za energetske tehnologije proizvodnih naprav SPTE se
pri določitvi referenčnih stroškov proizvodnje elektrike kot referenčno gorivo
upošteva zemeljski plin. Spremenljivi del referenčnih stroškov proizvodnih
naprav SPTE se določi na podlagi napovedi cene zemeljskega plina iz veljavne
napovedi položaja proizvodnih naprav OVE in SPTE v skladu s Prilogo II, ki
je sestavni del te uredbe.
(4) Agencija določi referenčne stroške proizvodnje
elektrike v proizvodnih napravah pred objavo javnega poziva za vstop
proizvodnih naprav v podporno shemo. Referenčni stroški proizvodnje elektrike v
proizvodnih napravah OVE in SPTE pomenijo zgornjo mejo cene elektrike
proizvodne naprave, ki jo lahko ponudi prijavitelj v prijavi projekta na javni
poziv za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo.
(5) Pri določanju referenčnih stroškov proizvodnje
elektrike v proizvodnih napravah OVE in SPTE agencija upošteva rezultate
zadnjega javnega poziva za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo ter
metodologijo za določanje cene elektrike proizvodnih naprav in referenčnih
stroškov proizvodnje elektrike proizvodnih naprav, ki jo na svojih spletnih
straneh objavi ministrstvo, pristojno za energijo. Za proizvodne naprave iz
določene vrste energetskih tehnologij, za katere na zadnjem izvedenem javnem
pozivu ni prijav ali uspešnih projektov, agencija določi referenčne stroške
proizvodnje elektrike na podlagi razpoložljivih strokovnih podlag ter podatkov
o investicijskih, vzdrževalnih in obratovalnih stroških, ekonomskih in
finančnih parametrih vlaganja in obratovanja, cenah energentov in drugih
stroških, povezanih s proizvodnjo elektrike in toplote v Republiki Sloveniji, z
upoštevanjem vseh drugih koristi, pridobljenih z obratovanjem proizvodnih
naprav.
18. člen
(imenovanje, delovanje in pristojnosti komisije za izbor
projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo)
(1) Postopek izbora projektov za vstop proizvodnih
naprav v podporno shemo vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje direktor
agencije.
(2) Komisija pripravi in potrdi vsebino javnega poziva
za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo, pri čemer v skladu z drugim
odstavkom 373. člena EZ-1 upošteva merila za izbiro proizvodnih naprav,
zagotovljeno višino sredstev za nove vstope proizvodnih naprav v podporno shemo
in načrt za delovanje podporne sheme za elektriko, proizvedeno iz OVE in v
SPTE.
(3) Komisija lahko ob pripravi dokumentacije za izvedbo
javnega poziva odloči, da se za zagotovitev večje stroškovne učinkovitosti
izvedbe javnega poziva pred javnim pozivom ne objavijo referenčni stroški
proizvodnje elektrike v proizvodnih napravah. V tem primeru agencija referenčne
stroške objavi po zaključku oddaje vlog na javni poziv in pred njihovim
odpiranjem.
19. člen
(javni poziv za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo)
(1) Agencija objavi javni poziv za vstop proizvodnih
naprav v podporno shemo na svoji spletni strani in vsaj v treh dnevnih
časopisih.
(2) Obvezne sestavine javnega poziva so:
-
pravna podlaga za izvedbo javnega poziva,
-
predmet javnega poziva,
-
pogoji za prijavo projektov za proizvodne naprave na javni poziv,
-
višina predvidenih letnih sredstev za nove vstope proizvodnih naprav v
podporno shemo,
-
način in rok za predložitev vlog,
-
postopek, način in merila za izbiranje proizvodnih naprav,
-
skrajni rok za pridobitev deklaracije za nove proizvodne naprave, ki
bodo izbrane na podlagi objavljenega javnega poziva,
-
kontaktna oseba za posredovanje informacij o javnem pozivu.
