Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 obsega:

-        Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15 z dne 28. 12. 2015),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 32/16 z dne 6. 5. 2016),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 66/16 z dne 21. 10. 2016),

-        Uredbo o spremembi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 14/17 z dne 24. 3. 2017),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 38/17 z dne 14. 7. 2017),

-        Popravek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 40/17 z dne 21. 7. 2017),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 19/18 z dne 23. 3. 2018),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 82/18 z dne 21. 12. 2018),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 89/20 z dne 19. 6. 2020),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 152/20 z dne 23. 10. 2020),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 121/21 z dne 23. 7. 2021),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 11/22 z dne 28. 1. 2022),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 155/22 z dne 9. 12. 2022),

-        Uredbo o dopolnitvi Uredbe spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 12/23 z dne 27. 1. 2023),

-        Uredbo o dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 50/23 z dne 5. 5. 2023),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 103/23 z dne 6. 10. 2023).

UREDBA

o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

(neuradno prečiščeno besedilo št. 14)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba ureja izvajanje ukrepa naložbe v osnovna sredstva, podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov in podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti iz programa, ki ureja razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020). PRP 2014–2020 je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si).

(2) Ta uredba za ukrep in podukrepa iz prejšnjega odstavka določa namen podpore, upravičence, upravičene stroške, pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti, finančne določbe, splošne in skupne določbe za izvajanje:

1.      Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 30), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);

2.      Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1017 z dne 15. aprila 2021 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 224 z dne 24. 6. 2021, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);

3.      Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);

4.      Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 12), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1310/2013/EU);

5.      Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/841 z dne 19. februarja 2021 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 glede pravil o neizpolnjevanju v zvezi s sistemom za identifikacijo in registracijo govedi, ovc in koz ter izračunu ravni upravnih kazni v zvezi s prijavljenimi živalmi v okviru shem pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival (UL L št. 186 z dne 27. 5. 2021, str. 12);

6.      Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/94 z dne 30. oktobra 2018 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 19 z dne 22. 1. 2019, str. 5);

7.      Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/73 z dne 26. januarja 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 27 z dne 27. 1. 2021, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);

8.      Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/540 z dne 26. marca 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 glede nekaterih obveznosti obveščanja, pregledov na kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč na žival in zahtevki za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival ter predložitve zbirne vloge, vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo (UL L št. 108 z dne 29. 3. 2021, str. 15) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);

9.      Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU);

10.   Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU);

11.   Uredbe (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1) in

12.   Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 204 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjenih z Obvestilom Komisije o spremembi Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in o začasnih prilagoditvah zaradi upoštevanja učinka pandemije COVID-19 (UL C št. 424 z dne 8. 12. 2020, str. 30), (v nadaljnjem besedilu: Smernice za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje).

(3) Ta uredba določa tudi odstopanja glede obdobja upravičenosti stroškov za izvajanje Uredbe (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19 (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2020/558/EU).

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.      datum dodelitve podpore iz 29. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in 21. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje ter iz četrtega odstavka 3. člena Uredbe 1407/2013/EU je datum izdaje odločbe o pravici do sredstev po tej uredbi;

2.      polna delovna moč (v nadaljnjem besedilu: PDM) je obseg dela 1.800 ur letno;

3.      izračunana vrednost PDM iz prejšnje točke na kmetiji predstavlja naslednje vrednosti:

-  oseba, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (1 PDM),

-  oseba, ki je za polni delovni čas zaposlena na kmetiji (1 PDM),

-  osebi, ki je za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji se PDM izračuna glede na število ur zaposlitve,

-  član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (0,8 PDM),

-  član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela (0,5 PDM),

-  član kmetije, ki ni v delovnem razmerju na kmetiji (0,5 PDM),

-  član kmetije, ki je študent ali študentka (0,3 PDM),

-  član kmetije, ki je upokojenec ali upokojenka (0,3 PDM),

-  član kmetije, ki je dijak ali dijakinja (0,2 PDM);

4.      za eno PDM pri pravnih osebah in samostojnem podjetniku posamezniku se upošteva:

-  ena oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas oziroma

-  oseba, ki je nosilec dejavnosti in je zavarovana iz naslova samostojnega opravljanja gospodarske dejavnosti;

5.      glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je ekvivalent, ki se izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz priloge I Pravilnika o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali (Uradni list RS, št. 87/14, 15/16 in 78/18);

6.      glavni posevek je kmetijska rastlina, ki je na kmetijski površini pretežni del obdobja, določenega za izpolnjevanje diverzifikacije kmetijskih rastlin iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil;

7.      kmetijski proizvod je proizvod iz 4. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU, in iz 3. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

8.      metodologija Farm Accountancy Data Network (v nadaljnjem besedilu: FADN) je v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN opredeljeni način in oblika zapisovanja računovodskih podatkov;

9.      mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) so podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I k Uredbi 702/2014/EU;

10.   obseg primerljivih kmetijskih površin (v nadaljnjem besedilu: PKP) je obseg površin, ki se izračuna na podlagi dejanske vrste rabe GERK-a iz pravilnika, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), pri čemer se za 1 ha PKP šteje:

-  1 ha njivskih površin z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1100-njiva, 1131-začasno travinje, 1150-njiva za rejo polžev, 1161-hmeljišče v premeni, 1170-jagode na njivi in 1610-kmetijsko zemljišče v pripravi,

-  2 ha površin z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1222-ekstenzivni sadovnjak, 1300-trajni travnik in 1320-travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,

-  0,25 ha trajnih nasadov z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1221-intenzivni sadovnjak, 1211-vinograd, 1230-oljčnik, 1212-matičnjak, 1160-hmeljišče, 1180-trajne rastline na njivskih površinah, 1181-trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh in 1240-ostali trajni nasadi (za hitro rastoče panjevce se upoštevajo le nasadi hitro rastočega panjevca iz predpisa, ki ureja neposredna plačila),

-  0,1 ha rastlinjakov z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1190-rastlinjak, 1192-rastlinjak s sadnimi rastlinami in 1191-rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh,

-  8 ha plantaže gozdnega drevja z naslednjo vrsto rabe GERK: 1420-plantaže gozdnega drevja;

11.   vrsta rabe GERK in obseg površin iz prejšnje točke sta razvidna iz zbirne vloge, ki je vložena v letu, določenem v javnem razpisu, razen vrste rabe GERK 1181-trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, 1191-rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, 1240-ostali trajni nasadi in 1420-plantaže gozdnega drevja, ki je razvidna iz RKG na dan oddaje zbirne vloge, ki je vložena v letu, določenem v javnem razpisu;

