Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o načinu izvajanja
gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem
prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice obsega:
-
Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz
potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi
sistema enotne vozovnice (Uradni list RS, št. 29/19 z dne 6. 5. 2019),
-
Uredbo o spremembi Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe
javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te
javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice (Uradni list RS, št. 79/21
z dne 20. 5. 2021).
UREDBA
o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni
linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne
službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe
javni linijski prevoz potnikov, vsebino in obveznosti te javne službe, pravice
potnikov, financiranje, način podelitve koncesije in nadzor nad njenim
izvajanjem.
(2) Ta uredba je tudi koncesijski akt za izvajanje
gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov.
(3) Ta uredba ureja tudi uvedbo in izvajanje sistema enotne
vozovnice v smislu prevoznih storitev, ki jih na načelih enotne in celovite
ponudbe izvajajo prevozniki v različnih vrstah prometa.
(4) Ta uredba ureja tudi nekatere vidike izvajanja posebnega linijskega
prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu.
(5) Ta uredba se ne nanaša na prevoz potnikov v mestnem prometu,
razen kolikor ureja razmerje med prevozom potnikov v mestnem prometu in javnim
linijskim prevozom ter sistem enotne vozovnice.
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
»avtobus« je motorno vozilo v cestnem prometu, namenjeno prevozu oseb,
ki ima poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev;
2.
»enotna vozovnica« je izkazni papir, ki ga izda organ JPP v elektronski
obliki in je lahko prenosljiv (neimenska enotna vozovnica) ali neprenosljiv
(imenska enotna vozovnica), na podlagi katerega zakoniti imetnik uveljavlja
pravico do sklenitve pogodbe o prevozu potnikov s katerim koli prevoznikom,
vključenim v sistem enotne vozovnice, v okviru krajevne in časovne veljavnosti
enotne vozovnice;
3.
»koncedent« je Republika Slovenija;
4.
»koncesija« je koncesija za opravljanje gospodarske javne službe javni
linijski prevoz potnikov po tej uredbi;
5.
»koncesionar« je pravna ali fizična oseba ali konzorcij, ki izvaja
naloge javnega prevoza potnikov na podlagi koncesije;
6.
»koncesijsko podobmočje« je prometno območje, ki zajema en snop linij;
7.
»konzorcij« je oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na
podlagi medsebojnega obligacijskopravnega razmerja, sklenjenega v skladu s
47. členom te uredbe, vložijo skupno vlogo za pridobitev koncesije in se v
njej zavežejo, da bodo v primeru uspeha v postopku podelitve koncesije skupaj
izvajali pravice in obveznosti koncesionarja;
8.
»linijski odsek« je neposredna povezava med dvema postajnima točkama v
skladu z varianto poteka linije v smeri vožnje;
9.
»organ JPP« je ministrstvo, pristojno za promet;
10.
»podizvajalec« je izpolnitveni pomočnik koncesionarja;
11.
»pomembnejše postajališče« je glavno postajališče v občinskem središču
ali postajališče, na katerem se stikajo več kot tri registrirane linije JPP;
12.
»postajna točka« je geografska lokacija, kjer lahko potnik v različnih
vrstah prometa vstopi v vozilo ali vlak ali izstopi iz vozila ali vlaka;
13.
»prtljažnica« je potrdilo o prevzemu izročene prtljage;
14.
»registrirana linija JPP« je voznoredna linija ali linija javnega
potniškega prometa, ki se redno izvaja v drugih vrstah prometa;
15.
»sistem enotne vozovnice« pomeni sistem izdaje, prodaje in uporabe
enotne vozovnice ter poravnave prevoznin na podlagi validacij, ki ga upravlja
organ JPP, ki uporabnikom in izvajalcem javnega potniškega prometa omogoča
sklenitev pogodbe o prevozu v različnih vrstah prometa ter njeno finančno poravnavo;
16.
»snop linij« je prometno, gospodarsko in upravljavsko smiselna celota
ene ali več linij, kakor jo opredeli organ JPP;
17.
»standardni interval« pomeni časovni razmik med dvema zaporednima
vožnjama na isti voznoredni liniji;
18.
»validacija« pomeni registracijo vsakokratne upravičene uporabe enotne
vozovnice, ki jo potnik izvede na validacijski napravi pred vstopom v vozilo
ali vlak ali ob vstopu vanj ali pri sprevodniku, in s čimer je sklenjena
pogodba o prevozu potnikov za posamezno vožnjo v okviru izbranega itinerarja
ali voznega reda, kakor ga določa zakon, ki ureja izvajanje prevoznih storitev
v železniškem prometu, in v skladu s pogoji izdane enotne vozovnice;
19.
»voznoredna linija« je zvezni niz linijskih odsekov, ki določajo potek
posamezne vožnje;
20.
»vožnja« je del voznega reda in pomeni vsakokratni odhod iz začetne do
končne avtobusne postaje ali avtobusnega postajališča;
21.
»vplivno območje« je določeno s prometnimi območji, ki obsegajo
geografska območja z dostopom do postajne točke, oddaljena manj kot 1.000
metrov od postajne točke.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako
kot izrazi, določeni v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, zakonu, ki
ureja prevozne pogodbe v cestnem prometu, in zakonu, ki ureja pogoje prevoza
oseb po žičniških napravah.
3. člen
(pristojnost)
Naloge koncedenta v postopku podelitve koncesije in v
koncesijskem razmerju izvaja ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem
besedilu: ministrstvo).
II. GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA JAVNI LINIJSKI PREVOZ POTNIKOV
1. Vsebina koncesije
4. člen
(vsebina gospodarske javne službe)
Gospodarska javna služba javni linijski prevoz potnikov
zajema naslednje storitve:
-
prevoz potnikov na linijah po voznem redu v skladu z zakonom, ki ureja
prevoze v cestnem prometu, in to uredbo;
-
izdajo, prodajo in kontrolo vozovnic;
-
obveščanje uporabnikov javnega linijskega potniškega prometa o voznih
redih, prevoznih pogojih in cenah prevoza;
-
prevoz ročne in izročene prtljage v obsegu, določenem s to uredbo.
5. člen
(dejavnosti koncesionarja)
(1) Predmet koncesije po tej uredbi je izvajanje gospodarske javne
službe javni linijski prevoz potnikov na koncesijskih linijah.
(2) Koncesionar opravlja dejavnost v svojem imenu in za svoj
račun.
(3) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja tudi
druge prevoze ali druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno
evidentiranje različnih dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja preglednost
finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti.
6. člen
(območje koncesije)
(1) Koncesijsko območje obsega celotno ozemlje Republike Slovenije.
(2) Posamezna koncesija se podeli za koncesijsko podobmočje. V
primeru prekrivanja koncesijskih podobmočij se v prekrivajočih se delih
koncesijska podobmočja štejejo za nerazdelno skupna.
(3) V času trajanja koncesije se lahko podeli nova koncesijan
tudi za čas pred iztekom časa, za katerega se podeli prvotna koncesija, iz
razloga:
-
zagotovitve nepretrganega izvajanja javnih linijskih prevozov tako, da
novi koncesionar začne izvajati koncesijo, ko jo preneha izvajati prejšnji
koncesionar, ali
-
zadovoljitve dodatnih potreb v novem koncesijskem podobmočju.
7. člen
(linije)
(1) Linije so določene v Prilogi 1, ki je sestavni del te
uredbe.
(2) Linija določa neposredno povezavo med dvema naseljema oziroma
turističnima ciljema, med katerima se v skladu s standardom dostopnosti
zagotavlja minimalno število voženj, pri čemer linijski odseki, ki sestavljajo
njene variantne poteke, lahko povezujejo tudi lokacije, ki niso vključene v
standard dostopnosti. Posamezna linija je lahko vključena v več snopih linij.
(3) V času trajanja koncesije se posamezne linije lahko
opustijo le izjemoma, če organ JPP presodi, da je to potrebno zaradi
demografskih sprememb ali sprememb v prometnem režimu ali sprememb migracijskih
tokov. Opustitev linije pomeni spremembo koncesijskega podobmočja.
(4) V času trajanja koncesije se posamezne voznoredne linije
na predlog lokalne skupnosti, koncesionarja ali na lastno pobudo organa JPP
lahko spremenijo, če organ JPP presodi, da je to izvedljivo in utemeljeno z
vidikov učinkov na dostopnost linije. Spremembo potrdi organ JPP z vpisom
spremembe v centralno informatizirano zbirko podatkov iz zakona, ki ureja
prevoze v cestnem prometu.
(5) Organ JPP lahko uvede novo linijo, ki jo glede na njene pričakovane
gospodarske posledice na obstoječe koncesije vključi v obstoječi snop linij, s
čimer se spremeni koncesijsko podobmočje, če je takšna sprememba koncesijske
pogodbe skladna s pogoji iz 60. člena Zakona o nekaterih koncesijskih
pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19, v nadaljnjem besedilu: ZNKP), lahko pa
izvede postopek za oblikovanje novega koncesijskega podobmočja.
8. člen
(standard dostopnosti in okvirni vozni red)
(1) Standard dostopnosti pomeni splošno shemo minimalnega števila
voženj na liniji, ki jih je treba zagotoviti v določenem časovnem okviru, ob
upoštevanju velikosti naselja, dejstva, da gre za naselje, kjer je sedež
občine, in števila možnih potnikov v periodični migraciji. Organ JPP lahko
zaradi povpraševanja potnikov poveča število voženj na liniji v skladu z
možnostmi financiranja javnih linijskih prevozov iz državnega proračuna.
(2) Standard dostopnosti je določen v Prilogi 2, ki je
sestavni del te uredbe.
(3) Minimalno število voženj posamezne linije po časovnih
oknih z morebitnima opredelitvama nizov linijskih odsekov ali standardnega
intervala (v nadaljnjem besedilu: okvirni vozni red), ki ga je treba zagotoviti
v skladu s prvim odstavkom tega člena, določi organ JPP in ga objavi na svojih
spletnih straneh. Okvirni vozni red je tudi sestavni del razpisne dokumentacije
javnega razpisa za podelitev koncesije po tej uredbi.
9. člen
(vozni red)
(1) Predlog voznega reda pripravi koncesionar, pri čemer mora
upoštevati okvirni vozni red iz prejšnjega člena, in ga predloži organu JPP v
potrditev.
(2) Če je za posamezno linijo v določenem obdobju v okvirnem
voznem redu zahtevana uporaba določenega časovnega intervala med posameznimi
vožnjami (intervalni vozni red), mora biti v voznem redu ta interval upoštevan.
(3) V času trajanja koncesije se lahko vozni red posamezne linije
na predlog koncesionarja ali lastno pobudo organa JPP spremeni s spremembo ali
opustitvijo obstoječih voženj ali uvedbo dodatnih voženj, če je to potrebno
zaradi:
-
usklajevanja voznih redov v okviru upravljavske integracije;
-
sprememb prometnih tokov;
-
demografskih sprememb in sprememb migracijskih tokov prebivalstva, ki so
na primer posledica sprememb delovnega časa gospodarskih subjektov, uradnih ur
upravnih organov ali šolskih urnikov;
-
sprememb v možnostih financiranja javnih linijskih prevozov iz državnega
proračuna;
-
interesov lokalnih skupnosti oziroma drugih oseb, ki v skladu s
74. členom te uredbe želijo spremembo voznega reda in prevzamejo stroške v
zvezi s tem, ali če plačevanje teh stroškov opustijo.
(4) Organ JPP o predlogu voznega reda seznani lokalne
skupnosti.
(5) Spremembo voznega reda potrdi organ JPP z vpisom
spremembe v centralno informatizirano zbirko podatkov iz zakona, ki ureja
prevoze v cestnem prometu.
(6) Koncesionar mora objaviti vozni red najpozneje z začetkom
njegove uporabe na svetovnem spletu na način, določen v 32. členu te
uredbe. Na posamezni avtobusni postaji ali postajališču mora koncesionar
urediti, da se na primernem mestu objavi tisti del voznega reda, ki se nanaša
na to avtobusno postajo ali postajališče, če je to ustrezno opremljeno, na
avtobusnih postajah pa z vizualnimi in zvočnimi sporočili zagotoviti tudi čim
bolj jasno obveščanje potnikov o prihodih in odhodih avtobusov. Organ JPP
koncesionarju posreduje potrebne podatke objav.
10. člen
(daljinar)
(1) Organ JPP v daljinarju določi avtobusne postaje in
postajališča s pripadajočimi postajnimi točkami ter opredeli razdalje linijskih
odsekov in spremljajoče okvirne potovalne čase po časovnih oknih. Koncesionarji
in izvajalci javnega linijskega prevoza potnikov v mestnem prometu morajo
uporabljati daljinar kot podlago za izdelavo voznih redov.
(2) Postajno točko organ JPP vključi v daljinar na podlagi
ustreznega dokazila o predaji avtobusne postaje ali postajališča v uporabo.