20. člen
(vsebina prijave projekta za vstop proizvodne naprave v
podporno shemo)
(1) Prijavitelj projekta proizvodne naprave ali skupine
projektov (v nadaljnjem besedilu: projekt) na podlagi objavljenega javnega
poziva vloži vlogo za prijavo projekta za vstop v podporno shemo, v kateri
ponudi ceno elektrike proizvodne naprave, za katero se poteguje v konkurenčnem
postopku izbire projektov za vstop v podporno shemo, in načrtovano letno
količino elektrike, proizvedene v proizvodni napravi iz prijavljenega projekta.
(2) Prijavitelj projekta mora ponuditi ceno elektrike
proizvodne naprave razdeljeno na nespremenljivi in spremenljivi del, ki je
določena v skladu z metodologijo iz petega odstavka 17. člena te uredbe.
21. člen
(vrednotenje projektov za vstop proizvodnih naprav v
podporno shemo)
(1) Komisija opravi pregled popolnih vlog projektov, jih
oceni na podlagi meril iz drugega odstavka 373. člena EZ-1 in pripravi
seznam izbranih projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo.
(2) Projekte za vstop proizvodnih naprav v podporno
shemo izbira komisija na podlagi dvokrožnega konkurenčnega postopka do
porazdelitve razpoložljivih sredstev v posameznih konkurenčnih skupinah.
(3) V prvem krogu se izbirajo projekti za nove in
pretežno nove proizvodne naprave, ki so prijavljeni v prvo ali drugo
konkurenčno skupino. V prvo konkurenčno skupino se prijavijo projekti OVE z
energetskimi tehnologijami, ki izkoriščajo energijo vode, vetra in sonca ter
bioplina iz odpadkov, čistilnih naprav in odlagališč. V drugo konkurenčno
skupino se prijavijo projekti za proizvodne naprave OVE in SPTE, katerih
obratovanje temelji na nakupu ali proizvodnji goriv, surovin za proizvodnjo
bioplina ali rabi geotermalne energije.
(4) Vloge, pri katerih se ugotovi, da je prijavitelj
projekta ponudil ceno elektrike proizvodne naprave, ki je višja od referenčnih
stroškov proizvodnje elektrike, ki jih je za tovrstno tehnologijo in enak
velikostni razred določila agencija, se zavržejo.
(5) Komisija v vsaki konkurenčni skupini razvrsti
projekte od najcenejšega do najdražjega na podlagi cene elektrike proizvodnih
naprav v EUR/MWh in pripravi seznam izbranih projektov za vstop v podporno
shemo za najbolje uvrščene projekte do razdelitve predvidenih sredstev. Vsaki
proizvodni napravi ali skupini proizvodnih naprav iz istega projekta se pripiše
tudi načrtovana letna proizvodnja elektrike. Ko komisija v prvem krogu razdeli
razpoložljiva sredstva, neuspešne projekte prenese v drugi krog, v katerem se
ti projekti pomerijo s projekti, prijavljenimi neposredno v drugi krog.
(6) Če je v konkurenčni skupini prijavljenih premalo
projektov, da bi komisija zaradi nekonkurenčnosti vsaj enega ocenila za
neuspešnega, komisija najmanj konkurenčne projekte znotraj zadnjih 5 %
sredstev, predvidenih za to konkurenčno skupino, in nerazporejena sredstva
prenese v drugi krog. Če zadnjemu uvrščenemu projektu pripade več kot 5 %
razpoložljivih sredstev, komisija v drugi krog prenese samo ta projekt in
nerazporejena sredstva.
(7) Neposredno v drugi krog prijavitelji prijavljajo
projekte za obnovljene proizvodne naprave in proizvodne naprave na lesno
biomaso, ki zaradi starosti niso več upravičene do podpore in zaradi nizkih cen
elektrike ne morejo pokrivati obratovalnih stroškov.
(8) Komisija tudi v drugem krogu razvrsti projekte od
najcenejšega do najdražjega na podlagi ponujenih cen elektrike proizvodnih
naprav v EUR/MWh in pripravi seznam izbranih projektov za vstop v podporno
shemo za najbolje uvrščene projekte do tistega, pri katerem skupno porazdeljena
sredstva še ne presegajo razpoložljivih sredstev. Pri vsakem uspešnem projektu
proizvodne naprave se pripiše tudi načrtovana letna proizvodnja elektrike.