12.   za 1 ha PKP se poleg površin iz 11. točke tega člena šteje tudi 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob, gobjega micelija ali substrata, pri čemer se upošteva obseg proizvodnih površin na dan oddaje zbirne vloge iz prejšnje točke;

13.   podjetje v težavah je podjetje iz 14. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 15. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

14.   zagotavljanje standardno obdelanih podatkov FADN je zagotavljanje predpisanih podatkov v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN in izračunanih standardnih rezultatov, kot so določeni v dokumentu Evropske komisije Opredelitev spremenljivk, ki se uporabljajo pri standardnih rezultatih FADN od obračunskega leta 2014 št. RI/CC 1750, ki je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP);

15.   predelava kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode pomeni predelavo iz 6. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 11. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

16.   predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode pomeni predelavo iz 56. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 75. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

17.   socialno podjetje je podjetje iz zakona, ki ureja socialno podjetništvo;

18.   trajni nasadi so sadovnjaki, vinogradi, oljčniki, hmeljišča, trsnice, matičnjaki, drevesnice, nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah ter nasadi jagod;

19.   trženje kmetijskih proizvodov pomeni trženje iz 7. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in z 12. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

20.   ureditev objekta je novogradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti, ki je povezana z rekonstrukcijo objekta, in odstranitev objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

21.   velika podjetja so podjetja iz 26. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU;

22.   skupna priznana vrednost naložbe je celotna vrednost naložbe brez davka na dodano vrednost, ki jo upravičenec navede v vlogi na javni razpis;

23.   enotno podjetje je enotno podjetje iz drugega odstavka 2. člena Uredbe 1407/2013/EU;

24.   degustacijski prostor je prostor, v katerem se izvaja predstavitev oziroma pokušnja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma predelave, ki so predmet trženja iz 19. točke tega odstavka;

25.   odvzemni objekt je črpališče, vodnjak ali objekt za odvzem vode iz akumulacije;

26.   sredstvo elektronske identifikacije je sredstvo elektronske identifikacije ravni zanesljivosti srednja ali visoka oziroma drug način elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti srednja ali visoka, v skladu s predpisi na področju elektronske identifikacije in storitev zaupanja;

27.   stranski proizvodi so proizvodi, opredeljeni v predpisih, ki urejajo odpadke.

3. člen

(pristojni organi in odbor)

(1) Organ upravljanja PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OU) iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je MKGP. Naloge OU opravljata MKGP in Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).

(2) Akreditirana plačilna agencija iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je ARSKTRP.

(3) Certifikacijski organ iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.

(4) Odbor za spremljanje iz drugega odstavka 47. člena Uredbe 1303/2013/EU je odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.

4. člen

(vrste ukrepov, podukrepov in operacij)

S to uredbo se ureja:

1.      v okviru ukrepa naložbe v osnovna sredstva iz 17. člena Uredbe 1305/2013/EU izvajanje podukrepov:

a)    podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, z naslednjima vrstama operacij:

-    naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev,

-    naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva;

b)    podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov;

c)    podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva, z naslednjimi vrstami operacij:

-    izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih,

-    gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,

-    tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,

-    ureditev gozdne infrastrukture,

d)    podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev;

2.      v okviru podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz 26. člena Uredbe 1305/2013/EU izvajanje operacij:

-    naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa,

-    naložbe v pred-industrijsko predelavo lesa;

3.      izvajanje podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti iz točke (b) prvega odstavka 19. člena Uredbe 1305/2013/EU.

II. PODROBNEJŠE DOLOČBE ZA IZVAJANJE PODUKREPOV IN OPERACIJ

1. Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev

5. člen

(namen podpore, cilji in vrste naložb)

(1) Podpora iz prve alineje 1. točke pod a) prejšnjega člena je namenjena naslednjim vrstam naložb kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi):

1.      naložbe v izvajanje tehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanja stroškov pridelave (ureditev gospodarskih poslopij oziroma nakup pripadajoče opreme, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup kmetijske mehanizacije, ureditev trajnih nasadov z vidika uvajanja tržno primernejših sort in izboljšanja tehnologije pridelave, ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika (v nadaljnjem besedilu: ZNS), ter nakup namakalne opreme);

2.      naložbe v izvajanje pridelave ekoloških in drugih proizvodov iz sheme kakovosti (ureditev gospodarskih poslopij oziroma nakup pripadajoče opreme, ureditev hlevskih izpustov in proste reje, nakup kmetijske mehanizacije, namenjene izvajanju ekološke pridelave, ureditev trajnih nasadov za izvajanje ekološke pridelave, ureditev ZNS ter nakup namakalne opreme);

3.      naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev zahtevam kmetovanja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz predpisa, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD), in sicer naložbe v nakup naslednje kmetijske mehanizacije, razen strojev oziroma kmetijske mehanizacije, ki prispevajo k zmanjšanju toplogrednih plinov: stroji za prekladanje materialov, stroji za transport, stroji za obdelavo tal, stroji za gnojenje, stroji za setev in sajenje, stroji za nego in varstvo rastlin, stroji za spravilo krme s travinja, namenski hmeljarski stroji, namenski sadjarski stroji, namenski vinogradniški in trsničarski stroji, namenski vrtnarski in zelenjadarski stroji ter mobilna dvoriščna mehanizacija;

4.      naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam:

-  ureditev trajnih nasadov, nakup in postavitev mreže proti toči, ureditev ZNS ter nakup namakalne opreme in opreme za protislansko zaščito,

-  nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme in

-  naložbe v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravni nesreči, ki jo razglasi pristojni organ v Republiki Sloveniji (ureditev hmeljišč);

5.      naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev na področju zaščite rejnih živali (ureditev hlevov oziroma nakup pripadajoče opreme, ureditev izpustov, nakup in postavitev mobilnih objektov in pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, ureditev objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, zatesnitev odprtih lagun za skladiščenje živinskih gnojil, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi);

6.      naložbe v krožno gospodarstvo na kmetijskih gospodarstvih:

-  povečanje učinkovite rabe energije (v nadaljnjem besedilu: URE) ter spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva (naložbe v ureditev objektov oziroma nakup opreme za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov, naložbe v zmanjšanje toplotnih izgub pri gradnji objektov z uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo, nakup energetsko varčnejše opreme ter naložbe v proizvodnjo električne in toplotne energije),