Imena postajališč in označbe postajnih točk v daljinarju določi organ JPP.
(3) Koncesionar lahko organu JPP predlaga spremembe podatkov
v daljinarju, če ti ne ustrezajo dejanskim okoliščinam izvajanja prevozov na
liniji ali če meni, da gre za pomembno izboljšavo. Organ JPP lahko predlog
nespremenjen ali prilagojen potrdi in izvede ali obrazloženo zavrne.
(4) Organ JPP objavi daljinar na svoji spletni strani.
11. člen
(pravica izvajanja koncesije)
(1) S podpisom koncesijske pogodbe pridobi koncesionar v času
trajanja koncesije izključno pravico izvajati javni linijski prevoz potnikov na
linijah, za katere je dobil koncesijo. V primeru vključenosti dela posamezne
linije v več snopih linij se izključna pravica šteje za nerazdelno skupno.
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se nanaša tudi na vse
morebitne spremenjene linije in vozne rede na linijah v okviru koncesijskega
podobmočja.
(3) Izključna pravica koncesionarja iz prvega odstavka tega
člena se ne nanaša na prevoze potnikov v mednarodnem prometu, uvedene in
izvajane v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu in Uredbo (ES)
št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o
skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in
spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009,
str. 88). V razpisu za podelitev koncesije gospodarske javne službe javni
linijski prevoz potnikov se navede seznam veljavnih registriranih linij prevoza
potnikov v mednarodnem cestnem prometu.
12. člen
(trajanje koncesije)
(1) Koncesija po tej uredbi se podeli ponudniku na podlagi
ekonomsko najugodnejše ponudbe za največ deset let, v primerih iz četrtega
odstavka 4. člena Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega
potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in
št. 1107/70 (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 1; v nadaljnjem
besedilu: Uredba 1370/2007/ES) pa največ 15 let (rok koncesije). Merila za
določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe se oblikujejo ob smiselni uporabi
določb zakona, ki ureja pravila o postopkih javnega naročanja.
(2) Rok koncesije začne teči z dnem podpisa koncesijske
pogodbe, če ni v koncesijski pogodbi določen poznejši začetek.
(3) Rok koncesije v skladu s koncesijsko pogodbo se lahko podaljša
največ za polovico, če organ JPP ob izpolnjenosti katerega izmed pogojev za
podaljšanje v skladu s četrtim odstavkom 4. člena Uredbe 1370/2007/ES
podaljšanje predlaga in se koncedent s podaljšanjem strinja, pri čemer skupni
rok koncesije po podaljšanju ne sme presegati najdaljšega trajanja koncesije iz
prvega odstavka tega člena.
13. člen
(posebni linijski prevozi)
(1) Ne glede na izključno pravico iz 11. člena te uredbe
lahko posamezni prevoznik opravlja posebne linijske prevoze oseb, določene v
zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, ki so registrirani v skladu z
določbami navedenega zakona. Izvajalec posebnega linijskega prevoza sprejema
samo potnike, ki so na seznamu potnikov v pogodbi:
-
o kateri je, skupaj s seznamom, prevoznik obvestil ministrstvo najmanj
dva delovna dneva pred dnevom začetka vožnje ali
-
v katero je omogočen vpogled v vozilu, in sicer v pisni ali elektronski
obliki.
(2) Pred začetkom izvajanja posebnega linijskega prevoza,
namenjenega isti skupini javnosti kot registrirane linije JPP (potniki v
različnih vrstah javnega linijskega prometa), mora prevoznik pridobiti
dovoljenje organa JPP. Pred izdajo dovoljenja organ JPP pozove koncesionarje,
ki na tistem območju izvajajo javne linijske prevoze potnikov, da v
15 dneh podajo svoje mnenje. Organ JPP izda dovoljenje za največ 36
mesecev, v katerem določi tudi: pogoj vključitve v sistem enotne vozovnice,
dopustna odstopanja od voznega reda posebne linije, ki praviloma ne presegajo
pet minut od po voznem redu določenih prihodov na posamezna postajališča in
odhodov z njih, in posledice prekoračitev odstopanja od voznega reda posebne
linije, ki so podrobneje določeni s pogodbo o vključitvi v sistem enotne
vozovnice. Organ JPP pri izdaji dovoljenja presoja zakonsko merilo časovne in
krajevne dostopnosti javnega linijskega prevoza v okviru ocene prekrivanja
posebne linije z registriranimi linijami JPP, pri čemer upošteva, da če ni
posebej upravičenih razlogov (npr. integracija šolskih prevozov, integracija posebne
linije z voznim redom v času konice), izpolnjuje vsaj eno od naslednjih meril:
-
prekrivanje vsot vplivnih območij iz prejšnjega stavka ne presega 60
odstotkov vsote vplivnih območij postajnih točk posebne linije, in
-
vozni red posebne linije na javnem linijskem prevozu potnikov na
konkurenčnih relacijah ne poteka znotraj 30-minutnega intervala glede na vozni
red registriranih linij JPP.
14. člen
(linijski prevozi v mestnem prometu)
(1) Izključna pravica koncesionarja iz 11. člena te
uredbe se ne nanaša na linijske prevoze v mestnem prometu, ki jih uvede občina
kot javno službo znotraj posamezne občine.
(2) Pravica koncesionarja se tudi ne nanaša na linijske
prevoze v mestnem prometu, ki povezujejo naselja v sosednji občini, če sta obe
občini, skozi kateri poteka linija, v skladu z določbami zakona, ki ureja
prevoze v cestnem prometu, pridobili dovoljenje organa JPP, v katerem organ JPP
določi tudi pogoja vključitve v sistem enotne vozovnice in določitve tarifi
enotne vozovnice identične tarife za prevozne storitve v mestnem prometu na
relacijah, ki povezujejo naselja v sosednji občini, v skladu z določbami
tarifne integracije iz pogodbe o vključitvi v sistem enotne vozovnice. Pred
izdajo dovoljenja organ JPP pozove koncesionarje, ki na tistem območju izvajajo
javne linijske prevoze potnikov, da v 15 dneh podajo svoje mnenje.
2. Način izvajanja gospodarske javne službe javni linijski
prevoz potnikov in obveznosti koncesionarja
2.1. Gospodarska javna služba javni linijski prevoz
potnikov
15. člen
(nepretrgano izvajanje javne službe)
(1) Koncesionar mora v času trajanja koncesije opravljati
javni linijski prevoz potnikov nepretrgano v skladu z voznim redom na vseh
linijah, določenih s to uredbo, ne glede na število potnikov.
(2) Če je mogoče zaradi časa pred prazniki ali dopusti ali iz
drugih podobnih razlogov ali na podlagi obvestila organa JPP pričakovati
bistveno povečanje števila potnikov, tako da bi moral zaradi pomanjkanja mest v
vozilu koncesionar zavrniti prevoz večjemu številu potnikov (praviloma v
številu, ki presega 50 odstotkov mest v posameznem vozilu), mora zagotoviti
dodatna vozila po istem voznem redu (bis vožnje).
16. člen
(spremembe zaradi nepredvidenih dogodkov)
(1) Prevoz na posamezni liniji je lahko začasno prekinjen ali
opuščen, če zaradi okoliščin, ki ne izvirajo od koncesionarja ali koncedenta,
ki jih ni mogoče predvideti ali se jim izogniti in katerih posledic ni mogoče
preprečiti (višja sila), koncesionar objektivno ne more izvesti takega prevoza.
(2) O prekinitvi ali opustitvi prevoza iz prejšnjega odstavka
mora koncesionar obvestiti javnost po sredstvih javnega obveščanja takoj, ko
nastopijo okoliščine, ki so povzročile prekinitev ali opustitev, istočasno pa
tudi organ JPP in avtobusne postaje.
(3) Če okoliščine višje sile trajajo ali bodo predvidoma
trajale več kot tri dni, organ JPP določi za čas trajanja teh okoliščin na
predlog koncesionarja ali na lastno pobudo začasni potek linije in začasni
vozni red na njej.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati
od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja gospodarske
javne službe javnega linijskega prevoza potnikov v nepredvidenih okoliščinah,
pri čemer se o višini povračila stroškov uskladita.
17. člen
(začasne spremembe zaradi predvidenih dogodkov)
(1) Če koncesionar izve za okoliščine, ki bodo povzročile
opustitve določenih prevozov ali spremembo voznega reda, mora o tem takoj
obvestiti organ JPP.
(2) Organ, ki odloča o izdaji dovoljenja za delno ali popolno
zaporo državne ali lokalne ceste, ki lahko kakor koli vpliva na izvajanje
voženj na voznorednih linijah (prizadete linije), mora nemudoma po začetku
postopka (ob prejemu vloge) o predlaganih času, območju in obsegu zapore
posamično obvestiti organ JPP in vse koncesionarje, ki izvajajo prevoze na
prizadetih linijah, po sprejetju odločitve pa tudi o dovoljenih času začetka in
trajanja zapore.
(3) Če bodo okoliščine iz prvega odstavka tega člena trajale več
kot tri dni, organ JPP določi za čas trajanja teh okoliščin na predlog
koncesionarja ali na lastno pobudo začasni potek linije in začasni vozni red na
njej.
(4) Koncesionar mora o začasnem poteku linije in začasnem voznem
redu pravočasno obvestiti javnost po sredstvih javnega obveščanja in neposredno
avtobusne postaje.
(5) Koncesionar lahko zahteva od koncedenta povračilo
stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja gospodarske javne službe javnega
linijskega prevoza potnikov v začasno spremenjenih okoliščinah v skladu s tem
členom.
18. člen
(točnost izvajanja voznega reda)
(1) Koncesionar mora, razen v primerih iz 16. in
17. člena te uredbe, v okviru stanja ceste in okoliščin prometa na njej
zagotavljati čim večjo točnost voženj vozil po voznem redu, pri čemer ne sme
biti noben odhod z avtobusne postaje in pomembnejšega postajališča opravljen
pred uro in minuto, določeno z voznim redom.
(2) Koncesionar ali upravljavec avtobusne postaje mora voditi
evidenco prihodov in odhodov vseh voženj avtobusov na vseh linijah. O
odstopanjih od voznega reda mora koncesionar poročati organu JPP na njegovo
zahtevo, pri čemer pridobi tudi podatke upravljavcev avtobusnih postaj. Organ
JPP ugotavlja točnost izvajanja voznega reda v okviru nadzora v skladu s to
uredbo.
(3) Kršitev standarda točnosti iz prvega odstavka tega člena
je vsak primer odhoda avtobusa z avtobusne postaje in pomembnejšega
postajališča, ki ne ustreza zahtevam iz prvega odstavka in ni nastal zaradi
višje sile ali razlogov, ki niso na strani koncesionarja ali njegovega
podizvajalca. Kršitev pomeni tudi opustitev zagotovitve drugega vozila v skladu
s šestim odstavkom tega člena.
(4) Organ JPP lahko uvede avtomatizirano spremljanje točnosti
izvajanja voznih redov.
(5) V koncesijski pogodbi se določijo pogodbene kazni za
kršitve standarda točnosti iz prvega odstavka tega člena, upoštevaje njihovo
število v posameznem obdobju. Koncesionar lahko pojasni odstopanja od voznega
reda, ki so nastala zaradi višje sile ali razlogov, ki niso na strani
koncesionarja.
(6) V primeru okvare vozila ali nesreče, po kateri ne bi bilo
mogoče nadaljevati vožnje oziroma bi nastala zamuda, večja od ene ure, mora
koncesionar zagotoviti drugo vozilo in nadaljevati vožnjo v eni uri po nastanku
okvare ali nesreče.
19. člen
(vodenje podatkov)
(1) Koncesionar mora organu JPP zagotavljati vse podatke, ki
so potrebni za sprotni vpogled v izvajanje obveznosti gospodarske javne službe
javni linijski prevoz potnikov ter pregled nad izpolnjevanjem pravic in
obveznosti po koncesijski pogodbi.
(2) Vsi koncesionarji morajo pri zajemanju in vodenju
podatkov:
-
zbirati in voditi istovrstne podatke,
-
uporabljati enak format zajemanja podatkov,
-
uporabljati enotne parametre, načine in postopke zbiranja ter vodenja
podatkov tako, da je omogočena takojšnja in nemotena izmenjava teh podatkov.
2.2. Vozila in vozno osebje
20. člen
(vrsta in videz vozil)
(1) Koncesionar mora javni linijski prevoz potnikov
opravljati z avtobusi, ki so po številu sedežev prilagojeni običajnemu številu
potnikov na posamezni liniji in posameznih vožnjah. Koncesionar mora
zagotavljati vozila, ki so prilagojena gibalno in senzorno oviranim osebam v
skladu s standardi in normativi, ki urejajo to področje, in izpolnjujejo
ustrezne standarde za čista vozila. Za koncesijska razmerja, ki bodo sklenjena
na podlagi te uredbe, se z razpisom za podelitev koncesije določijo zahteve o
številu in lastnostih vozil.