22. člen
(odločanje o izbiri projekta za vstop proizvodne naprave v
podporno shemo)
(1) Agencija odloči o
izbiri projekta za vstop v podporno shemo s sklepom o potrditvi ali zavrnitvi.
(2) Obvezne sestavine
sklepa o potrditvi projekta so:
-
opis proizvodne naprave,
-
cena elektrike proizvodne naprave, razdeljena na nespremenljivi in spremenljivi
del,
-
rok za pridobitev deklaracije proizvodne naprave,
-
posledice, če proizvodna naprava v predpisanem roku ne pridobi
deklaracije,
-
vrsta, višina in rok veljavnosti zavarovanja, način predložitve in
pravila unovčenja zavarovanja ter posledica, če ustrezno zavarovanje ni
predloženo v roku.
22.a člen
(zavarovanje za izvedbo projekta)
(1) Agencija v pogojih
javnega poziva za vstop proizvodne naprave v podporno shemo glede na
ugotovljene tržne razmere določi, da promotor v 30 dneh od vročitve sklepa o
potrditvi projekta v korist agencije predloži zavarovanje za izvedbo potrjenega
projekta v višini do 5 % investicijske vrednosti projekta, pri čemer je
predložitev zavarovanja odložni pogoj za veljavnost sklepa o potrditvi
projekta.
(2) Promotor predloži
eno od naslednjih zavarovanj:
-
bančno garancijo, unovčljivo na prvi poziv,
-
kavcijsko zavarovanje zavarovalnice ali garantno pismo zavarovalnice,
-
cirkulirani certificirani ček, če je trasat takega čeka banka,
-
avalirano menico s klavzulo »brez protesta«, ki jo je avalirala banka,
ali
-
denarni depozit.
(3) Promotor lahko
predloži tudi kombinacijo zavarovanj iz prejšnjega odstavka, pri čemer mora
vsota vrednosti vseh zavarovanj vedno dosegati višino iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Zavarovanje mora
biti veljavno v trenutku predložitve, pri čemer mora biti veljavnost
zavarovanja najmanj 30 dni daljša od roka za pridobitev deklaracije za
proizvodno napravo, določenega v sklepu o potrditvi projekta.
(5) Če promotor v roku
ne predloži zahtevanega zavarovanja za izvedbo projekta, se sredstva, namenjena
za izbrani projekt promotorja, sprostijo in konkurenčni postopek drugega kroga
znova odpre do razdelitve dodatno ugotovljenih razpoložljivih sredstev.
(6) V primeru zamude
roka za pridobitev deklaracije za proizvodno napravo, kot je določen v sklepu o
potrditvi projekta, se zavarovanje unovči v korist centra za podpore, in sicer
v znesku, ki je sorazmeren z deležem nazivne moči proizvodnih naprav iz
potrjenega projekta, za katerega ni bila izdana deklaracija. Vse stroške,
nastale v postopku izdaje in unovčitve zavarovanja, poravna promotor, čigar
zavarovanje je bilo unovčeno.
23. člen
(preverjanje izvajanja izbranih projektov za vstop
proizvodnih naprav v podporno shemo)
Agencija preverja izvajanje izbranih projektov za vstop
proizvodnih naprav v podporno shemo.
V. DODELITEV IN ZAGOTAVLJANJE PODPORE
24. člen
(vloga za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore)
(1) Po pridobitvi deklaracije za proizvodno napravo OVE
ali SPTE lahko proizvajalec elektrike na agencijo vloži vlogo za pridobitev
odločbe o dodelitvi podpore.