-  naložbe v mikro bioplinarne na kmetijskih gospodarstvih (do 50 kW),

-  novogradnja kompostarn in nakup pripadajoče opreme in

-  nakup opreme za vnovično uporabo vode in stranskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu;

7.      naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev zahtevam kmetovanja na vodovarstvenih območjih v skladu s predpisi Vlade Republike Slovenije, ki urejajo vodovarstvena območja (v nadaljnjem besedilu: vodovarstvena območja), (naložbe v ureditev hlevov in pripadajoče opreme in ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil);

8.      naložbe v ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojenje divjadi z visokimi premičnimi varovalnimi elektromrežami in nepremičnimi elektroograjami na območjih pojavljanja medveda in volka iz predpisa, ki ureja ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP 2014–2020, (v nadaljnjem besedilu: območje pojavljanja medveda in volka);

9.      naložbe v nakup in postavitev ograje, ki preprečuje stike prašičev z divjimi prašiči, v skladu s predpisom, ki ureja biovarnostne ukrepe;

10.   naložbe v ureditev zbirnih centrov za živali s pripadajočo opremo (ureditev hlevov oziroma nakup pripadajoče opreme, ureditev objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, ureditev skladišč za krmo oziroma nakup pripadajoče opreme, nakup tovornih vozil z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov), ter naložbe v ureditev distribucijskih centrov, v katerih se izvaja priprava primarnih kmetijskih proizvodov članov skupine ali organizacije proizvajalcev, skupine kmetov oziroma zadruge iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe za namen prve prodaje v skladu z 12. točko pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje (ureditev skladišč in hladilnic oziroma nakup pripadajoče opreme, nakup pakirnih linij ter nakup tovornih vozil z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov), in

11.   naložbe v nakup kmetijske mehanizacije, namenjene spravilu rastlinskih pridelkov in pridelavi vrtnin (stroji za spravilo zrnatih, silažnih in predilnih poljščin, stroji za spravilo krompirja in čebule, stroji za spravilo buč, stroji za spravilo hmelja, stroji za obiranje in spravilo sadja, grozdja in oljk, namenski vrtnarski in zelenjadarski stroji).

(2) Naložbe iz prejšnjega odstavka se glede na cilje iz PRP 2014-2020 delijo na:

1.      naložbe v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, ki se podpirajo zaradi naslednjih ciljev:

a)    dvig produktivnosti,

b)    povečanje stroškovne učinkovitosti,

c)    povečanje higiene in kakovosti ter doseganje višje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov,

č)    prilagoditev kmetijskih gospodarstev nadstandardnim zahtevam dobrobiti živali,

d)    prilagoditev kmetijskih gospodarstev horizontalnim ciljem, povezanim z inovacijami, okoljem in blažitvijo podnebnih sprememb, zlasti pa v:

-     prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam,

-     povečanje energetske učinkovitosti, vključno z večjo rabo lesa,

-     uvajanje OVE,

-     zmanjšanje oziroma učinkovitejšo rabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil (naprave za nanašanje FFS z zmanjšanjem zanosa in razkuževanje semena ter naprave za mehansko zatiranje škodljivih organizmov),

-     racionalnejšo rabo vode in drugih surovin ter v ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij (zbiranje meteorne vode, zamenjava namakalne opreme ter zmanjšanje porabe vode pri tehnoloških posodobitvah obstoječih ZNS) na kmetijskem gospodarstvu,

-     prilagoditev kmetovanja na okoljsko občutljivih območjih, pomembnih z vidika varovanja naravnih virov (zlasti vode, tal in biotske raznovrstnosti),

-     ureditev nasadov večletnih rastlin, ki so odporne na bolezni, pozebo oziroma na sušo,

-     izvajanje ekološke pridelave hrane,

e)    zaščita domačih živali oziroma gojenje divjadi na območjih pojavljanja medveda in volka ter

f)     zaščita prašičev pred divjimi prašiči;

2.      naložbe v prilagoditev standardom Evropske unije, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, vključno s standardom varstva pri delu, do katerih je upravičen mladi kmet;

3.      naložbe v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil;

4.      naložbe, namenjene prvi prodaji kmetijskih proizvodov iz lastne primarne pridelave prodajnemu posredniku ali predelovalcu, in dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo.

(3) Naložbe iz 1. do 9. točke in 11. točke prvega odstavka tega člena se izvajajo kot individualne naložbe, ki jih izvaja nosilec posameznega kmetijskega gospodarstva, ali kolektivne naložbe, ki jih izvajajo subjekti iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe, razen naložb v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah iz 4. točke prvega odstavka tega člena, ki se lahko izvajajo samo kot individualne naložbe, ki jih izvaja nosilec posameznega kmetijskega gospodarstva. Naložbe iz 10. točke prvega odstavka tega člena se lahko izvajajo samo kot kolektivne naložbe, ki jih izvajajo subjekti iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe. Naložbe iz 11. točke prvega odstavka tega člena se izvajajo v skladu s 13. členom te uredbe.

(4) Primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredeli v javnem razpisu.

6. člen

(upravičenec)

(1) Upravičenec do podpore iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v RKG in opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji.

(2) Če je upravičenec iz prejšnjega odstavka mladi kmet se za namen te operacije šteje, da je mladi kmet fizična oseba, ki je prvič vpisana kot nosilec kmetijskega gospodarstva v RKG v obdobju pet let pred oddajo vloge na javni razpis in je ob vložitvi te vloge:

-        stara od 18 let do vključno 40 let in

-        ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost kot sta opredeljena v predpisu, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014–2020.

(3) Če je fizična oseba iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik, se pogoji iz prejšnjega odstavka nanašajo na samostojnega podjetnika posameznika.

(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, se za mladega kmeta šteje tudi pravna oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva in izključni lastnik vseh nepremičnin, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo, pri čemer nadzor nad to pravno osebo v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe 807/2014/EU izvaja fizična oseba iz drugega odstavka tega člena, ki izpolnjuje pogoje iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena.