(2) Koncesionar lahko na posameznih linijah:
-
v določenih obdobjih, ko je povpraševanje po javnem linijskem prevozu
potnikov manjše, opravi prevoz tudi z vozili, ki imajo poleg voznikovega sedeža
osem sedežev;
-
kjer in kadar se gospodarska javna služba javni linijski prevoz potnikov
izvaja kot prevoz na klic, opravi prevoz z vozili, ki imajo poleg voznikovega
osem ali manj sedežev.
(3) Avtobus mora biti v času vožnje po liniji označen v
skladu z določbami predpisa, ki določa oznake in opremo vozil, s katerimi se
opravljajo prevozi v cestnem prometu.
21. člen
(čistoča avtobusov)
(1) Koncesionar mora ves čas zagotavljati, da sta zunanjost in
notranjost avtobusov primerno očiščeni.
(2) Koncesionar mora oprati zunanjost vsakega avtobusa in
izvesti čiščenje notranjosti vsakega avtobusa najmanj enkrat na sedem dni,
najmanj enkrat mesečno pa mora notranjost vsakega avtobusa tudi temeljito
očistiti.
(3) Voznik mora preveriti notranjost avtobusa na vsaki končni
postaji.
(4) Koncesionar mora voditi evidenco čiščenja in pranja
avtobusov.
(5) V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za
kršitev zahtev glede čiščenja iz tega člena.
22. člen
(vzdrževanje avtobusov)
(1) Poleg vzdrževanja, ki je potrebno zaradi izpolnjevanja
zahtev varnosti cestnega prometa in tehnične ustreznosti avtobusov, mora
koncesionar zagotoviti tako vzdrževanje opreme vozila, ki je namenjena
potnikom, da je ta ves čas v celoti funkcionalna.
(2) V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za
kršitev zahteve iz prejšnjega odstavka.
23. člen
(oblačila in oznake)
(1) Koncesionar mora zagotoviti, da imajo voznik in morebitne
druge osebe, ki imajo stik s potniki (v nadaljnjem besedilu: vozno osebje),
oznake, iz katerih izhaja, da gre za vozno osebje javnega linijskega prometa.
Na oznakah mora biti navedeno osebno ime člana voznega osebja. Skrbeti mora
tudi za svoj urejen videz.
(2) V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za
kršitev zahteve iz tega člena.
24. člen
(naloge voznega osebja)
(1) Vozno osebje mora omogočiti potnikom varen vstop v vozilo
in izstop iz vozila ter varno in udobno vožnjo. V okviru možnosti mora gibalno
oviranim potnikom zagotoviti pomoč pri vstopu v vozilo in izstopu iz vozila ter
sedež.
(2) Vozno osebje mora potnikom dajati podatke o liniji in
njenem poteku ter o posamezni vožnji.
2.3. Vozovnica
25. člen
(dolžnost izdati vozovnico)
(1) Prevoznik mora potniku izdati vozovnico. Vozovnica je
lahko posamična ali skupinska ter terminska ali za določeno število prevozov
(kuponska vozovnica).
(2) Vozovnica se praviloma glasi na prinosnika, lahko pa se
glasi tudi na ime. Če se vozovnica glasi na ime, se brez dovoljenja izdajatelja
ne sme prenesti na drugega potnika.
(3) Vozovnica mora zagotavljati potniku prevoz na relaciji in
liniji, za katero je izdana.
(4) Validacija enotne vozovnice v skladu s sistemom enotne vozovnice
pomeni sočasno prevoznikovo izdajo vozovnice potniku.
26. člen
(integrirani javni potniški promet)
Koncesionar mora od uvedbe enotne vozovnice na liniji, ki je
del njegovega koncesijskega podobmočja, potnikom omogočati njeno uporabo.
27. člen
(dolžnost predložitve vozovnice)
(1) Potnik mora imeti vozovnico ves čas prevoza pri sebi in
jo na zahtevo pristojnega inšpektorja, voznega osebja ali koncesionarjevega
kontrolorja predložiti na vpogled.
(2) Potnik, ki ima vozovnico »na vpogled«, jo mora pokazati brez
zahteve pri vstopu v vozilo, med vožnjo pa na zahtevo pristojnega inšpektorja,
voznega osebja ali koncesionarjevega kontrolorja.
(3) Kjer se uporabljajo elektronske vozovnice (kontaktne in
brezkontaktne), je vozovnica v okviru časovnih in krajevnih upravičenj veljavna
šele, ko je validirana.
(4) Kuponska vozovnica je veljavna z izročitvijo kupona
prevozniku.
28. člen
(nakup vozovnice)
(1) Potnik lahko kupi vozovnico v predprodaji na avtobusnih postajah
in drugih prodajnih mestih, kjer je predprodaja vozovnic organizirana. V
predprodaji lahko kupi potnik vozovnico in rezervacijo za sedež v vozilih na
vožnjah, na katerih so tovrstne rezervacije uvedene, največ za 30 dni vnaprej.
Koncesionar mora omogočiti, da potnik lahko kupi vozovnico tudi na avtobusu.
(2) Če se prevoznina poveča, velja vozovnica, kupljena v
predprodaji pred povečanjem cene, brez doplačila razlike med novo in staro
višino prevoznine. Če se prevoznina za vozovnico, kupljeno v predprodaji,
zniža, je potnik upravičen do povračila razlike.
29. člen
(prevoz brez vozovnice)
(1) Potnik, ki pri sebi nima veljavne vozovnice ali uporablja
vozovnico, ki ni veljavna ali se ne glasi nanj, mora plačati nadomestno
prevoznino v višini petkratne vrednosti prevoznine na celotni voznoredni
liniji.
(2) Če potnik uporablja ponarejeno terminsko vozovnico,
terminsko vozovnico drugega potnika ali terminsko vozovnico, ki je bila
preklicana, jo mora vozno osebje, kontrolor koncesionarja ali pristojni
inšpektor odvzeti.
(3) O pritožbah glede odvzema vozovnice oziroma izreka
nadomestne prevoznine odloča organ JPP.
30. člen
(preklic in izdaja novih vozovnic in elektronskih nosilcev)
(1) V primeru izgube, kraje ali uničenja mesečne ali druge
večkratne vozovnice uporabnik vozovnico prekliče pri njenem izdajatelju. Poleg
dokazila o preklicu pri predložitvi vloge za izdajo nove vozovnice uporabnik
(za mladoletne osebe pa njihovi starši oziroma skrbniki) poda tudi pisno izjavo
o razlogih za preklic vozovnice. Obrazec izjave določi organ JPP in ga objavi
na svoji spletni strani.
(2) Izdajatelj vozovnice oziroma prodajno mesto na podlagi preklica
in pisne izjave iz prejšnjega odstavka o razlogih za preklic vozovnico
prekliče, izda dvojnik vozovnice in pri tem zaračuna strošek izdaje nove
vozovnice.
(3) Nova vozovnica se lahko izda tudi, če se ugotovi, da je
mesečna oziroma druga večkratna vozovnica poškodovana. Izdajatelj pri tem obdrži
poškodovano vozovnico in uporabniku zaračuna stroške izdaje nove vozovnice. Pri
elektronskih vozovnicah se v primeru poškodbe elektronskega nosilca ne
zaračunata preklic stare in izdaja nove vozovnice oziroma zapis duplikata
vozovnice na izbrani elektronski nosilec, razen v primeru poškodbe, ki je
nastala zaradi malomarnega ravnanja.
(4) Višina nadomestila, ki ga plača uporabnik v primeru
izdaje nove elektronske kartice in vključuje tudi strošek nosilca elektronske
vozovnice in strošek izdaje nove vozovnice, je določena v Splošnih prevoznih
pogojih.
31. člen
(doplačilo ali preplačilo)
(1) Če je prevoznina zaračunana nepravilno, mora potnik
znesek, ki je premalo zaračunan, doplačati, preveč zaračunan znesek pa mora
koncesionar potniku vrniti. Potnik lahko uveljavi povračilo na podlagi pisnega
zahtevka pri prevozniku najpozneje v petih dneh po opravljenem prevozu. Potnik
uveljavlja povračilo pri prevozniku, ki je izvajal prevoz, ne glede na prodajno
mesto, na katerem je vozovnico pridobil.
(2) Potnik, ki želi podaljšati potovanje prek postaje, do
katere ima izdano vozovnico (prvotna namembna postaja), plača redno prevoznino
od prvotne do nove namembne postaje pred odhodom s prvotne namembne postaje.
2.4. Pravice in dolžnosti potnikov
32. člen
(obveščanje potnikov)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja gospodarske javne
službe javni linijski prevoz potnikov zagotoviti popolno, pregledno in sprotno
obveščanje potnikov in drugih uporabnikov o vseh vprašanjih v zvezi z
izvajanjem prevoznih storitev v okviru te javne službe ter pravicami in
dolžnostmi potnikov.
(2) Koncesionar mora obveščati zlasti o:
-
tarifi in cenah prevozov, vključno z morebitnimi popusti,
-
voznem redu ter dejanskih prihodih in odhodih vozil ter linijah in
morebitnih odstopanjih pri posamezni vožnji, načinu nakupa vozovnic in njihove
uporabe,
-
prevozu potnikov in prepovedih v zvezi z ravnanjem potnikov v vozilu ter
možnostjo izključitve potnika,
-
načinu vstopa v vozilo in izstopa iz vozil in še posebej o pravicah
gibalno oviranih potnikov v zvezi s tem,
-
prevozu prtljage, omejitvah in prepovedih v zvezi s tem ter načinu
njenega sprejema in izročitve.
(3) Če ni s to uredbo drugače določeno, mora koncesionar obveščati
potnike najmanj na naslednje načine:
-
z brošurami, letaki in podobnimi pisnimi sporočili,
-
z obvestili na avtobusnih postajah in postajališčih, kolikor je glede na
njihovo opremo to mogoče,
-
prek spletnega portala, lahko pa tudi na posebnih terminalih.
(4) Upravljavec avtobusne postaje in postajališča omogoči koncesionarju
izpolnjevanje obveznosti obveščanja iz druge alineje prejšnjega odstavka, lahko
pa se s koncesionarjem dogovori, da bo te obveznosti izvajal sam.
(5) Obveščanje po svetovnem spletu mora koncesionar
zagotoviti tako, da je uporabniku omogočena pridobitev podatkov brez plačila ali
pošiljanja osebnih podatkov, razen če je to potrebno zaradi narave storitve, ki
naj jo uporabnik opravi (npr. rezervacija ali nakup vozovnice, iskanje
izgubljene prtljage in drugih predmetov).
33. člen
(vstopanje in izstopanje)
(1) Potnik mora sam poskrbeti, da na odhodni ali vmesni
postajni točki vstopi v pravi avtobus in da na namembni postajni točki izstopi.
Potnik sme vstopiti in izstopiti samo na postajni točki, kjer je po voznem redu
predviden postanek.
(2) Vstopanje in izstopanje se izvedeta hitro in brez
zastojev, pri čemer se upoštevajo posebne potrebe gibalno oviranih potnikov.
34. člen
(sprejem in izključitev potnika)
(1) Koncesionar mora v mejah razpoložljivih mest v vozilu, v
skladu z voznim redom, sprejeti v vozilo vsako fizično osebo in njeno prtljago.
(2) Koncesionarju ni treba sprejeti osebe, za katero se
zaradi njenega vedenja lahko upravičeno domneva, da mu bo onemogočila izpolniti
njegove obveznosti do drugih potnikov.
(3) Vozno osebje ne sme dovoliti vstopa v vozilo osebi
oziroma mora odstraniti iz vozila osebo, ki:
-
je nasilna ali nadležna do drugih potnikov;
-
s svojim vedenjem predstavlja nevarnost za vožnjo ali potnike ali
nadleguje potnike ali voznika;
-
je v umazani delovni obleki, če se ji ne more odrediti primernega, od
drugih potnikov ločenega prostora (npr. dimnikarji, pleskarji);
-
želi vstopiti v vozilo z rolerji ali drugimi nestabilnimi pripravami za
hojo;
-
želi v vozilo vnesti neprimerno prtljago ali nevarne snovi.
(4) Odstranitev potnika iz vozila se lahko opravi le na
avtobusni postaji ali postajališču.
35. člen
(vedenje potnikov)
(1) Potniki se morajo v vozilu obnašati tako, da skrbijo za
svojo varnost in varnost drugih.
(2) Potniki v vozilu ne smejo:
-
pogovarjati se s šoferjem, medtem ko vozi;
-
odpirati vrat med vožnjo ali skakati iz avtobusa ali v avtobus med
vožnjo;
-
metati predmetov po avtobusu ali iz avtobusa;
-
ovirati drugih potnikov pri vstopanju in izstopanju;
-
kaditi;
-
uživati pijače ali hrane.
(3) Potnik ne sme uničevati ali odtujevati opreme oziroma onesnaževati
avtobusa. Za kršitev te prepovedi je potnik odškodninsko odgovoren v skladu z
zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.
