Na podlagi 71.a člena Zakona o javnem
naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo in 19/14) in
74.a člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem
področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12 in 19/14) izdaja Vlada Republike
Slovenije
UREDBO
o finančnih zavarovanjih pri javnem
naročanju
1. člen
S to uredbo se določajo vrste in
instrumenti finančnih zavarovanj, ki jih lahko zahteva naročnik pri oddaji
javnega naročila, primerna višina zavarovanj in trajanje ter druge zahteve
glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih mora upoštevati naročnik.
2. člen
Naročnik lahko v skladu s to uredbo in 6.
točko prvega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št.
12/13 – uradno prečiščeno besedilo in 19/14; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) ali
6. točko prvega odstavka 74. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem,
energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list
RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12 in 19/14; v
nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS) v postopku oddaje javnega naročila zahteva, da
mu ponudnik ali izbrani ponudnik za zavarovanje svojih obveznosti predloži eno
ali več naslednjih vrst finančnih zavarovanj:
-
finančno zavarovanje za resnost ponudbe,
-
finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti,
-
finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku.
3. člen
(1) Za zavarovanje obveznosti
ponudnika so primerni naslednji instrumenti finančnih zavarovanj:
-
bančna garancija,
-
kavcijsko zavarovanje zavarovalnice,
-
menica,
-
denarni depozit.
(2) Naročnik lahko v razpisni
dokumentaciji ali obvestilu o naročilu, ki ga objavi na portalu javnih naročil,
določi tudi drug instrument finančnega zavarovanja, če meni, da zagotavlja
zadostno zavarovanje za izpolnitev ponudnikovih obveznosti. V tem primeru se
smiselno uporabljajo določbe te uredbe glede dopustnosti in nedopustnosti
zahtev po posamezni vrsti ali instrumentu finančnega zavarovanja ter višine in
roka veljavnosti zavarovanja.
(3) Kot instrument finančnega
zavarovanja ni primerno zahtevati izjave garanta, da bo posameznemu ponudniku
izdal instrument finančnega zavarovanja, če bo temu oddano v izvajanje javno
naročilo.
4. člen
(1) Naročnik zahteva finančno
zavarovanje, če to opravičuje tveganje, povezano s predmetom ali okoliščinami
javnega naročanja.
(2) Pri naročilih, katerih ocenjena
vrednost naročila (brez davka na dodano vrednost; v nadaljnjem besedilu: DDV)
je nižja od vrednosti iz b) točke drugega odstavka 24. člena ZJN-2 ali b) točke
drugega odstavka 32. člena ZJNVETPS, za zavarovanje tveganja za izpolnitev
ponudnikovih obveznosti v postopku javnega naročanja, pri ali po izvedbi
naročila ni primerno zahtevati bančne garancije, razen če zahtevo po tem
instrumentu finančnega zavarovanja opravičujejo tveganja, povezana s predmetom
ali okoliščinami javnega naročanja.
(3) Vrsto, višino, rok veljavnosti in
primerne instrumente finančnega zavarovanja, rok in način predložitve
instrumenta naročniku, pravila o unovčenju ter krajevno pristojnost za
reševanje sporov med naročnikom – upravičencem zavarovanja in garantom mora
naročnik določiti v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu, ki ga
objavi na portalu javnih naročil. Na predloženem instrumentu finančnega
zavarovanja mora biti višina zavarovanja opredeljena v znesku.
(4) Kadar se kot instrument finančnega
zavarovanja zahteva ali omogoči zavarovanje z denarnim depozitom, mora naročnik
upoštevati tveganje glede nezmožnosti unovčenja instrumenta ob insolventnosti
ponudnika in zlasti pri večletnih pogodbah zagotoviti ustrezno zavarovanje tega
tveganja.
5. člen
(1) Naročnik lahko v postopku javnega
naročanja dopusti, da ponudnik sam odloči, kateri instrument finančnega
zavarovanja bo predložil za zavarovanje svojih obveznosti. V tem primeru mora v
razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu, ki ga objavi na portalu javnih
naročil, navesti, katere instrumente finančnih zavarovanj šteje za ustrezne pri
posamezni vrsti finančnega zavarovanja.
(2) Naročnik lahko za posamezno vrsto
finančnega zavarovanja zahteva več različnih instrumentov finančnega
zavarovanja, vendar višina zavarovanja s temi instrumenti skupaj ne sme preseči
najvišjega dovoljenega odstotka.
(3) Naročnik za isto obdobje hkrati ne
sme zahtevati več vrst finančnih zavarovanj za zavarovanje iste obveznosti.
(4) Če naročnik zahteva finančno
zavarovanje za obdobje, daljše od pet let, lahko ponudniku omogoči, da namesto
enega instrumenta finančnega zavarovanja zaporedno predloži več instrumentov s
krajšimi roki veljavnosti, pri čemer novi instrument nadomesti prejšnjega.
(5) Naročniku ni treba ravnati v
skladu s prejšnjim odstavkom, če se znesek zavarovanja zmanjšuje s potekom
obdobij ali glede na nastop določenih dogodkov (t. i. redukcijske klavzule).
6. člen
(1) Naročnik lahko zahteva finančno
zavarovanje za resnost ponudbe, če je ocenjena vrednost naročila (brez DDV)
enaka ali višja od vrednosti iz b) točke drugega odstavka 24. člena ZJN-2 ali
b) točke 32. člena ZJNVETPS, v ostalih primerih pa izjemoma, če zahtevo po tem
zavarovanju opravičujejo tveganja, povezana s predmetom ali okoliščinami
javnega naročanja.
(2) Naročnik praviloma ne zahteva
finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, če je predmet naročanja blago, ki je
široko dostopno na trgu in se naročniku dobavi enkrat.
(3) Za zavarovanje resnosti ponudbe
praviloma ni primerno zahtevati bančne garancije.
(4) Višina finančnega zavarovanja za
resnost ponudbe znaša največ 3 % ocenjene vrednosti naročila (brez DDV), če se
naročilo oddaja po sklopih, pa največ 3 % ocenjene vrednosti sklopa (brez DDV).
(5) Veljavnost finančnega zavarovanja
za resnost ponudbe ne sme poteči pred rokom za predložitev finančnega
zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, če je slednje zahtevano.
7. člen
(1) Višina finančnega zavarovanja za
dobro izvedbo pogodbenih obveznosti znaša največ 10 % pogodbene vrednosti (z
DDV). Kadar naročnik pri plačilu zadrži del zaračunane vrednosti, zadržana
sredstva in finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti skupaj
ne smejo presegati 10 % pogodbene vrednosti (z DDV).
(2) Rok veljavnosti finančnega
zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ne sme poteči pred rokom za
izpolnitev ponudnikovih pogodbenih obveznosti.
(3) Če naročnik zahteva finančno
zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, mora v razpisni dokumentaciji
ali obvestilu o naročilu, ki ga objavi na portalu javnih naročil, določiti, da
pogodba o izvedbi javnega naročila postane veljavna pod pogojem, da izbrani
ponudnik predloži finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.
8. člen
Višina finančnega zavarovanja za odpravo
napak v garancijskem roku znaša največ 5 % pogodbene vrednosti (z DDV).
9. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00712-14/2014
Ljubljana, dne 26. junija 2014
EVA 2014-1611-0034
Vlada Republike Slovenije
mag. Alenka Bratušek l.r.
Predsednica