(5) Šteje se, da je pogoj glede nadzora nad pravno osebo iz prejšnjega odstavka izpolnjen, če je fizična oseba iz drugega odstavka tega člena v obdobju petih let pred vložitvijo vloge na javni razpis prvič postala član poslovodstva in ima v tem obdobju vsaj 50 odstotkov glasovalnih pravic v tej pravni osebi, kar mora biti razvidno iz statuta te pravne osebe ali družbene pogodbe oziroma drugega ustanovitvenega akta.

(6) Če je upravičenec iz prvega odstavka tega člena skupina ali organizacija proizvajalcev v kmetijstvu, ki izvaja kolektivno naložbo, mora biti priznana v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje skupin ali organizacij proizvajalcev (v nadaljnjem besedilu: skupina ali organizacija proizvajalcev).

(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena je pri kolektivni naložbi upravičenec do podpore:

1.      skupina ali organizacija proizvajalcev,

2.      zadruga, če je najmanj polovica njenih članov vpisanih v RKG, ali

3.      skupina kmetov iz drugega odstavka 17. člena Uredbe 1305/2013/EU.

(8) Skupina kmetov iz 3. točke prejšnjega odstavka je partnerstvo dveh ali več nosilcev kmetijskih gospodarstev, vzpostavljeno s pogodbo o sodelovanju pri naložbi, ki vsebuje obvezne elemente iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe.

(9) Pogodba o sodelovanju iz prejšnjega odstavka se sklene najmanj za čas trajanja obveznosti iz naslova kolektivne naložbe.

(10) Član skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka tega člena na dan oddaje vloge na javni razpis ne sme imeti:

1.      v uporabi več kot 70 odstotkov PKP, ki jih imajo v uporabi vsi člani skupine kmetov, kar je razvidno iz zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi v javnem razpisu, oziroma

2.      v reji več kot 70 odstotkov GVŽ, ki jih imajo v reji vsi člani skupine kmetov, kar je razvidno iz evidence rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali).

(11) Vsak član skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka tega člena za izvedbo kolektivne naložbe prispeva skupaj dogovorjeni finančno ovrednoten prispevek, pri čemer prispevek nobenega od članov ne sme presegati 70 odstotkov skupnega prispevka te skupine kmetov k naložbi, kar je razvidno iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi iz devetega odstavka tega člena. Prispevek posameznega člana skupine kmetov ne more biti izključno prispevek v naravi v skladu s 97. členom te uredbe.

(12) Člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka tega člena izmed sebe določijo vodilnega partnerja, ki nastopa v imenu te skupine kmetov in ima naslednje naloge:

1.      zastopa skupino v vseh upravnih postopkih v razmerju do ARSKTRP in MKGP;

2.      koordinira pripravo celotne dokumentacije, ki je potrebna za vložitev vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev (npr. poslovni načrt, projekt za izvedbo del, projekt izvedenih del);

3.      vodi seznam skupne rabe, kot to določa 3. točka prvega odstavka 27. člena te uredbe;

4.      vloži poročilo na ARSKTRP, kot to določata 10. točka prvega odstavka 27. člena in 103. člen te uredbe;

5.      sporoča na ARSKTRP vse morebitne spremembe pogodbe o sodelovanju iz devetega odstavka tega člena;

6.      označi vir sofinanciranja v skladu z Uredbo 808/2014/EU in predpisom, ki ureja označevanje vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

(13) Člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka tega člena ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu priloge I Uredbe 702/2014/EU.

(14) Upravičenec do podpore je nosilec majhne kmetije, če ima v koledarskem letu pred objavo javnega razpisa prihodek iz poslovanja najmanj 4.000 eurov in manj kot 1,5 bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, pri čemer se prihodek iz poslovanja določi v skladu s prilogo 4, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: nosilec majhne kmetije).

7. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški podpore iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev so:

1.      stroški ureditve objektov za kmetijsko dejavnost, nakup in namestitev oziroma vgradnja pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in strojne opreme. Stroški ureditve dvorišč kot del ureditve objektov se priznajo samo v okviru graditve zahtevnih ali manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);

2.      nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za prevoz živali in surovin;

3.      nakup zemljišč, ki so v prostorskem aktu lokalne skupnosti opredeljena kot kmetijska;

4.      stroški postavitve oziroma obnove sadovnjakov in oljčnikov, vključno s postavitvijo nasadov jagod, razen stroški obnove nasada jagod, priprava zemljišča (odstranitev nasada, razen pri postavitvi sadovnjakov in oljčnikov, in zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež proti toči. Kot postavitev sadovnjakov in oljčnikov se štejeta prva postavitev sadovnjakov in oljčnikov ter zamenjava sadnih vrst v obstoječih sadovnjakih in oljčnikih z nasadi drugih sadnih vrst. Kot obnova sadovnjakov in oljčnikov se šteje:

-  zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive na bolezni oziroma pozebo,

-  zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma kloni iste sorte s seznama Sadni izbor za Slovenijo, ki ga pripravi Kmetijski inštitut Slovenije, ali Sortne liste Republike Slovenije, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR),

-  sprememba tehnologije pridelave (na primer gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika);

5.      stroški postavitve oziroma obnove hmeljišč, k čemur spadajo priprava zemljišča (odstranitev nasada in zemeljska dela), ureditev hmeljske žičnice, nakup sadik in njihova saditev ter nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo. Če gre za naložbo v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah iz tretje alineje 4. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, se priznajo stroški v višini, ki ustreza površini uničenih rastlin hmelja, vendar največ do višine, ki ustreza površini GERK_PID iz zapisnika iz 3. točke tretjega odstavka 15. člena te uredbe. Kot obnova hmeljišča se šteje:

-  zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni oziroma pozebo,

-  zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma z različnimi kloni iste sorte, s sortnega seznama hmelja, ki ga izda UVHVVR,

-  sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.),

-  obnova hmeljskih žičnic,

-  postavitev ograj za zaščito pred divjadjo;

6.      stroški postavitve novih vinogradov: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež proti toči;

7.      nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajoče opreme. Za rastlinjake se štejejo steklenjaki, plastenjaki in tuneli;

8.      nakup in postavitev mreže proti toči. Za mrežo proti toči se štejejo zaščitne mreže proti toči, zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitne mreže proti ptičem in insektom;

9.      stroški ureditve nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, priprave zemljišča (odstranitev nasada in zemeljska dela) in priprave poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo ter opor, pa tudi nakup in postavitev mreže proti toči;