36. člen
(prevoz ročne prtljage)
Ročna prtljaga se prepelje brez posebnega doplačila.
Koncesionar sme preprečiti vnos ročne prtljage, ki zaradi svojih lastnosti ali
stanja lahko ogrozi varnost prevoza, v vozilo.
37. člen
(prevoz izročene prtljage)
(1) Koncesionar mora prevzeti za prevoz potnikovo izročeno prtljago
in jo prepeljati od odhodnega do namembnega postajališča. Koncesionar lahko
odkloni prevoz izročene prtljage, ki je zaradi njene teže ali obsega ne more
prepeljati varno ali brez škodnih posledic.
(2) Za izročeno prtljago mora potnik plačati znesek v skladu
z veljavno tarifo, koncesionar pa mu mora izdati potrdilo o prevzemu izročene
prtljage (prtljažnico), v katerem mora biti naveden podatek o številu kosov in
vrsti prtljage. Dodatno je na potrdilu tudi evidenčna številka.
38. člen
(ročna prtljaga)
(1) Za ročno prtljago se štejejo stvari, ki tehtajo do deset
kilogramov in so manjših dimenzij (ročne torbe, šolske torbe, manjši
nahrbtniki, nakupovalne vrečke, manjši zavoji oziroma paketi) ter se lahko
položijo na prtljažnik nad sedeži v avtobusu ali jih imajo potniki pri sebi na
sedežu oziroma pod sedežem, vendar tako, da ne ovirajo drugih potnikov.
(2) Ročna prtljaga se lahko pelje s potnikom samo, kadar s
tem ne gre za ogrožanje varnosti in reda v vozilu in če ročna prtljaga ne ovira
drugih potnikov.
39. člen
(izročena prtljaga)
(1) Pod izročeno prtljago se praviloma štejejo zapakirani
predmeti teže do 30 kilogramov, ki jih potnik nosi s seboj (npr. kovčki, torbe,
košare, zaboji, potne vreče, škatle, kolesa, otroški vozički, ležalni stoli,
glasbila), in drugi predmeti, ki se po svojih dimenzijah in teži lahko
namestijo v prostor za prevoz prtljage in ne onemogočajo hitrega natovora
oziroma raztovora prtljage.
(2) Prtljaga iz prejšnjega odstavka se prevaža v prostoru,
določenem za namestitev izročene prtljage.
(3) Koncesionar mora sprejeti izročeno prtljago in jo
prepeljati, vendar največ dva kosa na potnika. Večje število enot izročene
prtljage lahko sprejme samo, če razpolaga s potrebnim prostorom in s tem ne
obremenjuje avtobusa.
40. člen
(prepovedana prtljaga)
(1) Potnik ne sme prinesti v izročeni ali ročni prtljagi v
avtobus naslednjih stvari:
-
vnetljivih, eksplozivnih, radioaktivnih, korozivnih (jedkih), kužnih,
strupenih in drugih snovi, ki zaradi svojih lastnosti pomenijo posebno
nevarnost in lahko povzročijo hujše posledice za potnike in vozilo,
-
predmetov, ki so posamezno težji od 30 kilogramov in volumna, večjega od
100 x 60 x 30 cm,
-
stvari, ki niso ustrezno pakirane ali drugače zaščitene, tako da se med
vožnjo lahko poškodujejo.
(2) Vozno osebje opravi pregled in prevoz zavrne, če ugotovi,
da prtljaga ni primerna.
41. člen
(občutljiva prtljaga)
(1) Radijske aparate, zložljive otroške vozičke, televizorje,
razne precizne aparate, lahko lomljive in pokvarljive stvari in podobno lahko
sprejme koncesionar za prevoz kot izročeno prtljago, vendar na odgovornost
potnika z opozorilom, da za morebitne okvare ali škodo ne odgovarja.
(2) Potnik mora pri oddaji prtljage iz prejšnjega odstavka za
prevoz natančno navesti podatke o vrsti prtljage, da se vpišejo v potrdilo
(prtljažnico).
42. člen
(prevoz živali)
(1) Z vozili javnega linijskega prevoza se ne smejo prevažati
žive živali, razen:
-
policijski psi, vojaški psi, psi enote reševalnih psov in psi gorske
reševalne službe v spremstvu vodnika,
-
psi vodniki z vodeno osebo,
-
manjše živali na način in pod pogoji iz četrtega odstavka tega člena.
(2) Pes mora biti na vrvici, imeti mora nagobčnik in ustrezno
potrdilo o veterinarskem cepljenju, veljavno za tekoče leto.
(3) Nesnažni in mokri psi se ne smejo prevažati. V primeru prezasedenosti
vozila se psi ne smejo prevažati, razen v izjemnih primerih.
(4) Kot ročna prtljaga se smejo prevažati manjše živali v
primernih sredstvih za prevoz, vendar na vso odgovornost potnika in tako, da
zaradi tega niso ovirani, ogroženi ali moteni drugi potniki in da to ne
onesnažuje vozila.
43. člen
(splošni prevozni pogoji o načinu izvajanja gospodarske
javne službe javni linijski prevoz potnikov)
Način izvajanja prevozov ter pravice in obveznosti potnikov so
podrobneje urejeni v Splošnih prevoznih pogojih.
3. Koncesijsko razmerje in nadzor nad izvajanjem gospodarske
javne službe javni linijski prevoz potnikov
3.1. Pogoji za izvajanje koncesije
44. člen
(pogoji za koncesionarja)
(1) Kandidat za koncesijo in koncesionar morata izpolnjevati naslednje
pogoje:
-
je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu za dejavnosti,
ki so predmet koncesije;
-
ima licenco za opravljanje prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu
oziroma je v drugi državi članici Evropske unije, v kateri je ustanovljen ali
ima sedež, pooblaščen za opravljanje linijskih prevozov;
-
ni bil pravnomočno obsojen iz enega od razlogov, določenih v prvem
odstavku 45. člena ZNKP;
-
ni bil sam ali njegov zakoniti zastopnik pravnomočno obsojen za kaznivo
dejanje, določeno v prvem odstavku 75. člena Zakona o javnem naročanju
(Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18);
-
ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, njegovih
poslov iz drugih razlogov ne upravlja sodišče in ni opustil poslovne
dejavnosti;
-
nima neporavnanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za
socialno varnost v skladu s predpisi Republike Slovenije in države, kjer ima
sedež;
-
nima neporavnanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu
s predpisi Republike Slovenije in države, kjer ima sedež;
-
v zadnjih petih letih mu ni bila odvzeta koncesija iz razlogov na
njegovi strani;
-
ob prijavi na razpis razpolaga s potrebnim številom avtobusov in
voznikov za izvajanje predvidenega obsega prevozov po merilih, določenih z
razpisnimi pogoji.
(2) V primeru skupne vloge članov konzorcija morajo pogoje iz
prve in druge alineje prejšnjega odstavka izpolnjevati osebe, ki bodo izvajale
prevoze v okviru gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov,
pogoje iz tretje do sedme alineje morajo izpolnjevati vsi člani konzorcija,
pogoj iz osme alineje pa lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija in podizvajalci,
navedeni v vlogi, pri čemer mora biti za vsakega člana konzorcija navedeno, s
kakšnim številom avtobusov in voznikov kandidira v posameznem konzorciju
oziroma koncesijskem podobmočju.
(3) Za koncesijska razmerja, ki bodo sklenjena na podlagi te
uredbe, se način dokazovanja pogojev iz prvega odstavka tega člena določi v
razpisni dokumentaciji javnega razpisa.
(4) Kandidat mora vlogi za pridobitev koncesije priložiti
izdelan program izvajanja javnih linijskih prevozov v okviru koncesije (npr.
organizacija izvajanja prevozov glede na število avtobusov, število voznikov,
kakovost vozil, vozni red).
(5) V merilih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe se
opredeli izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov s
sodelovanjem malih in srednje velikih podjetij v smislu drugega stavka četrtega
odstavka 5. člena Uredba 1370/2007/ES (mali prevoznik), ki izvajajo
najmanj deset odstotkov registriranih kilometrov javnega linijskega prevoza, kot
vir dodatnih točk glede na izvajanje te gospodarske javne službe brez
sodelovanja malih prevoznikov (ugodnost malih prevoznikov). Če se v času
veljavnosti koncesije, podeljene na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe,
katere ocena je upoštevala ugodnost malih prevoznikov, dogodi, da v posameznem
koledarskem mesecu mali prevozniki niso izvedli najmanj desetih odstotkov
dejansko izvedenih registriranih kilometrov koncesionarja, se za tisti mesec:
-
lastna cena koncesionarja zniža za 15 odstotkov in
-
maksimalno nadomestilo zniža za znesek, enak znesku znižanja lastne cene
iz prejšnje alineje.
45. člen
(podizvajalci)
(1) Koncesionar mora prevladujoči del storitev po koncesijski
pogodbi opraviti sam.
(2) Podizvajalec, ki izvaja prevozne storitve, mora
izpolnjevati pogoje iz prve do sedme alineje prvega odstavka 44. člena te
uredbe.
(3) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po sklenitvi
koncesijske pogodbe ali se pogodbeno razmerje med koncesionarjem in
podizvajalcem spremeni, mora koncedent s tem soglašati. Koncesionar mora
koncedentu v osmih dneh po spremembi poslati vso pogodbeno dokumentacijo o
razmerju s podizvajalci.
(4) V pogodbi med koncesionarjem in podizvajalcem, katere predmet
je opravljanje prevoznih storitev, morajo biti opredeljeni seznam linij ali
posameznih voženj podizvajalca in drugi pogoji za opravljanje prevozov. Pogodba
mora biti sklenjena za čas koncesije in jo stranka lahko odpove le zaradi
bistvenih kršitev druge stranke. V pogodbi mora biti določen tudi delež lastne
cene koncesionarja, ki za opravljene prevoze pripade podizvajalcu, ki ne sme
biti manjši od 85 odstotkov. Če je delež manjši od lastne cene
koncesionarja, mora koncesionar zagotoviti, da so podizvajalčeva vozila glede
na število prevoženih kilometrov izkoriščena vsaj v povprečni izkoriščenosti
koncesionarjevih vozil, ki jih uporablja za izvajanje gospodarske javne službe
javni linijski prevoz potnikov.
(5) Koncesionar mora plačila po pogodbi s podizvajalci
izvrševati najpozneje v osmih dneh po prejemu nakazila od koncedenta in računa
podizvajalca. Račun podizvajalec izda do petega dne v mesecu za storitve,
opravljene v preteklem mesecu.
(6) Če koncesionar ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko
podizvajalec pri organu JPP zahteva plačilo neplačane storitve neposredno od
koncedenta. V tem primeru ima koncedent do koncesionarja regresni zahtevek v
višini vrednosti terjatve, ki jo je koncedent plačal neposredno podizvajalcu.
(7) Za delo podizvajalcev koncesionar odgovarja koncedentu, kot
da bi ga opravljal sam.
3.2. Postopek podelitve koncesije
46. člen
(postopek podelitve koncesije)
(1) Koncedent podeli koncesijo na podlagi javnega razpisa, ki
se izvede po določbah zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, in zakona, ki
ureja gospodarske javne službe. Merila za določitev ekonomsko najugodnejše
ponudbe in dostop do podatkov za pripravo vloge se opredelijo v razpisni
dokumentaciji javnega razpisa za podelitev koncesije.
(2) Ministrstvo vodi postopek podelitve koncesije, in izda
akt izbire koncesionarja (v nadaljnjem besedilu: odločba o izbiri).
(3) Vsak kandidat lahko za eno koncesijsko podobmočje
predloži le eno vlogo. Če en kandidat vloži več pravočasnih vlog, se vloge, ki
so prispele prej, zavržejo.
(4) Vlogo lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj
(konzorcij).
(5) Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član
konzorcija ali podizvajalec le pri eni vlogi za koncesijo na posameznem
koncesijskem podobmočju. Če pravna ali fizična oseba že kandidira samostojno,
na istem koncesijskem podobmočju ne more kandidirati še kot član konzorcija. Če
ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več vlogah na istem koncesijskem
podobmočju (večkratni ponudnik), se take vloge zavržejo.
(6) Prejšnji odstavek se ne uporablja za podizvajalce, ki so
mala ali srednje velika podjetja, v smislu meril iz drugega pododstavka
četrtega odstavka 5. člena Uredbe 1370/2007/ES pod pogojem, da v primeru
uspeha vseh konzorcijev na posameznih koncesijskih podobmočjih, v katerih
okvirih so se zavezali k največjemu obsegu prevozov, za izpolnjevanje obvez skupaj
z morebitnimi ostalimi poslovnimi zavezami ne bi presegli kriterijev iz drugega
stavka četrtega odstavka 5. člena Uredbe 1370/2007/ES.
(7) Koncesija za posamezno koncesijsko podobmočje se podeli v
ločenem sklopu javnega razpisa ali na podlagi samostojnega postopka javnega
razpisa.