(2) Proizvajalec elektrike je upravičen do podpore za
elektriko iz proizvodne naprave, če:
-
je za proizvodno napravo ali projekt promotorja, v katerega je vključena
proizvodna naprava, izdan sklep o potrditvi projekta za vstop proizvodne
naprave v podporno shemo in je v roku, določenem v sklepu o potrditvi,
pridobljena deklaracija za proizvodno napravo;
-
je proizvodna naprava izvedena v skladu s projektom, za katerega je bil
izdan sklep o potrditvi projekta;
-
nazivna moč proizvodne naprave iz projekta promotorja skupaj z vsoto
vseh moči vseh proizvodnih naprav iz tega projekta, za katere je bila izdana
odločba o dodelitvi podpore, ne presega skupne nazivne moči iz sklepa o
potrditvi projekta;
-
je z dokumenti izkazana vrednost izvedbe proizvodne naprave;
-
proizvodna naprava OVE izpolnjuje trajnostna merila za posamezne vrste
OVE;
-
proizvodna naprava na lesno biomaso zagotavlja izkoristek v skladu s
predpisom, ki predpisuje način določanja izkoristka, prihrankov primarne energije
in količine elektrike, proizvedene v soproizvodnji toplote in elektrike z
visokim izkoristkom;
-
proizvodna naprava SPTE pri obratovanju dosega predpisani izkoristek
pretvorbe toplote, dovedene z lesno biomaso, in prihranek primarne energije v
skladu s predpisom, ki predpisuje način določanja izkoristka, prihrankov
primarne energije in količine elektrike, proizvedene v soproizvodnji toplote in
elektrike z visokim izkoristkom;
-
iz vloge za proizvodno napravo SPTE na fosilni energent izhaja, da pri
proizvodnji elektrike ne presega specifičnega izpusta 600 kg CO2/MWh;
-
iz vloge izhaja, da za naložbo v proizvodno napravo in njeno obratovanje
ni prejetih subvencij oziroma če so bile, da so vlogi priložene kopije
ustreznih dokumentov s podatki o prejetih subvencijah;
-
iz vloge izhaja, da so na proizvodni napravi vgrajene merilne in
registrirne naprave, skladne z uredbo, ki določa pogoje za merilne in
registrirne naprave za proizvodne naprave, ki prejemajo potrdila o izvoru, za
izvajanje meritev na proizvodnih napravah in dokazovanje doseganja predpisanih
izkoristkov;
-
je v vlogi navedena vrsta podpore;
-
so predloženi podatki s seznama potrebnih podatkov za sklenitev pogodbe
o zagotavljanju podpore, objavljenega na spletni strani centra za podpore, ki
jih center za podpore potrebuje za pripravo pogodbe o zagotavljanju podpore.
(3) Proizvajalec elektrike ni upravičen do podpore, če:
-
je podjetje v težavah v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in
prestrukturiranje podjetij v težavah;
-
je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe
Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s
skupnim trgom;
-
ima neporavnano vračilo za preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis
ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za
finance;
-
ima na dan prijave neporavnane zapadle davčne obveznosti in druge
denarne nedavčne obveznosti, razen če vrednost teh zapadlih neplačanih
obveznosti ne presega 50 eurov;
-
ni predložil vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega
razmerja za obdobje zadnjih dveh let do dneva prijave;
-
če pri obratovanju hidroelektrarne ne upošteva odločbe organa, ki je na
podlagi zakona, ki ureja vode, pristojen za nadzor izvajanja vodne pravice.
(4) Obrazec vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi
podpore objavi agencija na svoji spletni strani.
25. člen
(odločba o dodelitvi podpore)
(1) Agencija odloči o dodelitvi podpore z odločbo v
upravnem postopku.
(2) V odločbi o dodelitvi podpore se določijo:
-
vrsta podpore, in sicer zagotovljen odkup ali obratovalna podpora;
-
razvrstitev v velikostni razred proizvodne naprave, energetska
tehnologija in vrsta energenta;
-
cena elektrike proizvodne naprave v EUR/MWh, ki jo je v prijavi projekta
na javni poziv za vstop v podporno shemo ponudil prijavitelj projekta,
razdeljena na nespremenljivi in spremenljivi del, skladno z metodologijo petega
odstavka 17. člena te uredbe;
-
letna proizvodnja elektrike proizvodne naprave v MWh, za katero se
proizvajalcu elektrike podeli podpora;
-
merilna mesta za neto proizvedeno elektriko, za merjenje veličin za
določanje izkoristkov proizvodne naprave in za ugotavljanje izpolnjevanja
trajnostnih meril.