10.   stroški postavitve pašnikov in obor ter nakup pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma rejo gojene divjadi: nakup in postavitev lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme, nakup in postavitev zaščitne mreže proti ujedam, nakup in postavitev farmskega pletiva z ojačitvijo ter pripadajoče opreme, postavitev krmišča in zavetišča na pašniku oziroma obori ter nakup pripadajoče opreme, ureditev zajetja in zbiralnika za kapnico na pašniku oziroma obori, nakup dodatne opreme za oskrbo z vodo (cisterna), premične elektromreže (visoke premične varovalne elektromreže in druge premične elektromreže) in prikolice za prevoz živali z največjo mogočo zmogljivostjo 2,6 t ter nakup žičnatih kletk in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi perutnine;

11.   stroški naložb, namenjenih učinkoviti rabe energije;

12.   stroški pridobivanja energije iz OVE in bioplina na kmetijskih gospodarstvih;

13.   stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, med katera spadajo pripravljalna, zemeljska, gradbena in obrtniška dela;

14.   stroški ureditve ZNS in njihovih tehnoloških posodobitev, stroški izgradnje pripadajočih vodnih virov, ter nakupa in postavitve namakalne opreme;

15.   stroški nakupa in postavitve ograj za zaščito prašičev pred divjimi prašiči;

16.   stroški nakupa opreme za vnovično uporabo vode in stranskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu;

17.   nakup tovornih vozil z opremo, za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov, če gre za naložbe iz 10. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe;

18.   prispevek v naravi kot lastno delo in material upravičenca v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97.  členom te uredbe;

19.   splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

8. člen

(neupravičeni stroški)

Poleg stroškov iz 96. člena te uredbe do podpore iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev niso upravičeni stroški nakupa rabljene mehanizacije in opreme.

9. člen

(vrsti naložb glede na velikost)

Glede na velikost sta vrsti naložb iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev:

1.      enostavne naložbe do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;

2.      zahtevne naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.

10. člen

(splošni pogoji za pridobitev podpore)

Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev izpolnjevati tudi naslednje splošne pogoje:

1.      vpisan mora biti v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva;

2.      v letu, ki je določen v javnem razpisu, mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike. Oddaja zbirne vloge ni obvezna za upravičenca, ki izvaja dejavnost dodelave osnovnega semenskega materiala kmetijskih rastlin ter uveljavlja podporo za naložbo v ta namen;

3.      naložba mora biti ekonomsko upravičena, kar se izkazuje s pozitivno interno stopnjo donosnosti, ki se izračuna v skladu s prilogo 4 te uredbe. Pogoj iz te točke se ne uporablja za naložbo nosilca majhne kmetije;

4.      predložiti mora poslovni načrt, katerega vsebina se podrobneje opredeli v javnem razpisu, in v katerem izkaže:

-  ekonomsko upravičenost naložbe in

-  prispevek naložbe k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU, če iz tega naslova uveljavlja dodatne točke v okviru meril za izbor vlog. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se ugotavlja na podlagi seznama upravičenih stroškov iz predpisa, ki ureja katalog stroškov in najvišjih priznanih vrednosti. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se določi z javnim razpisom;

5.      ne glede na določbo prejšnje točke za naložbo nosilca majhne kmetije ni treba predložiti poslovnega načrta;

6.      če se naložba nanaša na ureditev enostavnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora predložiti opis stanja pred naložbo in fotografije zemljišča, na katerem se bo izvajala naložba. Pogoj iz te točke se ne uporablja, če gre za naložbo iz druge alineje 98.a člena te uredbe;

7.      če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora poleg dokazil iz prejšnje točke predložiti tudi dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

8.      če se naložba nanaša na nakup pripadajoče opreme objekta, mora predložiti fotografije objekta in prostora, v katerem bo oprema nameščena, ter skico postavitve opreme v prostoru, v katerem bo oprema nameščena. Pogoj iz te točke se ne uporablja, če gre za naložbo iz druge alineje 98.a člena te uredbe;

9.      naložba v ureditev objektov z večjo uporabo lesa prispeva k horizontalnim ciljem iz druge alineje 4. točke tega člena, če je najmanj 50 odstotkov nadzemnega dela objekta zgrajenega oziroma sestavljenega iz lesenih konstrukcijskih elementov. Če gre za naložbo v ureditev enostavnega ali nezahtevnega objekta, se vlogi na javni razpis priložita tloris in prerez objekta z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov;

10.   pri naložbi v zbiranje vode morajo imeti objekti za shranjevanje vode zmogljivost vsaj 10 m³;

11.   poslovni načrt iz 4. točke tega člena mora vsebovati sestavine, določene v prilogi 4 te uredbe in mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj do 31. decembra 2030;

12.   poslovni načrt iz 4. točke tega člena mora za:

a)    zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra,

b)    enostavne naložbe temeljiti na:

-  dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra ali

-  pokritju, opredeljenem v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe;

13.   ne glede na drugo alinejo pod b) prejšnje točke poslovni načrt ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če upravičenec ali član kmetije, katere nosilec je upravičenec, v letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo alinejo pod b) prejšnje točke;

14.   če gre za skupino kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se poslovni načrt iz 5. točke tega člena izdela na podlagi:

-  dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine kmetov vodijo knjigovodstvo, ali

-  pokritja, opredeljenega v prilogi 5 te uredbe;

15.   v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis mora iz poslovanja kmetijskega gospodarstva ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini 1,5 letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na PDM. Ta pogoj se ne uporablja za naložbe nosilca majhne kmetije;

16.   če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se ne glede na določbo prejšnje točke, pri izračunu primernega prihodka upravičenca upošteva letni prihodek članov skupine kmetov, pri čemer se primeren letni prihodek ugotavlja na podlagi:

-  dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine kmetov vodijo knjigovodstvo, ali

-  pokritja, opredeljenega v prilogi 5 te uredbe, če vsi člani skupine kmetov ne vodijo knjigovodstva;

17.   če gre za kolektivno naložbo skupine ali organizacije proizvajalcev iz 1. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se, ne glede na določbo 15. točke tega člena, pri izračunu primernega prihodka za prvo leto priznanja skupine ali organizacije proizvajalcev upošteva letni prihodek članov skupine ali organizacije proizvajalcev, ki se ugotavlja na podlagi:

-  dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev vodijo knjigovodstvo, ali

-  pokritja, opredeljenega v prilogi 5 te uredbe, če vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev ne vodijo knjigovodstva;