(8) Kandidat mora najpozneje do zaključka roka za predložitev
ponudb na razpisu posamezne koncesije (rok za predložitev ponudbe), za katero
je predložil vlogo, predložiti organu JPP nepogojno, nepreklicno in na prvi
pisni poziv plačljivo bančno garancijo, veljavno najmanj do izteka šestih
mesecev od zadnjega roka za predložitev ponudbe, in sicer v višini najmanj desetih
odstotkov letnega zneska ponudbene vrednosti, ki je enaka seštevku zmnožkov
ponudbenih števil kilometrov letno in ponudbenimi lastnimi cenami za koncesijska
podobmočja, za katera je predložil vloge.
(9) Bančno garancijo sme organ JPP unovčiti v primeru, da
kandidat po poteku roka za predložitev ponudb odstopi od ponudbe, in sicer v
višini desetih odstotkov zmnožka med ponudbenim številom kilometrov letno in
ponudbeno lastno ceno za koncesijsko podobmočje.
(10) Ministrstvo lahko koncesionarju zagotovi možnost
deponiranja denarnih sredstev na posebni depozitni račun, kar se v višini
stanja na posebnem depozitnem računu šteje kot predložena bančna garancija iz
osmega odstavka tega člena. Sredstva na posebnem depozitnem računu lahko
ministrstvo unovči pod pogoji, ki veljajo za unovčenje bančne garancije v
skladu s prejšnjim odstavkom. Koncesionar v primeru deponiranja denarnih
sredstev na posebni depozitni račun ministrstvo nepreklicno pooblasti za
razpolaganje s sredstvi na depozitnem računu in njihovo obremenjevanje, obresti
deponiranih sredstev pa po odštetju morebitnih transakcijskih stroškov in
stroškov posebnega depozitnega računa pripadajo koncesionarju.
47. člen
(skupna vloga več oseb)
Kadar predloži skupno vlogo več pravnih ali fizičnih oseb
(konzorcij), morajo vlogi priložiti sklenjeno pogodbo o ureditvi medsebojnih
razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora(jo) biti razvidno
najmanj:
-
člani konzorcija, vstop člana v konzorcij in izstop člana iz njega;
-
vodilni član konzorcija ali drug način, ki omogoča, da sporočila v zvezi
z izvajanjem koncesije koncedent lahko pošilja le eni osebi z učinkom za vse
člane konzorcija;
-
ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z
izvajanjem koncesije, zlasti glede izvajanja prevozov v okviru koncesije;
-
medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po
koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno.
48. člen
(koncesijska pogodba)
(1) Po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sklene
ministrstvo z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo.
(2) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita
vsa medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo in druga vprašanja, ki jih mora
urediti koncesijska pogodba po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.
(3) V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogodbene kazni za
primer kršitev obveznosti koncesionarja.
49. člen
(prenos koncesije)
(1) Koncesija se lahko prenese na novega koncesionarja
(prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem ministrstva, ki ga
ministrstvo izda v obliki odločbe, če je prevzemnik koncesije univerzalni
pravni naslednik koncesionarja (odstopnik koncesije).
(2) Koncesije v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoče
prenesti le v primerih:
-
če prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvajanje
koncesije ali
-
če je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 60. člena
te uredbe.
(3) Če se prenaša koncesija, ki je podeljena konzorciju, je
treba pred prenosom pridobiti soglasje vseh članov konzorcija.
(4) V primeru upravičenosti prenosa koncesije koncedent in
prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo pod enakimi pogoji, kot je
sklenjena prvotna koncesijska pogodba, in za preostali čas trajanja koncesije
po prvotni koncesijski pogodbi, prvotna koncesijska pogodba pa se sporazumno
razveže.
3.3. Preglednost izvajanja gospodarske javne službe javni
linijski prevoz potnikov in poročanje koncesionarja
50. člen
(ločene računovodske evidence)
Koncesionar mora v skladu z zakonom, ki ureja področje
preglednosti finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti,
drugimi predpisi in računovodskimi standardi voditi ločeno računovodsko
evidenco o sredstvih in virih sredstev ter prihodkih in odhodkih za izvajanje
gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov.
51. člen
(poročanje koncesionarja)
(1) Na enotno predpisanih obrazcih, ki jih določi minister,
pristojen za promet, mora koncesionar enkrat mesečno, do desetega dne v mesecu
za pretekli mesec poročati zlasti o:
-
številu prepeljanih potnikov na posamezni voznoredni liniji v preteklem
mesecu;
-
številu prevoženih kilometrov;
-
zamudah posameznih voženj v preteklem mesecu, kadar presegajo 30 minut;
-
prejetih pritožbah potnikov in odzivih nanje;
-
prihodkih iz prevoznin za pretekli mesec;
-
drugih prihodkih iz naslova izvajanja gospodarske javne službe javni
linijski prevoz potnikov, prejetih v preteklem mesecu.
(2) Koncesionar istočasno s poročilom iz prejšnjega odstavka
izdela in dostavi organu JPP predlog medsebojne kompenzacije doseženih plačil
iz naslova opravljenih storitev gospodarske javne službe javni linijski prevoz
potnikov in v koncesiji dogovorjeno končno ceno plačila koncesionarju, ki jima
priloži kopije računov podizvajalcev. Razlika po medsebojni kompenzaciji se
nakaže trideseti dan po prejemu predloga medsebojne kompenzacije. Rok
reklamacij je pet delovnih dni od dneva nakazila.
(3) Koncesionar mora organu JPP podati letno poročilo do 30.
aprila tekočega leta za preteklo leto. Če koncesionar do predpisanega roka za
oddajo letnega poročila ne more zagotoviti revidiranih podatkov, sporoči
nerevidirane podatke. Te pozneje, po pridobitvi revizijske potrditve, vendar pa
najpozneje do 31. avgusta tekočega leta s posebno pisno izjavo organu JPP
dokončno potrdi ali jih nadomesti z revidiranimi podatki, če se ti v bistvenih
sestavinah poročila razlikujejo od nerevidiranih.
(4) Letno poročilo mora zajemati podatke iz prvega odstavka tega
člena v pisni in elektronski obliki, poleg tega pa še podatke o doseganju
standardov kakovosti storitev, določenih s to uredbo in koncesijsko pogodbo.
Letno poročilo mora zajemati tudi revidirane računovodske izkaze, izdelane v
skladu z zakonom, ki ureja področje preglednosti finančnih odnosov in ločeno
evidentiranjo različnih dejavnosti, ter opisno oceno izvajanja javnih linijskih
prevozov v preteklem letu.
(5) Organ JPP lahko uvede avtomatizirano poročanje v
centralno informatizirano zbirko podatkov iz zakona, ki ureja prevoze v cestnem
prometu.
52. člen
(začasni ukrep zadržanja izplačil)
Če koncesionar ne pošlje pravočasno poročil iz prvega,
drugega ali tretjega odstavka prejšnjega člena ali pošlje nepopolno poročilo,
ga organ JPP opozori na to in mu določi rok za izpolnitev obveznosti. Če
koncesionar v tako določenem roku ne pošlje popolnega poročila, organ JPP lahko
začasno zadrži izplačilo odprtih zahtevkov koncesionarja iz naslova izvajanja
koncesijske pogodbe, dokler koncesionar ne pošlje popolnega poročila.
3.4. Odškodninska odgovornost koncesionarja in koncedenta
53. člen
(odgovornost za škodo)
(1) Koncesionar je odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali
v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov
povzroči koncedentu ali tretjim osebam sam, pri njem zaposleni ali pogodbeni
izvajalci.
(2) Koncedent izključno subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo
pri izvajanju javne službe po koncesijski pogodbi povzroči koncesionar
uporabnikom storitev ali drugim osebam.
(3) Tretja oseba lahko zahteva povračilo škode od koncedenta šele
po tem, ko je zoper koncesionarja vložila pisni odškodninski zahtevek in mu
postavila razumen rok za povračilo škode, pa koncesionar na zahtevo ni
odgovoril ali je povračilo škode delno ali v celoti zavrnil, hkrati pa je njeno
zahtevo zoper koncesionarja pravnomočno zavrnilo tudi sodišče ali pa je bil
pravnomočni izvršilni naslov neizterljiv.
54. člen
(garancija)
(1) Koncesionar mora najpozneje v 20 dneh po sklenitvi
koncesijske pogodbe predložiti organu JPP nepogojno, nepreklicno in na prvi
pisni poziv plačljivo bančno garancijo, veljavno najmanj dve leti, v višini
petih odstotkov od letne vrednosti sklenjene koncesijske pogodbe, glede na
izhodiščno lastno ceno in predvideno število prevoženih kilometrov. Garancijo
mora koncesionar najmanj tri mesece pred potekom njene veljavnosti podaljšati
za najmanj dve leti oziroma do izteka roka koncesije.
(2) Bančno garancijo sme koncedent unovčiti, če koncesionar ne
izpolnjuje bistvenih pogodbenih obveznosti ali če preneha ali delno preneha
izvajati dejavnost iz koncesijskega razmerja. Razlogi za unovčitev bančne
garancije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
(3) Organ JPP lahko koncesionarju zagotovi možnost
deponiranja denarnih sredstev na posebni depozitni račun, kar se v višini
stanja na posebnem depozitnem računu šteje kot predložena bančna garancija iz
prvega odstavka tega člena. Sredstva na posebnem depozitnem računu lahko organ
JPP unovči pod pogoji, ki veljajo za unovčenje bančne garancije v skladu s
prejšnjim odstavkom. Koncesionar v primeru deponiranja denarnih sredstev na
posebni depozitni račun organ JPP nepreklicno pooblasti za razpolaganje s
sredstvi na depozitnem računu in njihovo obremenjevanje, obresti deponiranih
sredstev pa po odštetju morebitnih stroškov posebnega depozitnega računa pripadajo
koncesionarju.
3.5. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe javni
linijski prevoz potnikov
55. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije, ki ga izvaja organ JPP,
zajema pregled finančnega poslovanja koncesionarja, nadzor nad izvajanjem dejavnosti
in nadzor nad ustreznostjo uporabe prevoznih sredstev in naprav ter drugih
sredstev za izvajanje dejavnosti, pa tudi pregled skladnosti poslovanja
koncesionarja z drugimi predpisi.
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem javnih linijskih
prevozov potnikov v cestnem prometu izvajajo inšpektorji Inšpektorata Republike
Slovenije za infrastrukturo.
(3) Koncesionar mora organu JPP dajati informacije v zvezi z
izvajanjem koncesije ter mu omogočiti neomejen vpogled v poslovne knjige, drugo
dokumentacijo in evidence, kakor koli povezane z izvajanjem koncesije, in sicer
v njihovi izvorni obliki in obliki, prilagojeni za uporabo v namenskih
sredstvih za njihovo interpretacijo (na primer: programska oprema, posebne
naprave), če sam s takšno obliko ali sredstvi za preoblikovanje razpolagajo,
ter organu JPP omogočiti uporabo ustreznih namenskih sredstev za
interpretacijo, s katerimi razpolaga. Vpogled in uporaba v smislu tega odstavka
velja za vpogled in uporabo v imenu in za račun koncesionarja.
56. člen
(izvajanje nadzora)
(1) Koncesionar mora organu JPP omogočiti nadzor nad
izvajanjem koncesije ter uradnim osebam in pooblaščencem organa JPP brez
nepotrebnega odlašanja in omejitev zagotoviti dostop do zahtevanih vsebin in
sredstev ter njihovo nemoteno uporabo.
(2) Nadzor lahko organ JPP izvaja v prostorih koncesionarja, v
vozilih, s katerimi opravlja javne linijske prevoze, ali na avtobusnih postajah
oziroma postajališčih in drugje na linijah.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora
potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se izvaja v
poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom organa
JPP. Osebe, ki izvajajo nadzor, morajo podatke o poslovanju koncesionarja
obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
57. člen
(spremljanje kakovosti)
Organ JPP pri koncesionarju spremlja in ocenjuje kakovost opravljenih
storitev. Če ugotovi odstopanje kakovosti storitve od standardov, določenih s
to uredbo in koncesijsko pogodbo, lahko uveljavi pogodbene kazni, določene v
koncesijski pogodbi.
3.6. Prenehanje koncesijskega razmerja
58. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
-
zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;
-
z odvzemom koncesije;
-
zaradi prenehanja koncesionarja;
-
zaradi stečaja koncesionarja;
-
z odkupom koncesije.
59. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha z odstopom pogodbi zveste
stranke od pogodbe zaradi bistvene kršitve obveznosti druge stranke. Podrobneje
se odstop zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko kadar koli med
trajanjem pogodbe sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi
sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki izjavo, ki vsebuje
najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda
mora biti dana v pisni obliki.
60. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncedent lahko z odločbo delno ali v celoti odvzame koncesijo,
če koncesionar:
-
ne izpolnjuje enega ali več pogojev iz 44. člena te uredbe;
-
ne začne izvajati koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo;
-
po lastni krivdi ne izvaja koncesije in zato nastanejo motnje pri
izvajanju storitev;
-
pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam
namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;
-
v primeru prostih kapacitet vozila neupravičeno odklanja opravljanje
prevoza zainteresiranim potnikom;
-
v avtobus, v katerem so še proste kapacitete, ne sprejme potnikov z
vnaprej kupljenimi vozovnicami;
-
ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih uradne osebe organa JPP
izdajo v okviru nadzora nad koncesijo;
-
ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru
inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem
pri izvajanju koncesije.
(2) Delni odvzem koncesije pomeni odvzem koncesije za
posamezno linijo. Delni odvzem je možen v primerih iz druge do šeste alineje
prejšnjega odstavka.
(3) Odvzem koncesije pomeni odvzem koncesije za vse linije,
na katerih v skladu s koncesijsko pogodbo opravlja prevoze koncesionar.
(4) Organ JPP pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so
razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga
opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije.
(5) Če je koncesionar konzorcij, kršitev posameznega člana
konzorcija velja za kršitev koncesionarja.
61. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja,
če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja
koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika v
skladu z določbami 49. člena te uredbe.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu
nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na vozilih in drugih
sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent
izločitveno pravico v skladu z zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo.
(4) Če je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega ali
več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njimi koncesijsko razmerje ne
preneha, če lahko ostali člani konzorcija izvajajo koncesijo.
62. člen
(odkup koncesije)
(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko
ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo javni linijski prevoz potnikov
možno učinkoviteje opravljati na drug način.
(2) Ko koncesionar zaradi odkupa koncesije preneha opravljati
dejavnost, ki je predmet koncesije, prevzame koncedent naslednje obveznosti in
pravice:
-
izplačilo dokazanih neamortiziranih upravičenih vlaganj koncesionarja in
prevzem z njimi povezanih sredstev;
-
povrnitev dejanske škode.
(3) Vrednost koncesije iz prejšnjega odstavka na dan odkupa
oceni pooblaščeni ocenjevalec, ki je vpisan v ustrezen register ocenjevalcev
pri Slovenskem inštitutu za revizijo.
63. člen
(izvajanje koncesije v vmesnem času)
(1) Če v primeru prenehanja koncesijskega razmerja ni
podeljena nova koncesija ali ni drugače zagotovljeno, da bi se javna služba javni
linijski prevoz potnikov nepretrgano izvajala na določenem koncesijskem
podobmočju, jo mora na tem podobmočju izvajati dosedanji koncesionar pod pogoji
dosedanjega koncesijskega razmerja do podelitve nove koncesije oziroma najdlje
12 mesecev.
(2) Če je koncesijsko razmerje prenehalo iz razlogov, zaradi katerih
dosedanji koncesionar ne more več nadaljevati izvajanja gospodarske javne
službe javni linijski prevoz potnikov, se v primeru prenehanja koncesijskega
razmerja in ko nova koncesija ni podeljena ali ni drugače zagotovljeno, da bi
se javna služba nepretrgano izvajala na določenem koncesijskem podobmočju,
sklene pogodba z enim ali več koncesionarji na drugih koncesijskih podobmočjih,
in sicer do podelitve nove koncesije oziroma najdlje za 12 mesecev. Za
sklenitev pogodbe iz tega odstavka ministrstvo objavi javni poziv in z
zainteresiranimi koncesionarji izvede pogajanja.
4. Financiranje izvajanja gospodarske javne službe javni
linijski prevoz potnikov
64. člen
(viri financiranja)
(1) Storitve v okviru gospodarske javne službe javni linijski
prevoz potnikov se financirajo iz naslednjih virov:
-
sredstev plačil potnikov za opravljene prevozne storitve (prevoznina);
-
nadomestila iz proračuna koncedenta za izvajanje obveznosti te javne
službe;
-
sofinanciranja lokalnih skupnosti in drugih pravnih ali fizičnih oseb;
-
drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi posebnih
predpisov in so namenjena za financiranje ali sofinanciranje prevozov določenih
kategorij potnikov (subvencije za prevoze dijakov in študentov, subvencije za
invalidne osebe in podobne subvencije za določene kategorije potnikov).
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabljajo izključno za
opravljanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov.
65. člen
(tarifa)
(1) Cene prevoznih storitev (prevoznina) se oblikujejo glede
na dolžino prevoza in vrsto vozovnice.
(2) Prevoznina se določi na posameznega potnika in na kos
izročene prtljage.
(3) Prevoznine in njihova medsebojna razmerja glede na merili
iz prvega odstavka tega člena so določeni v tarifi prevoznin iz Priloge 3, ki
je sestavni del te uredbe.
66. člen
(cenik)
Na podlagi tarife in razdalje po daljinarju med posameznimi avtobusnimi
postajami in postajališči organ JPP v centralni informatizirani zbirki podatkov
določi cenik prevoznin in morebitne popuste ter jih objavi na svoji spletni
strani.
67. člen
(obveznost uporabe cenika)
(1) Če koncesionar za posamezne kategorije potnikov pridobiva
subvencije ali druga sredstva, ki se obračunajo na višino prevoznine, se pri
izračunu višine tega zneska uporablja prevoznina, določena s cenikom,
posameznemu potniku, za katerega je prejel subvencijo, pa lahko koncesionar
zaračuna le razliko med prevoznino, določeno s cenikom, in subvencijo.
(2) Če mora koncesionar na podlagi pogodbe z lokalno
skupnostjo ali drugo pravno oziroma fizično osebo po 74. členu te uredbe
vse potnike na določeni liniji ali določeno kategorijo potnikov voziti
brezplačno ali za zmanjšano prevoznino, mora tako zmanjšanje uporabljati
nediskriminatorno za vse potnike, ki ustrezajo splošnim pogojem, določenim v
pogodbi.
68. člen
(lastna cena)
(1) Lastna cena so odhodki in stroški, ki jih ima koncesionar
z izvajanjem gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, vključno
s primernim dobičkom, preračunani na kilometer opravljenega prevoza.
(2) Za primeren dobiček iz prejšnjega odstavka velja
opredelitev iz Uredbe 1370/2007/ES, ki primeren dobiček določa kot stopnjo
donosa kapitala, ki je običajna za sektor v zadevni državi članici Evropske
unije in ki mora upoštevati operativno tveganje in tveganje ali odsotnost
tveganja koncesionarja zaradi posegov organov oblasti.
(3) Izhodiščno lastno ceno po strukturi stroškov in odhodkov navede
kandidat za koncesionarja v vlogi za pridobitev koncesije na obrazcu, ki je
sestavni del razpisne dokumentacije javnega razpisa za podelitev koncesije po
tej uredbi. V okviru izhodiščne lastne cene kandidat za koncesionarja navede
tudi strukturo prihodkov za pokrivanje izhodiščne lastne cene. Kandidat za
koncesionarja mora v okviru izhodiščne lastne cene navesti tudi povprečni delež
uporabe vozil za tržne prevoze in delež uporabe vozil za javne linijske prevoze
glede na prevožene kilometre enih in drugih voženj ter vračunati stroške
amortizacije in vzdrževanja vozil v obseg izhodiščne lastne cene le v ustreznem
deležu.
(4) Izhodiščna lastna cena je lahko višja v primerih, ko
kandidat ali koncesionar določene vožnje izvaja z vozili na alternativna goriva
v skladu z uredbo, ki ureja alternativna goriva v prometu in način
zagotavljanja infrastrukture zanje. Povišano izhodiščno lastno ceno lahko
kandidat ali koncesionar predlaga s predložitvijo podrobnega izračuna spremembe
stroškov in odhodkov v primerjavi z vozili na dizelski pogon, za znesek
povišanja lastne cene pa se za razdalje, prevožene z vozili na alternativna
goriva, poveča tudi maksimalno nadomestilo. Koncesionar se o predlogu povišane
izhodiščne lastne cene uskladi z organom JPP.
(5) Vpliv spremembe posameznih odhodkov in stroškov ter
prihodkov na finančna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se ugotavlja
na podlagi izhodiščne lastne cene in strukture prihodkov za njeno pokrivanje.
(6) Izhodiščna lastna cena se lahko spremeni samo, če se
spremenijo cene, ki vplivajo na stroške in odhodke, za več kot pet odstotkov.
69. člen
(plačevanje nadomestila)
(1) Koncedent plačuje koncesionarju za izvajanje obveznosti gospodarske
javne službe javni linijski prevoz potnikov nadomestilo iz sredstev proračuna,
če skupni prihodki koncesijskega podobmočja ne dosegajo lastne cene, in sicer
največ do višine lastne cene.
(2) Pogodbeni znesek nadomestila se določi v višini
pogodbenih kilometrov, pomnoženih s pogodbenim maksimalnim nadomestilom na
kilometer opravljenega prevoza. Nadomestilo se določi v letnem znesku in se
plačuje koncesionarju mesečno na podlagi izstavljenega računa.
(3) Če koncesionarja sestavlja več pravnih ali fizičnih oseb
(konzorcij), se nadomestilo plačuje enemu od njih ali na račun, ki ga določijo.
(4) Če koncedent v času veljavnosti koncesije uvede spremembe
tarifnega sistema, ki lahko prihodke koncesionarja znižajo, se lahko za določen
čas poveča maksimalno nadomestilo za znesek, s katerim se izravnajo tveganja
koncesionarja.
(5) Glede delitve splošnih stroškov in presojanja objektivne upravičenosti
sodil, ki se uporabljajo za razporejanje prihodkov, odhodkov, sredstev in
obveznosti do njihovih virov ter temeljijo na načelih stroškovnega
računovodstva, je treba upoštevati določbe zakona, ki ureja področje
preglednosti finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti.
(6) Podrobneje se plačevanje nadomestila uredi v koncesijski pogodbi.
70. člen
(razlogi za prilagoditev finančnih razmerij)
(1) Finančna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se
prilagodijo le iz naslednjih razlogov:
-
če pride do povečanja ali zmanjšanja upravičenih odhodkov in stroškov,
ki jih ima koncesionar z izvajanjem prevozov v okviru gospodarske javne službe
javni linijski prevoz potnikov, tako, da se spremeni lastna cena koncesionarja
brez upoštevanja stroškov energentov za več kot pet odstotkov;
-
če na podlagi zahteve koncedenta pride do spremenjenega števila
kilometrov, kar vpliva na število angažiranih voznikov in vozil za izvajanje
gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov;
-
če se zaradi povečanja ali zmanjšanja števila potnikov povečajo ali
zmanjšajo prihodki, ki jih ima koncesionar iz prevoznin v okviru gospodarske
javne službe javni linijski prevoz potnikov, za več kot pet odstotkov;
-
če se zaradi uvedbe enotne vozovnice predvidi zmanjšanje ali povečanje
prihodkov, ki jih ima koncesionar iz prevoznin v okviru gospodarske javne
službe javni linijski prevoz potnikov, za več kot dva odstotka;
-
če se zaradi uvedbe vozil na alternativna goriva, ki je usklajena s
koncedentom, spremeni lastna cena za določeno število kilometrov;
-
če se zaradi odločitve koncedenta o zvišanju ali zmanjšanju višine
prevoznin spremenijo prihodki koncesionarja iz prevoznin za več kot dva
odstotka;
-
če se iz javnofinančnih razlogov spremeni višina nadomestila iz
prejšnjega člena.
(2) Povečanje ali zmanjšanje veljavnega nadomestila se
izračuna glede na veljavno izhodiščno lastno ceno koncesionarja.
71. člen
(prilagoditev nadomestila)
(1) Prilagoditev finančnih razmerij se praviloma izvede s
spremembo nadomestila iz 69. člena te uredbe. Višina nadomestila se spremeni
tako, da skupaj z novimi prihodki koncesionarja pokriva novo lastno ceno.
(2) Izračun nove lastne cene in novega nadomestila v
posameznem koledarskem letu pripravi organ JPP do 28. februarja v tekočem
letu na podlagi obrazloženega in izkazanega predloga in obračuna koncesionarja,
ki ju ta predloži organu JPP najpozneje do 31. januarja v tekočem letu.
(3) Na način iz prejšnjega odstavka se izjemoma opravi
sprememba nadomestila tudi med letom, če se cene dejanskih energentov od zadnje
prilagoditve spremenijo za več kot pet odstotkov.
(4) Če organ JPP na podlagi revidiranega letnega poročila iz
51. člena te uredbe ugotovi, da je v prejšnjem koledarskem letu znesek
čezmernega nadomestila presegel deset odstotkov zneska letnega nadomestila,
koncesionar čezmerno nadomestilo vrne v obliki zmanjšane akontacije
nadomestila.
(5) Če v proračunu ni na voljo sredstev za prilagoditev
nadomestila, se prilagoditev izvede v naslednjem proračunskem obdobju, če v tem
proračunu zagotovljena sredstva zadoščajo, sicer se izvede prilagoditev v
skladu s tem členom.