(3) Ceno elektrike proizvodne naprave, ki še ni v
podporni shemi, določi agencija na podlagi sklepa o potrditvi projekta za vstop
te proizvodne naprave v podporno shemo.
(4) Cena elektrike proizvodne naprave, ki je že bila
uvrščena v podporno shemo, se v primeru ponovne vloge za izdajo odločbe o
podelitvi podpore določi na podlagi dokumentov, ki izkazujejo dejanske stroške
investicije in obratovanja proizvodne naprave. V tem primeru z odločbo priznani
nespremenljivi del cene elektrike proizvodne naprave ne sme presegati vrednosti
nespremenljivega dela cene elektrike proizvodne naprave oziroma nespremenljivega
dela vrednosti razreda referenčnih stroškov iz zadnje odločbe o dodelitvi
podpore za elektriko, proizvedeno v isti proizvodni napravi, razen kadar gre za
univerzalno nasledstvo po 343. členu Zakona o finančnem poslovanju,
postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS,
št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl.
US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 54/18 – odl. US in 69/19 – odl. US), ko se
podpora proizvedeni električni energiji ne spremeni.
(5) Kopijo dokončne odločbe o dodelitvi podpore agencija
pošlje centru za podpore. Agencija po elektronski poti centru za podpore
predloži vse podatke iz odločbe o dodelitvi podpore in vloge proizvajalca
elektrike, potrebne za sklenitev pogodbe ali dodatkov k obstoječi pogodbi o zagotavljanju
podpore.
(6) Na podlagi podatkov iz odločbe o dodelitvi podpore
center za podpore določi ceno za zagotovljeni odkup oziroma obratovalno podporo
v pogodbah o zagotavljanju podpore.
(7) Podpora v obliki zagotovljenega odkupa je enaka ceni
elektrike proizvodne naprave. Sestavljajta jo nespremenljivi in spremenljivi
del cene elektrike proizvodne naprave. Nespremenljivi del cene elektrike
proizvodne naprave ostaja ves čas izplačevanja podpore nespremenjen.
Spremenljivi del cene elektrike proizvodne naprave se določi kot spremenljivi
del referenčnih stroškov proizvodnje elektrike za izhodiščno leto 2016 in
ostaja za vse proizvodne naprave OVE nespremenjen ves čas zagotavljanja
zagotovljenega odkupa, razen za proizvodne naprave SPTE, kjer se spremenljivi
del letno usklajuje v skladu s Prilogo II te uredbe v odvisnosti od
referenčne cene zemeljskega plina, objavljene v napovedi agencije o položaju
proizvodnih naprav OVE in SPTE. V odločbi o dodelitvi podpore se določi, da za
proizvedeno elektriko, ki presega količino elektrike, ki je po odločbi
upravičena do zagotovljenega odkupa, center za podpore zagotavlja proizvajalcu
odkup elektrike na podlagi štirinajstega odstavka 372. člena EZ-1.
(8) Obratovalna podpora se določi kot razlika med ceno
elektrike proizvodne naprave in referenčno tržno ceno elektrike. Višina
obratovalne podpore za elektriko proizvodne naprave se določi v pogodbi o
zagotavljanju podpore na podlagi podatkov iz odločbe o dodelitvi podpore, in
sicer kot razlika med ceno elektrike proizvodne naprave in referenčno tržno
ceno elektrike, pri čemer se spremenljivi del cene elektrike za proizvodne
naprave SPTE, kjer se spremenljivi del letno usklajuje v skladu s
Prilogo II te uredbe v odvisnosti od referenčne cene zemeljskega plina,
objavljene v napovedi agencije o položaju proizvodnih naprav OVE in SPTE.
Obratovalna podpora se zagotavlja za količino elektrike, določeno v odločbi o
dodelitvi. V obdobjih, ko referenčna tržna cena elektrike presega ceno
elektrike proizvodne naprave, se obratovalna podpora za obravnavano časovno
obdobje v pogodbi o zagotavljanju podpore določi v višini 0 EUR/MWh.