18.   če gre za kolektivno naložbo, morajo pogoj iz 1. in 2. točke tega člena izpolnjevati vsi člani skupine kmetov, člani zadruge oziroma zadruga, ki ima lastno primarno kmetijsko pridelavo, in bodo uporabljali to naložbo, kar je razvidno iz poslovnega načrta;

19.   v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora zagotavljati obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb;

20.   če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, morajo obseg dela iz prejšnje točke zagotavljati vsi člani skupine kmetov skupaj;

21.   če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvajajo upravičenci iz 1. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se pri ugotavljanju obsega dela iz 19. točke tega člena lahko upošteva tudi obseg dela njihovih članov. Če gre za naložbo, ki jo izvajajo upravičenci iz 2. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se pri ugotavljanju obsega dela iz 19. točke tega člena lahko upošteva tudi obseg dela njihovih članov, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo;

22.   predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe, razen če gre za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe;

23.   če je upravičenec nosilec majhne kmetije, lahko z vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za naložbo v vrednosti do vključno 50.000 eurov skupne priznane vrednosti;

24.   upravičenec na posamezen javni razpis oziroma posamezen sklop javnega razpisa vloži eno vlogo.

11. člen

(črtan)

12. člen

(posebni pogoji za kolektivne naložbe)

Upravičenec iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe mora za izvajanje kolektivnih naložb poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      ob vložitvi vloge na javni razpis mora upravičenec iz 2. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe predložiti seznam vseh svojih članov in članov, ki bodo uporabljali to naložbo. Naložbo lahko uporablja tudi zadruga, ki ima lastno primarno kmetijsko pridelavo, če to navede v seznamu iz prejšnjega stavka;

2.      iz poslovnega načrta iz 4. točke 10. člena te uredbe mora biti razvidno, da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb vseh članov skupine, organizacije proizvajalcev ter članov skupine kmetov. Če je upravičenec zadruga, mora biti iz poslovnega načrta razvidno, da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb članov zadruge oziroma zadruge, ki ima lastno primarno kmetijsko pridelavo. Če gre za naložbo iz 10. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, mora biti iz poslovnega načrta razvidno tudi, da je naložba namenjena prvi prodaji primarnih kmetijskih proizvodov prodajnim posrednikom ali predelovalcem, pri čemer se prva prodaja prodajnim posrednikom ali predelovalcem opredeli z javnim razpisom;

3.      upravičenec lahko z eno vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za največ tri tovorna vozila z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov.

13. člen

(posebni pogoji za nakup kmetijske mehanizacije)

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme iz 2. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      gre za kolektivno naložbo iz prejšnjega člena;

2.      izkazana je gospodarna raba kmetijske mehanizacije, če so glede na zbirno vlogo, vloženo v letu, ki se določi v javnem razpisu, izpolnjene naslednje zahteve:

-  za nakup kmetijske mehanizacije in opreme, namenjene transportu, obdelavi tal, gnojenju, setvi in sajenju, negi, varstvu rastlin, spravilu krme s travinja ter obiranju sadja, oljk, grozdja, mora imeti upravičenec v uporabi najmanj 20 ha PKP ali imeti v reji najmanj 40 GVŽ rejnih živali. Če gre za nakup namenskih vrtnarskih in zelenjadarskih strojev, mora imeti upravičenec v uporabi najmanj 5 ha PKP. Če gre za nakup kmetijske mehanizacije, ki ima samostojen pogon (v nadaljnjem besedilu: pogonski stroj), mora imeti upravičenec v rabi najmanj 20 ha PKP ali v reji najmanj 40 GVŽ rejnih živali za vsak pogonski stroj, za katerega uveljavlja podporo. Če gre za nakup namenskih vrtnarskih in zelenjadarskih strojev, ki imajo samostojen pogon, mora imeti upravičenec v uporabi najmanj 5 ha PKP,

-  za nakup kmetijske mehanizacije in opreme, namenjene spravilu žita, koruze in krompirja, mora imeti upravičenec v uporabi najmanj 40 ha PKP oziroma najmanj 40 ha PKP za vsak pogonski stroj, za katerega uveljavlja podporo.

3.      pri ugotavljanju PKP in števila GVŽ iz prejšnje točke se upoštevajo kmetijska zemljišča oziroma število GVŽ, ki jih uporabljajo oziroma imajo v reji člani skupine proizvajalcev, člani organizacije proizvajalcev in člani skupine kmetov. Če je upravičenec zadruga, se pri ugotavljanju PKP in števila GVŽ iz prejšnje točke upoštevajo kmetijska zemljišča oziroma število GVŽ:

-  članov zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma

-  zadruge, ki bo uporabljala kolektivno naložbo;

4.      podpora za nakup kmetijskega traktorja se ne dodeli upravičencu, ki so mu bila za to vrsto kmetijske mehanizacije v zadnjih sedmih koledarskih letih pred letom objave javnega razpisa:

-  odobrena sredstva na podlagi te uredbe oziroma

-  izplačana sredstva na podlagi predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013;

5.      kot ista vrsta kmetijske mehanizacije iz prejšnje točke se šteje kmetijska mehanizacija iz iste skupine strojev v okviru zaporedne dvomestne številke iz priloge 2 Pravilnika o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalogu stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št. 7/16, 31/19 in 157/21; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o katalogu stroškov);

6.      skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe ni upravičena do podpore za nakup kmetijskega traktorja, če so bila članu te skupine za to vrsto kmetijske mehanizacije v zadnjih sedmih koledarskih letih pred letom objave javnega razpisa:

-  odobrena sredstva na podlagi te uredbe oziroma

-  izplačana sredstva na podlagi predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013;

7.      do podpore za nakup kmetijskega traktorja kot individualne naložbe ni upravičen upravičenec, ki so mu bila kot članu skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe za to vrsto kmetijske mehanizacije odobrena sredstva v okviru kolektivne naložbe;

8.      upravičenec lahko z eno vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za največ tri pogonske stroje za različen namen, pri čemer mora biti vsak pogonski stroj uvrščen v različno zaporedno dvomestno številko iz priloge 2 Pravilnika o katalogu stroškov;

9.      če gre za naložbo iz 3. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe:

-  mora biti kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je upravičenec, uvrščeno v območje OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD;

-  se določbe 2. in 3. točke tega odstavka ne uporabljajo.