(6) Prilagoditev nadomestila v tekočem letu se ne izvede, če
niso bili realizirani načrtovani prihodki, ki so bili osnova za izračun
nadomestila. Prilagoditev nadomestila se izvede v naslednjem letu, če se pokaže
razlika med realiziranimi prihodki v dveh zaporednih letih.
(7) Ključi za razporejanje splošnih stroškov za potrebe
ugotavljanja lastne cene in revidiranega letnega poročila se določijo v
koncesijski pogodbi.
72. člen
(druga prilagoditev finančnih razmerij)
(1) Če s prilagajanjem nadomestila ni mogoče izvesti
prilagoditve ali je ni mogoče izvesti v celoti, se prilagoditev izvede z
ustrezno spremembo višine prevoznin tako, da koncesionar s prihodki za
financiranje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov pokriva
novo lastno ceno.
(2) Če prilagoditev iz prejšnjega odstavka ni mogoča ali je
ni mogoče izvesti v celoti, se prilagoditev izvede z ustrezno spremembo
standarda dostopnosti, spremembo linij ali na drug način.
73. člen
(način prilagoditve)
(1) Vsaka stranka mora drugo stranko nemudoma obvestiti o
okoliščinah, ki so pomembne za izvedbo prilagoditve finančnih razmerij v zvezi
s koncesijo.
(2) Prilagoditev nadomestila iz 71. člena te uredbe se
izvede z usklajenim izračunom novega nadomestila in sklenitvijo aneksa h
koncesijski pogodbi.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncesionar v
skladu s predpisi opravljati javne linijske prevoze, ima pa pravico do
povrnitve potrebnih stroškov v zvezi z njihovim izvajanjem, ob upoštevanju
primernega dobička.
74. člen
(sofinanciranje lokalne skupnosti in drugih pravnih ali
fizičnih oseb)
(1) Lokalna skupnost ali druga pravna oziroma fizična oseba
ali skupina oseb (sofinancer) lahko na podlagi pogodbe zagotavlja dodatna
sredstva za izvajanje obveznosti gospodarske javne službe javni linijski prevoz
potnikov ali subvencioniranje prevoznin (sofinanciranje), s tem da:
-
zagotavlja sredstva za prevoz določene skupine ali kategorije potnikov,
kar lahko vključuje tudi dodatna postajališča za te potnike (npr. šoloobvezni
otroci, delavci);
-
zagotavlja sredstva za večje število voženj na posamezni liniji;
-
zagotavlja sredstva za dodatne avtobusne postaje oziroma postajališča na
liniji;
-
zagotavlja sredstva za dodatno linijo, spremembo poteka linije ali njeno
podaljšanje;
-
za določeno skupino ali kategorijo potnikov (npr. dijaki, upokojenci)
zagotavlja sredstva za nižjo ceno, ki jo plača potnik, za prevoz na posamezni
liniji, delu linije ali območju;
-
zagotavlja sredstva za nižjo ceno, ki jo plača potnik, za prevoz na
posamezni liniji, delu linije ali območju.
(2) Pogodbo iz druge in četrte alineje prejšnjega odstavka
lahko sklenejo sofinancer, ministrstvo in koncesionarji, če obveznosti sofinanciranja
in razpoložljiva proračunska sredstva za izvajanje gospodarske javne službe
javni linijski prevoz potnikov zadoščajo za kritje dodatnih obveznosti, na
njeni podlagi pa se lahko sklene aneks h koncesijski pogodbi. Pogodbo iz prve,
tretje, pete in šeste alineje prejšnjega odstavka lahko sklenejo sofinancer,
organ JPP in koncesionarji, če obveznosti sofinanciranja zadoščajo za kritje
dodatnih obveznosti.
75. člen
(druga sredstva)
(1) Če koncesionar prejema kakršna koli druga sredstva za
izvajanje javnih linijskih prevozov, ki niso navedena v 64. členu te
uredbe, mora ta sredstva, zmanjšana za upravičene stroške v zvezi z njihovim
pridobivanjem, uporabiti za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski
prevoz potnikov.
(2) O višini prihodkov iz prejšnjega odstavka mora
koncesionar poročati organu JPP na način, določen v 51. členu te uredbe.
III. SISTEM ENOTNE VOZOVNICE
1. Integracija storitev prevoza potnikov
76. člen
(integrirane storitve javnega potniškega prevoza)
(1) Organ JPP upravlja sistem enotne vozovnice, s katerim se
zagotavlja integracija prevoznih storitev na območju Republike Slovenije.
(2) Integracija prevoznih storitev kot integriranih linij v
okviru sistema enotne vozovnice zajema zlasti:
-
upravljavsko integracijo v smislu povezovanja storitev z medsebojnim
usklajevanjem voznih redov, drugih okoliščin izvajanja posameznih prevoznih
storitev in kontrole uporabe enotne vozovnice;
-
fizično integracijo v smislu povezovanja prevoznih storitev, ki jih
izvajajo prevozniki v različnih vrstah prometa, in dopolnilnih storitev na
načelih enotne in celovite ponudbe sistema enotne vozovnice;
-
tarifno integracijo v smislu enotnega tarifnega sistema za oblikovanje
cene enotne vozovnice na podlagi tarif in cenikov posameznih prevoznih in
dopolnilnih storitev;
-
finančno integracijo v smislu združevanja finančnih sredstev za
poravnavo integriranih storitev prek poravnalnega sistema enotne vozovnice.
77. člen
(udeleženci sistema enotne vozovnice)
(1) Udeleženci sistema enotne vozovnice so organ JPP,
koncesionarji, izvajalec gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem
in čezmejnem regijskem železniškem prometu in drugi izvajalci prevozov ali
dobavitelji storitev, s katerimi organ JPP sklene pogodbo o vključitvi v sistem
enotne vozovnice. Vsi udeleženci sistema enotne vozovnice so člani poravnalnega
sistema enotne vozovnice.
(2) Organ JPP določi pravila za delovanje sistema enotne
vozovnice v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu, zakonom, ki
ureja upravljanje plačilnih sistemov, Uredbo 1370/2007/ES in to uredbo ter jih
objavi na svoji spletni strani.
2. Enotna vozovnica
78. člen
(uvedba enotne vozovnice)
(1) Organ JPP lahko uvede enotno vozovnico za prevozne storitve,
izvajane v okviru gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, in
prevozne storitve, izvajane v okviru gospodarske javne službe prevoza potnikov
v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, pri čemer se enotna
vozovnica lahko opredeli tudi kot izključni način za zagotovitev določenih
storitev v tem obsegu.
(2) Organ JPP lahko za določen čas testno ali za poseben
namen uvede enotno vozovnico za prevozne in dopolnilne storitve na poljubnem
področju za posamezne vrste prevozov, potnikov ali okoliščin pod posebnimi
pogoji in s prilagojenimi ali brezplačnimi tarifami.
(3) V sistem enotne vozovnice, ki jo uvede organ JPP v skladu
s prejšnjim odstavkom, so obvezno vključeni koncesionarji po tej uredbi.
(4) Organ JPP lahko uvede enotno vozovnico za mestni linijski
prevoz potnikov na podlagi pogodbe med upravljavcem mestnega linijskega prevoza
potnikov in organom JPP. S pogodbo se določijo zlasti upravljavska, tarifna in
finančna integracija.
(5) Organ JPP lahko uvede enotno vozovnico za javni prevoz
potnikov po žičniških napravah, za katere je podeljena koncesija za izvajanje
gospodarske javne službe javni prevoz potnikov po žičniških napravah, na
podlagi pogodbe med upravljavcem javnega prevoza potnikov po žičniških napravah
in organom JPP. S pogodbo se določijo zlasti upravljavska, tarifna in finančna
integracija.
(6) Organ JPP lahko uvede enotno vozovnico za druge vrste
prevoza potnikov na podlagi pogodbe med upravljavcem druge vrste prevoza
potnikov in organom JPP. S pogodbo se določijo zlasti upravljavska, tarifna in
finančna integracija.
(7) Organ JPP lahko uvede enotno vozovnico za druge prevozne
in dopolnilne storitve na podlagi pogodbe s posameznim gospodarskim subjektom,
dobaviteljem blaga in storitev, o udeležbi v sistemu enotne vozovnice.
79. člen
(izdaja enotne vozovnice)
Enotna vozovnica se izda v imenu in za račun organa JPP.
80. člen
(prodaja enotne vozovnice)
(1) Enotno vozovnico po tej uredbi v imenu in za račun organa
JPP prodajajo izvajalci gospodarske javne službe javni linijski promet
potnikov, izvajalec gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in
čezmejnem regijskem železniškem prometu in druge zainteresirane osebe, ki z
organom JPP na podlagi javnega poziva sklenejo pogodbo o prodaji enotne
vozovnice.
(2) Za spletno prodajo in za prodajo na prodajnih mestih se
višina provizije določi s pogodbo o prodaji enotne vozovnice v deležu vrednosti
prodanih vozovnic brez davka na dodano vrednost in upoštevaje zahtevnost
prodaje, pri čemer provizija ne sme presegati štirih odstotkov cene enotne
vozovnice brez davka na dodano vrednost.
(3) Koncesionarju in izvajalcu gospodarske javne službe
prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu se za
prodajo enotne vozovnice na lastnih prodajnih mestih, razen za prodajo v
vozilu, priznajo dodatni upravičeni stroški izvajanja gospodarske javne službe
v višini provizij, dogovorjenih s pogodbo iz prejšnjega odstavka.
81. člen
(uporaba enotne vozovnice)
(1) Uporaba enotne vozovnice za sklenitev posla (prevozna pogodba,
dodatne in dopolnilne storitve) v okviru njene osebne, stvarne, krajevne in
časovne veljavnosti se izvede z njeno validacijo.
(2) S pravili za delovanje sistema enotne vozovnice se uredi
uporaba veljavne enotne vozovnice za sklenitev posla, kadar njena validacija
tehnično ni omogočena.
(3) Če validacija potniku z osebno, stvarno, krajevno in
časovno veljavno enotno vozovnico tehnično ni omogočena, se vse do njene
morebitne validacije šteje, da prevoznik vozovnico potniku izda s potnikovim
vstopom v prevozno sredstvo.
(4) Upravičenja prevoznika, ki je vključen v sistem enotne
vozovnice, se za namene poravnave storitev, opravljenih na podlagi uporabe enotne
vozovnice, oblikujejo tako, da se upošteva medsebojni vpliv zaporednih
validacij enotne vozovnice.
(5) Organ JPP udeležencem sistema enotne vozovnice zagotavlja
vpogled v anonimizirane podatke o validacijah enotne vozovnice, uporabljene za
sklenitev posla z njimi, in v njihovem okviru izdanih vozovnic.
3. Poravnalni sistem enotne vozovnice
82. člen
(viri sredstev)
Viri sredstev, pridobljenih s prodajo enotne vozovnice, so:
-
plačilo kupca enotne vozovnice;
-
subvencija na podlagi statusa upravičenca;
-
znesek sofinanciranja v skladu s 74. členom te uredbe;
-
drugi viri.
83. člen
(obračun)
(1) Sredstva, pridobljena s prodajo enotne vozovnice, se
namenijo za:
-
kritje stroškov prodaje enotne vozovnice na podlagi dejanskih stroškov
prodajne provizije;
-
kritje stroškov izdaje in poravnave v višini dejanskih stroškov, vendar
ne več kot pet odstotkov sredstev, pridobljenih s prodajo enotne vozovnice;
-
poravnavo na podlagi uporabe enotne vozovnice opravljenih prevozov in
drugih storitev;
-
kritje stroškov in financiranje razvoja sistemov javnih služb, povezanih
z mobilnostjo, in enotne vozovnice.
(2) Obračunsko obdobje je koledarski mesec. V posameznem mesečnem
obračunu se upošteva(jo):
-
sorazmerni delež sredstev, namenjenih za poravnavo storitev, opravljenih
na podlagi uporabe enotne vozovnice;
-
prevozne in druge storitve, opravljene na podlagi uporabe enotne
vozovnice, katere sorazmerni delež sredstev je upoštevan v obračunskem obdobju.
(3) Sorazmerni delež iz prejšnjega odstavka se določi za vse
v obračunskem obdobju veljavne enotne vozovnice, in sicer tudi, če je skupna
višina sredstev enaka nič, upoštevaje naslednji načeli:
-
za terminske pravice iz enotne vozovnice: kot razmerje med časom
veljavnosti enotne vozovnice v obračunskem obdobju in celotnim časom njene
veljavnosti;
-
za kuponske pravice iz enotne vozovnice: kot razmerje med številom
kuponov, uporabljenih in zapadlih v obračunskem obdobju, in številom kuponov,
ki ga enotna vozovnica vsebuje.