(9) Proizvajalec elektrike lahko po dveh letih od vstopa
v podporno shemo namesto zagotovljenega odkupa izbere obratovalno podporo.
Zaradi te spremembe mora z vlogo zaprositi za izdajo nove odločbe o dodelitvi
podpore. Spremenjeni način zagotavljanja podpore velja s 1. januarjem
naslednjega koledarskega leta po izdaji in dokončnosti nove odločbe o dodelitvi
podpore.
26. člen
(veljavnost odločbe o dodelitvi podpore)
(1) Agencija po uradni dolžnosti ves čas prejemanja
podpore preverja, ali proizvajalec elektrike izpolnjuje pogoje, na podlagi
katerih mu je bila izdana odločba o dodelitvi podpore.
(2) Če se zaradi spremembe zakonodaje Evropske unije ta
uredbe spremeni tako, da to vpliva na že izdano odločbo, agencija spremeni
oziroma razveljavi odločbo o dodelitvi podpore in izda novo.
27. člen
(pogodba o zagotavljanju podpore)
(1) Pogodba o zagotavljanju podpore temelji na podatkih
iz odločbe o dodelitvi podpore.
(2) Pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z
dnem, ko preneha veljati odločba o dodelitvi podpore. Agencija mora o razlogu
za prenehanje pogodbe v osmih dneh obvestiti center za podpore.
(3) Če na podlagi napovedi agencije o položaju
proizvodnih naprav OVE in SPTE nastopijo razlogi za spremembo spremenljivega
dela cen zagotovljenega odkupa v pogodbah o zagotovljenem odkupu oziroma
obratovalnih podpor v pogodbah o zagotavljanju obratovalne podpore za
proizvodne naprave SPTE, center za podpore pozove prejemnika podpore k
sklenitvi dodatka k pogodbi o zagotavljanju podpore zaradi uskladitve
spremenljivega dela cene ali obratovalne podpore najpozneje v enem mesecu. Če
prejemnik podpore v enem mesecu ne sklene dodatka, ga center za podpore še
enkrat pisno pozove in v tem času lahko center za podpore začasno ustavi
plačevanje računov. Če prejemnik podpore kljub ponovnemu pisnemu pozivu v petih
delovnih dneh ne sklene dodatka, center za podpore odstopi od pogodbe.
(4) O prenehanju veljavnosti pogodbe o zagotavljanju
podpore center za podpore v osmih dneh obvesti agencijo, ki po uradni dolžnosti
izda odločbo o razveljavitvi odločbe o prejemanju podpore.
(5) Prejemnik podpore, ki želi po prenehanju veljavnosti
pogodbe o zagotavljanju podpore zaradi razlogov iz tretjega odstavka tega člena
še naprej prejemati eno od podpor, mora ponovno z vlogo zahtevati izdajo nove
odločbe o dodelitvi podpore. Do pridobitve nove odločbe ni upravičen do
prejemanja podpor po tej uredbi.
(6) Prejemnik podpore, ki se zagotavlja s pogodbo o
zagotovljenem odkupu, mora vso neto proizvedeno elektriko predati in prodati
izključno centru za podpore.
(7) V pogodbi o zagotavljanju podpore mora biti
določeno, da mora center za podpore vsako leto odkupiti oziroma zagotoviti
obratovalno podporo le za količino elektrike, napovedano ob prijavi projekta za
vstop v podporno shemo, ki je določena v odločbi o podpori.
(8) V pogodbah o zagotavljanju podpore mora biti
določeno, da center za podpore zagotavlja obratovalno podporo le za količino
elektrike proizvodne naprave, napovedano ob vstopu v podporno shemo.
(9) Center za podpore zagotavlja proizvajalcem elektrike
iz proizvodnih naprav OVE in SPTE, ki so upravičeni do zagotovljenega odkupa,
plačilo presežnih količin elektrike s potrdili o izvoru po enaki ceni, kot jo
zagotavlja drugim upravičencem za prodajo elektrike prek centra za podpore na
podlagi štirinajstega odstavka 372. člena EZ-1.