(2) Ne glede na določbe 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka je do podpore upravičen tudi nakup kmetijske mehanizacije kot individualne naložbe, če:

-        naložba prispeva k zmanjšani rabi FFS oziroma je namenjena izvajanju ekološke pridelave, kar je razvidno iz kataloga stroškov ob vložitvi vloge na javni razpis, oziroma

-        gre za naložbo iz 3. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe.

(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo, če upravičenec kandidira za nakup:

1.      kmetijske mehanizacije (stroji za prekladanje materialov, mobilna dvoriščna mehanizacija in cisterne za gnojenje) iz 2. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ter hkrati kandidira tudi za ureditev objekta, za katerega namen se ta mehanizacija uporablja;

2.      namakalne opreme ali opreme za zaščito proti slani.

14. člen

(posebni pogoji za nakup kmetijskih zemljišč)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za nakup kmetijskih zemljišč iz 3. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      nakup kmetijskega zemljišča je del naložbe iz 15. do 22. člena te uredbe in ne more biti samostojna naložba;

2.      naložba iz prejšnje točke mora biti najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izvedena na zemljišču, ki je predmet nakupa;

3.      vlogi na javni razpis je treba priložiti pogodbo o nakupu kmetijskega zemljišča in odločbo o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če pogodba še ni podpisana;

4.      upravičen je strošek nakupa zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa kmetijskih zemljišč ne sme presegati 10 odstotkov skupnih upravičenih stroškov naložbe v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU.

15. člen

(posebni pogoji za trajne nasade)

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      pri naložbah v obnovo intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč se podpira obnova nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih iz RKG:

-  pečkarji: 16 let,

-  koščičarji: 12 let,

-  jagodičje (razen malin in robid): 15 let,

-  maline in robide: 8 let,

-  lupinarji: 33 let,

-  oljke: 33 let,

-  namizno grozdje: 25 let,

-  hmelj: 12 let;

2.      pri naložbah v obnovo ekstenzivnih sadovnjakov se podpira prestrukturiranje nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih v RKG:

-  slive: 20 let,

-  jablane: 40 let,

-  hruške: 40 let,

-  mešani nasadi: 30 let;

3.      določbe iz 1. in 2. točke tega odstavka se ne uporabljajo v primeru, če je obnova sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč posledica naravne nesreče, ki jo razglasi pristojni organ v Republiki Sloveniji;

4.      upravičenec je prijavil pridelek oljk in oljčnega olja v skladu s 143. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja kmetijstvo);

5.      upravičenec je prijavil pridelek hmelja v skladu s 150. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;

6.      upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK;

7.      za naložbe v postavitev vinogradov mora upravičenec pridobiti dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte;

8.      naložbe v ureditev nasadov hitro rastočih panjevcev iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil, so upravičen strošek, če se izvajajo na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska zemljišča ter imajo boniteto nižjo od 30.

(2) Ob zaključku naložbe morajo upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe, izpolnjevati pogoj, da je pri naložbah v postavitev oziroma obnovo hmeljišča dovoljeno saditi le certificirane sadike v skladu s pravilnikom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, razen pri naložbi iz tretjega odstavka tega člena, pri kateri je dovoljeno saditi le certificirane sadike A.

(3) Naložbe v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah so upravičene do podpore, če so poleg pogojev iz 10. člena te uredbe in 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

1.      upravičencu je v obdobju, ki se določi v javnem razpisu, izdana odločba inšpektorja UVHVVR o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni oziroma škodljivih organizmov na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, s katero je odrejeno uničenje okuženih rastlin hmelja;

2.      sestavljen je zapisnik pristojnega inšpektorja o izvedenih ukrepih iz odločbe iz prejšnje točke;

3.      uničenih je najmanj 30 odstotkov rastlin hmelja, pri čemer se upošteva število vseh rastlin hmelja na hmeljiščih, ki jih je imelo v uporabi kmetijsko gospodarstvo na dan izdaje prve izdane odločbe iz 1. točke tega odstavka, kar je razvidno iz RKG. Pri ugotavljanju deleža uničenih rastlin hmelja se upoštevajo vse uničene rastline na hmeljiščih, ki jih je imelo v uporabi kmetijsko gospodarstvo na dan izdaje prve izdane odločbe iz 1. točke tega odstavka, kar se ugotavlja na podlagi enega ali več zapisnikov iz prejšnje točke oziroma zapisnika inšpektorja o ugotovljenem dodatnem uničenju rastlin hmelja;

4.      če je iz načrta kmetijskega zemljišča iz 6. točke prvega odstavka tega člena razvidno, da bo upravičenec uničil večje število rastlin hmelja, kot je razvidno iz zapisnika ob vložitvi vloge na javni razpis, mora biti zapisnik o dodatnem uničenju rastlin hmelja po vložitvi vloge na javni razpis izdelan najpozneje v treh mesecih po datumu zaprtja javnega razpisa;

5.      izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah se izvede kot:

-  obnova hmeljišča na GERK_PID iz zapisnika iz 3. točke tega odstavka oziroma

-  postavitev hmeljišča na drugih zemljiščih, ki jih ima v uporabi nosilec kmetijskega gospodarstva, in

6.      upravičenec lahko na podlagi istega zapisnika iz 3. točke tega odstavka uveljavlja podporo le enkrat.

16. člen

(posebni pogoji za rastlinjake in pripadajočo opremo)

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajoče opreme iz 7. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      imeti morajo pravnomočno vodno dovoljenje za rabo vode v rastlinjakih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen kadar se kot vir vode uporablja meteorna voda z objektov;

2.      imeti morajo pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja ali drug akt, iz katerega je razvidna uvedba namakalnega sistema, če gre za postavitev rastlinjaka na zemljišče, ki je po namenski rabi kmetijsko zemljišče in gre za pridelavo v tleh.

(2) Če gre za postavitev rastlinjaka na zemljišče, ki po namenski rabi ni kmetijsko zemljišče, morajo upravičenci poleg pogoja iz 1. točke prejšnjega odstavka:

1.      vlogi na javni razpis priložiti načrt namakanja v rastlinjaku v skladu s prilogo 11, ki je sestavni del te uredbe,

2.      imeti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov, če gre za naložbo na območju varovanja in omejitev po posebnih predpisih, in

3.      imeti najpozneje do zaključka naložbe rastlinjak opremljen z vodomerom.