(4) Podrobno se način obračuna določi:
-
za izvajalce gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v
koncesijski pogodbi;
-
za izvajalca gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in
čezmejnem regijskem železniškem prometu v posebni pogodbi o vključitvi v sistem
enotne vozovnice, sklenjeni med izvajalcem in organom JPP;
-
za izvajalca mestnega linijskega prevoza potnikov v pogodbi o vključitvi
v sistem enotne vozovnice, sklenjeni med upravljavcem mestnega linijskega
prevoza potnikov in organom JPP;
-
za izvajalca javnega prevoza potnikov po žičniških napravah v pogodbi o
vključitvi v sistem enotne vozovnice, sklenjeni med upravljavcem javnega
prevoza potnikov po žičniških napravah in organom JPP;
-
za druge udeležence sistema enotne vozovnice v pogodbi o vključitvi v
sistem enotne vozovnice, sklenjeni med udeležencem in organom JPP.
84. člen
(dokončnost obračuna)
(1) Udeleženec sistema enotne vozovnice ima pravico ugovora
na mesečni obračun v petih delovnih dneh po prejemu obračuna s strani organa
JPP.
(2) Če v roku iz prejšnjega odstavka nobeden od udeležencev sistema
enotne vozovnice ni vložil ugovora na mesečni obračun, ta postane dokončen za
vse udeležence sistema enotne vozovnice.
(3) Če je eden ali več udeležencev sistema enotne vozovnice vložilo
pravočasen ugovor na mesečni obračun, ta v primeru, da so bili vsi ugovori zavrnjeni,
postane dokončen z odločitvijo o ugovorih.
(4) Če je eden ali več udeležencev sistema enotne vozovnice vložilo
pravočasen ugovor na mesečni obračun in je organ JPP vsaj enemu ugovoru ugodil,
organ JPP pripravi nov mesečni obračun, ki postane dokončen z njegovo izdelavo.
85. člen
(poravnava)
Organ JPP na podlagi dokončnega mesečnega obračuna, če je
končni znesek mesečnega obračuna udeleženca sistema enotne vozovnice pozitiven,
pozove udeleženca k izstavitvi računa, če pa je znesek mesečnega obračuna
udeleženca negativen, mu izstavi račun za obračunsko obdobje.
IV. POSEBNE DOLOČBE
86. člen
(posebnosti obstoječih koncesijskih razmerij)
(1) Podjetje, ki ima ob uveljavitvi te uredbe sklenjeno
koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz
potnikov na podlagi Uredbe o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe
izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu
(Uradni list RS, št. 88/04, 131/06 – ZPCP-2 in 73/09), nadaljuje izvajanje
gospodarske javne službe po tej uredbi do poteka veljavnosti koncesijskih
pogodb.
(2) Za koncesijska razmerja iz prejšnjega odstavka se ne
uporabljajo naslednje določbe te uredbe:
-
6. člen;
-
prvi in peti odstavek 7. člena;
-
tretji odstavek 8. člena;
-
prvi odstavek 9. člena;
-
12. člen;
-
peti odstavek 18. člena;
-
prvi odstavek 20. člena;
-
peti odstavek 21. člena;
-
drugi odstavek 22. člena;
-
drugi odstavek 23. člena;
-
drugi odstavek 45. člena;
-
68. člen;
-
drugi odstavek 69. člena;
-
70. člen;
-
71. člen;
-
72. člen;
-
73. člen.
(3) Določbe četrtega do štirinajstega odstavka tega člena se
uporabljajo samo za koncesijska razmerja iz prvega odstavka tega člena.
(4) Linije, ki so predmet koncesije, so določene z
registriranim voznim redom, ki je sestavni del koncesijskih pogodb.
(5) Znesek nadomestila ne sme presegati zneska, potrebnega za
pokrivanje upravičenih stroškov, izračunanih na podlagi stroškov dobro
delujočega podjetja, ki so nastali pri izpolnjevanju obveznosti gospodarske
javne službe javni linijski prevoz potnikov, ob upoštevanju ustreznih prihodkov
in primernega dobička.
(6) Višina nadomestila se določi tako, da se stroškom, ki
nastanejo z izvajanjem gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov,
prištejejo primeren dobiček in stroški financiranja ter odštejejo vsi prihodki
pri izvajanju te javne službe. Razlika do višine maksimalnega nadomestila je
višina nadomestila, do katerega je upravičen koncesionar.
(7) Primeren dobiček iz petega odstavka tega člena pomeni največ
višino obresti na obseg sredstev, zagotovljenih za izvajanje gospodarske javne
službe javni prevoz potnikov, po obrestni meri na državne vrednostne papirje
primerljive ročnosti glede na koncesijsko pogodbo, povečano za največ dve
odstotni točki.
(8) Upravičeni stroški iz petega odstavka tega člena se
določijo z normirano stroškovno ceno in so:
a)
neposredni stroški v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe javni
linijski prevoz potnikov:
-
energija,
-
amortizacija vozil in opreme,
-
amortizacija opreme v vozilih,
-
vzdrževanje vozil,
-
stroški dela voznega osebja,
-
zavarovanja vozil,
-
parkiranje, cestnine in avtobusne postaje;
b)
splošni stroški:
-
stroški dela (brez voznega osebja),
-
stroški materiala,
-
stroški storitev,
-
amortizacija osnovnih sredstev (brez vozil in opreme v vozilih),
-
stroški financiranja in primeren dobiček.
(9) Višina nadomestila je določena v koncesijski pogodbi na
podlagi normirane cene in višine maksimalnega nadomestila na kilometer, ki se
uskladita v postopku pogajanj in sta zapisana v dogovoru med ministrstvom in
Gospodarsko zbornico Slovenije ter Obrtno podjetniško zbornico Slovenije.
(10) Nadomestilo se določi v najnižji vrednosti od vrednosti MN
in se izračuna po naslednjih formulah:
MN = MaxN × ŠtKM
in
IN = NC × ŠtKM – (PPV + PsPP + PJV + PDV),
kjer je:
MN … najvišje nadomestilo
MaxN … najvišje nadomestilo na kilometer
IN … izračunano nadomestilo
NC … normirana cena
ŠtKM … število prevoženih kilometrov
PPV … prihodki iz prodaje vozovnic za
predmetne linije
PsPP … prihodki iz storitev prevoza prtljage
PJV … prihodki iz javnih virov
PDV … prihodki iz drugih virov
Načini izračunov in poračunov se podrobneje določijo v
koncesijski pogodbi.
(11) Koncesionarju se pri končnem letnem poračunu prizna pet
odstotkov višja normirana cena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
prihodki koncesionarja presegajo normirano ceno;
-
koncesionar je za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski
prevoz potnikov v preteklem koledarskem letu uporabljal vozila, ki so v tem
letu v okviru te gospodarske javne službe prevozila 40.000 kilometrov na
vozilo, in ima na podlagi teh vozil vsaj 20 odstotkov mlajši vozni park od
povprečne starosti vseh vozil, s katerimi se je v tem letu izvajala ta
gospodarska javna služba;
-
tako izračunana normirana cena ne presega prihodkov na kilometer, sicer
koncesionar ni upravičen do nadomestila.
(12) Normirana cena je lahko za odobreno število kilometrov višja
v primerih, ko namerava kandidat ali koncesionar določene vožnje v okviru
odobrenega števila kilometrov izvajati z vozili na alternativna goriva v skladu
z Uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu (Uradni
list RS, št. 41/17). Povišano normirano ceno lahko kandidat ali
koncesionar predlaga s predložitvijo podrobnega izračuna spremembe stroškov in
odhodkov v primerjavi z vozili na dizelski pogon, za znesek povišanja lastne
cene pa se za razdalje, prevožene z vozili na alternativna goriva, poveča tudi
maksimalno nadomestilo. Koncesionar se o predlogu povišane normirane cene in
odobrenega števila kilometrov uskladi z organom JPP.
(13) Tretji odstavek 80. člena te uredbe se uporablja od
trenutka, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:
-
enotna vozovnica je uvedena na liniji, ki je predmet koncesije;
-
stroški prodaje vozovnic niso upoštevani v strukturi stroškovne cene.
(14) Koncesijske pogodbe se uskladijo s to uredbo v treh mesecih
od njene uveljavitve.
Priloga
1: Linije
Priloga
2: Standard dostopnosti
Priloga
3: Tarifa prevoznin
Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne
službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji
te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice (Uradni list RS, št. 29/19) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
87. člen
(prehodni režim izvajanja
gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov)
Koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe
javni linijski prevoz potnikov na podlagi Uredbe o koncesijah za opravljanje
gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem
cestnem prometu (Uradni list RS, št. 88/04, 131/06 – ZPCP-2 in 73/09), se
z začetkom izvajanja obveznosti gospodarske javne službe javni linijski prevoz
potnikov po novi pogodbi spremenijo tako, da se iz registriranih voznih redov
po koncesijski pogodbi izločijo voznoredne linije, ki so predmet nove pogodbe
ali se prenehajo izvajati. V preostalem delu, razen za izločenim voznorednim
linijam pripadajoče kilometre in povezane finančne posledice, ostanejo pravice
in obveznosti izvajalca gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov
nespremenjene.
88. člen
(začasni način prodaje
enotne vozovnice)
Do vključno zadnjega dne meseca v mesecu odprtja namenske proračunske
postavke proračuna Republike Slovenije za vplačilo prihodkov od prodaje enotne
vozovnice v skladu s prvim odstavkom 80. člena te uredbe, enotno vozovnico
po tej uredbi v imenu organa JPP in za račun prodajalca prodajajo izvajalci
gospodarske javne službe javni linijski promet potnikov in izvajalec
gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem
železniškem prometu.
89. člen
(prevozne storitve
izvajalca gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem
regijskem železniškem prometu)
(1) Do zagotovitve možnosti redne validacije enotne vozovnice
ob njeni uporabi za prevoz na prevoznih sredstvih po voznem redu v notranjem in
čezmejnem regijskem železniškem prometu, vendar najdlje do izteka leta 2021, se
sredstva iz tretje alineje prvega odstavka 83. člena te uredbe v obsegu,
namenjenem za poravnavo storitev koncesionarjev, ki jih ti opravijo v okviru
gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov (storitve
koncesionarjev), in storitev izvajalca gospodarske javne službe prevoza
potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu (storitve
izvajalca GJS ŽP), predhodno razdelijo na del za poravnavo storitev
koncesionarjev in del za poravnavo storitev izvajalca GJS ŽP v vnaprej
določenih deležih.
(2) Deleža iz prejšnjega odstavka sta enaka deležema
posamezne vrste prevoza v skupni polni vrednosti subvencioniranih vozovnic
dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih v letu 2015.
90. člen
(uvedba splošnih enotnih
vozovnic)
Splošna enotna vozovnica se na vseh registriranih linijah
JPP, razen mestnega linijskega prevoza potnikov in javnega prevoza potnikov po
žičniških napravah, uvede:
-
s 1. 6. 2019 mesečna neimenska enotna vozovnica s količnikom 32
enkratnih voženj in letna vozovnica;
-
s 1. 8. 2019 enotna vozovnica za enkratno vožnjo, dnevna vozovnica in
tedenska vozovnica;
-
s 1. 1. 2020 mesečna enotna imenska vozovnica s količnikom 26 enkratnih
voženj;
-
cene mesečnih in integriranih mesečnih vozovnic, ki so ob uveljavitvi te
uredbe nižje od cen, določenih v tarifah prevoznin iz Priloge 3 te uredbe, je
treba uskladiti s to uredbo v dveh letih od njene uveljavitve.
91. člen
(rok objave razpisa)
Organ JPP mora objaviti javni razpis za podelitev koncesije najpozneje
v enem letu od uveljavitve te uredbe.
92. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem začetka veljavnosti te uredbe preneha veljati
Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz
potnikov v notranjem cestnem prometu in o koncesiji te javne službe (Uradni
list RS, št. 73/09).
(2) Z dnem začetka veljavnosti te uredbe se preneha
uporabljati Uredba o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe
izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu
(Uradni list RS, št. 88/04, 131/06 – ZPCP-2 in 73/09).
93. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi Uredbe o načinu izvajanja
gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem
prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice
(Uradni list RS, št. 79/21) spreminja 90. člen uredbe tako, da
se glasi:
»90. člen
(uvedba splošnih enotnih
vozovnic)
Splošna enotna vozovnica se na vseh registriranih linijah
JPP, razen mestnega linijskega prevoza potnikov in javnega prevoza potnikov po
žičniških napravah, uvede:
-
s 1. 6. 2019 mesečna neimenska enotna vozovnica s količnikom 32
enkratnih voženj in letna vozovnica;
-
s 1. 8. 2019 enotna vozovnica za enkratno vožnjo, dnevna vozovnica in
tedenska vozovnica;
-
s 1. 1. 2020 mesečna enotna imenska vozovnica s količnikom 26 enkratnih
voženj;
-
cene mesečnih in integriranih mesečnih vozovnic, ki so ob uveljavitvi te
uredbe nižje od cen, določenih v tarifah prevoznin iz Priloge 3 te uredbe, je
treba uskladiti s to uredbo v treh letih od njene uveljavitve.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.