(10) V pogodbah o zagotavljanju podpore mora biti
določeno, da v primeru, ko agencija razveljavi odločbo o podpori in zanjo še ni
bilo mogoče spremeniti bilančne pripadnosti, center za podpore plača že
prevzeto elektriko po enaki ceni, kot jo zagotavlja drugim upravičencem za
prodajo elektrike prek centra za podpore na podlagi štirinajstega odstavka
372. člena EZ-1.
(11) Pogodba o zagotavljanju podpore mora vsebovati
določbo, da center za podpore in prejemnik podpore skleneta dodatek k pogodbi
na podlagi nove odločbe o dodelitvi podpore zaradi sprememb zakonodaje Evropske
unije.
28. člen
(potrdila o izvoru in zagotavljanje podpor)
(1) Podpore po tej uredbi se lahko zagotavljajo le za
neto proizvedeno elektriko, za katero so bila izdana potrdila o izvoru.
(2) Proizvajalci, ki za proizvedeno elektriko prejemajo
podporo po tej uredbi, prejemajo potrdila o izvoru za enoletna obdobja
poročanja.
29. člen
(prenos potrdil o izvoru na center za podpore)
(1) S sklenitvijo pogodbe o zagotavljanju podpore v
obliki zagotovljenega odkupa proizvajalec elektrike pooblasti izdajatelja
potrdil o izvoru, da izda vsa prejemnikova potrdila o izvoru za odkupljeno
elektriko in jih prenese na center za podpore.
(2) Proizvajalcu elektrike, ki sklene pogodbo o
zagotavljanju podpore v obliki obratovalne podpore, pripadajo vsa potrdila o
izvoru. Potrdila o izvoru na zahtevo prenaša na dobavitelja, ki mu prodaja
elektriko.
30. člen
(zagotavljanje izplačevanja podpore skladno s proizvedeno
elektriko)
(1) Proizvajalec elektrike, proizvedene iz proizvodnih
naprav OVE in v SPTE, na zahtevo agencije v osmih dneh predloži podatke o
meritvah z vseh merilnih mest, določenih v deklaraciji o proizvodni napravi, ki
so podlaga za izdajo potrdil o izvoru, podatke o meritvah proizvedene elektrike
z merilnih mest, določenih z deklaracijo, ali odločbo o dodelitvi podpore ter
podatke in dokazila o deležih različnih virov in vrst uporabljene biomase.
(2) Če je proizvajalec elektrike na podlagi začasnih
obračunov prejel več podpore, kot mu pripada, presežek poravna v največ
tridesetih dneh s končnim obračunom, ki ga izstavi center za podpore.
(3) Če je proizvajalec elektrike s predložitvijo
napačnih ali pomanjkljivih merilnih oziroma drugih podatkov, ki vplivajo na
obseg prejete podpore, namenoma povzročil zmoto pri ravnanju centra za podpore
in agencije ter pri tem prejel finančna sredstva, do katerih ni upravičen, jih
mora skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi nemudoma vrniti centru za podpore.
V tem primeru se pogodba o zagotavljanju podpore razdre, agencija pa razveljavi
odločbo o dodelitvi podpore.
(4) Način prejemanja podpor in izdajanja računov je
podrobneje opredeljen s pravili, ki urejajo delovanje centra za podpore.
(5) Elektrooperater omrežja, na katero je priključena
proizvodna naprava, ki prejema podpore, mora na način in v rokih, ki jih
določita izdajatelj potrdil o izvoru in center za podpore, poslati izdajatelju
potrdil o izvoru in centru za podpore podatke o meritvah, ki jih opravlja na
merilnih mestih prejemnikov podpor, določenih v deklaraciji o proizvodni
napravi, ki so podlaga za izdajo potrdil o izvoru, ter podatke o meritvah neto
proizvedene elektrike z merilnih mest, določenih z deklaracijo ali odločbo o
dodelitvi podpore.
(6) Proizvajalec elektrike mora najmanj tri leta hraniti
vse registracije meritev ter dokazila o virih in vrstah uporabljene biomase, na
podlagi katerih je prejemal podpore.
31. člen
(obveščanje centra za podpore, zagotavljanje dostopa do
elektroenergetskega omrežja, bilančna skupina in obratovanje)
(1) Proizvajalec elektrike mora redno in takoj obveščati
center za podpore o morebitnih spremembah pri proizvodnji elektrike, zlasti ob
izpadih in načrtovanih ustavitvah. Na zahtevo centra za podpore mora predložiti
načrt proizvodnje elektrike. Če proizvajalec elektrike ravna v nasprotju s tem
odstavkom, lahko center za podpore začasno ustavi plačilo računov.
(2) Proizvajalec elektrike mora o kakršni koli
spremembi na merilnih mestih, določenih v deklaraciji za proizvodno napravo in
odločbi o dodelitvi podpore, takoj obvestiti izdajatelja potrdil o izvoru in
center za podpore.
(3) Proizvajalec elektrike mora sam storiti vse potrebno
za veljavno priključitev proizvodne naprave v elektroenergetsko omrežje in za
zagotovitev dostopa do njega.
(4) Center za podpore je za proizvajalca elektrike, ki
je uvrščen v bilančno skupino centra za podpore, odgovoren za izravnavo razlik
med napovedano in realizirano neto proizvodnjo elektrike.
(5) Za potrebe spremljanja razpršene proizvodnje je
center za podpore upravičen do brezplačnega prejema meritev proizvodnje od
elektrooperaterjev omrežja na urni ali petnajstminutni osnovi za pretekli dan
za vse naprave, ki prejemajo potrdila o izvoru ali podpore oziroma so vključene
v bilančno skupino centra za podpore.
Priloga
1: Biomasa, ki se lahko uporablja za proizvodnjo elektrike, ki prejema podpore,
razdeljena po virih
Priloga
2: Določanje spremenljivega dela referenčnih stroškov (SDRS) za proizvodne
naprave SPTE
Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz
obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim
izkoristkom (Uradni list RS, št. 74/16) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
(objava metodologije za
določanje cene elektrike proizvodnih naprav in referenčnih stroškov proizvodnje
elektrike proizvodnih naprav)
Metodologijo iz petega odstavka 17. člena te uredbe
objavi ministrstvo, pristojno za energijo, na svojih spletnih straneh
najpozneje v osmih dneh od dneva uveljavitve te uredbe.
33. člen
(razpis za leto 2016)
(1) Ne glede na določbo 21. člena te uredbe
agencija vrednoti projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE, ki se prijavijo na
javni poziv za leto 2016, v okviru naslednjega dvokrožnega konkurenčnega
postopka:
a)
v prvem krogu vrednoti projekte novih proizvodnih naprav OVE in SPTE za
razdelitev razpoložljivih sredstev v treh konkurenčnih skupinah:
-
10 % za hidroelektrarne do 1 MW nazivne moči;
-
30 % za elektrarne na lesno biomaso do 1 MW nazivne moči;
-
10 % za SPTE proizvodne naprave na zemeljski plin do 50 kW nazivne
moči;
b)
v drugem krogu vrednoti projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE za
razdelitev razpoložljivih sredstev v dveh konkurenčnih skupinah:
-
30 % za obnovljene proizvodne naprave SPTE, ki delujejo v sistemih
daljinskega ogrevanja;
-
20 % za vse druge tehnologije in proizvodne naprave in projekte OVE in
SPTE, ki niso uspeli v konkurenčnih skupinah v prvem krogu.
(2) Agencija v javnem pozivu za leto 2016 pozove k
prijavi projektov tudi projekte, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka
535. člena EZ-1.
34. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo te uredbe, se
dokončajo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo te uredbe.
35. člen
(prenehanje uporabe in
prehodna ureditev za že izdane odločbe o dodelitvi podpore)
Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehata uporabljati Uredba
o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije
(Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 94/10, 43/11,
105/11, 43/2012, 90/12 in 17/14), in Uredba o podporah električni energiji,
proizvedeni v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (Uradni
list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 81/10 in 17/14), ki se
uporabljata za proizvodne naprave OVE in SPTE, ki jim je bila izdana odločba o
dodelitvi podpore do uveljavitve te uredbe.
36. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v
soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 74/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
11. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.