17. člen

(posebni pogoji za živinorejo)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbe s področja živinoreje ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      pri naložbi v ureditev hleva mora biti hlevska površina za živali v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali. Ne glede na prejšnji stavek mora naložba v ureditev hlevov oziroma nakup pripadajoče opreme, ki se izvaja v okviru naložbe iz 5. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, izpolnjevati zahteve glede najmanjše velikosti površin iz Priloge III Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18. 9. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/181 z dne 15. februarja 2021 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 53 z dne 16. 2. 2021, str. 99);

2.      pri naložbah v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil so do podpore upravičene le skladiščne zmogljivosti, ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, razen v primeru naložb v novogradnjo objektov za rejo domačih živali;

3.      ne glede na prejšnjo točko so do podpore upravičene naložbe v skladiščne zmogljivosti, ki ne presegajo minimalnih zahtev iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, če je upravičenec mladi kmet iz drugega odstavka 6. člena te uredbe in naložbo izvede v 24 mesecih od datuma vzpostavitve kmetije;

4.      pri naložbi v rejo polžev na kmetijskem zemljišču mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK. Za kmetijsko zemljišče, ki je predmet naložbe, mora imeti odločbo o uvedbi namakanja;

5.      pri naložbi v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, razen za naložbe iz 8. točke tega člena mora povprečna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu znašati vsaj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, prijavljenih v zbirni vlogi, vloženi v letu, ki se določi v javnem razpisu. Pri izračunu obtežbe se upošteva število živali, ki je razvidno iz evidence rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali;

6.      če naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo na podlagi Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZdavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja gozdove), pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS). Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu z izrisom digitalnega katastrskega načrta za zemljišče, na katero se naložba nanaša oziroma na katerem se ta izvaja;

7.      če se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitve obor za rejo gojene divjadi iz 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe izvaja na kmetijskih zemljiščih, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK, ter opis tehnologije paše;

8.      če gre za naložbo v visoke premične varovalne elektromreže na območjih pojavljanja medveda in volka, mora biti upravičenec v letu vložitve vloge na javni razpis vključen v operacijo Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, zahteva KRA_OGRM: Varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektromrežami, v okviru ukrepa kmetijsko okoljska podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020;

9.      če ima najmanj 30 odstotkov kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, v uporabi na najožjem vodovarstvenem območju, določenem s predpisom Vlade Republike Slovenije, ki ureja vodovarstvena območja, je v okviru naložbe v ureditev hleva upravičen do podpore za naložbo v ureditev hleva na hlevski gnoj, na globoki nastilj oziroma na tlačen gnoj. Kot zemljišča v uporabi se štejejo zemljišča iz zbirne vloge, ki je vložena v letu, ki se določi v javnem razpisu;

10.   ne glede na prejšnjo točko je upravičen do podpore za naložbo v ureditev hlevov na tekoče frakcije, če kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je upravičenec, ne presega 170 kg letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil na ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, pri čemer se upoštevajo kmetijske površine iz zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi v javnem razpisu, ki so zunaj najožjega vodovarstvenega območja, določenega s predpisom Vlade Republike Slovenije, ki ureja vodovarstvena območja.

18. člen

(črtan)

19. člen

(posebni pogoji za naložbe, namenjene učinkoviti rabi energije in pridobivanju energije iz obnovljivih virov)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo, namenjeno URE in pridobivanju energije iz OVE in bioplina iz 11. in 12. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      proizvedena energija iz naložbe, ki je predmet te operacije, ni namenjena prodaji. Proizvedena energija ni namenjena prodaji, če skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis ne presega porabe energije na kmetijskem gospodarstvu v tem letu. Če gre za naložbe v povečanje proizvodnih kapacitet, skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov ne sme presegati načrtovane porabe energije na kmetijskem gospodarstvu, kar mora biti razvidno iz dokazil iz 2. točke tega člena;

2.      naložbe iz prve alineje 6. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe morajo zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta, kar je razvidno iz:

-  elaborata gradbene fizike, če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve objektov, ali

-  energetskega pregleda v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda, če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve objektov;

3.      naložbe v pridobivanje toplotne energije iz biomase so upravičene do podpore, če so del naložbe v ureditev objektov;

4.      stroški ureditve ogrevanja z OVE na kmetijskih gospodarstvih so upravičeni do podpore, če je pridobljena energija namenjena lastni primarni pridelavi kmetijskih proizvodov kmetijskega gospodarstva;

5.      pri pridobivanju toplotne energije iz biomase mora biti surovina za pridobivanje energije lesna biomasa oziroma kmetijski proizvod, pri čemer uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni dovoljena;

6.      pri naložbi v proizvodnjo električne energije iz OVE mora upravičenec priložiti soglasje za priključitev v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije.

20. člen

(črtan)

21. člen

(posebni pogoji za izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih)

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih iz 4., 5., 6., 9., 10. in 13. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      pri zahtevni agromelioraciji mora imeti upravičenec pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča;

2.      pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih mora upravičenec vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov;

3.      če se agromelioracija izvaja na zemljišču, ki glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ni uvrščeno med kmetijske površine, mora biti to zemljišče najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med kmetijske površine.

(2) Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu z vrisanimi GERK-i kmetijskih zemljišč, na katera se naložba nanaša oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.

22. člen

(posebni pogoji za ureditev zasebnih namakalnih sistemov in njihovih tehnoloških posodobitev, za izgradnjo pripadajočih vodnih virov ter za nakup in postavitev namakalne opreme)

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v ureditev ZNS in njihovih tehnoloških posodobitev, izgradnjo pripadajočih vodnih virov ter nakup in postavitev namakalne opreme iz 14. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      imeti morajo pravnomočno odločbo MKGP o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ali drug akt o uvedbi namakanja;

2.      če gre za ureditev odvzemnega objekta, mora imeti vodno soglasje;

3.      najpozneje do zaključka naložbe mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom;

4.      upravičenec mora predložiti načrt namakanja ne glede na to, ali se namakanje vrši na prostem ali v zaprtih prostorih. Načrt namakanja zajema obvezne vsebine, določene v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe;

5.      naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov morajo zagotavljati najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje;

6.      če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro, se z naložbo v tehnološko posodobitev namakalnih sistemov zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 odstotkov potencialnega prihranka vode na ravni naložbe;

7.      pogoja iz 4. in 5. točke tega odstavka se ne uporabljata za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na njihovo energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telesa podzemnih ali površinskih voda. V teh primerih je treba zagotoviti vsaj 10 odstotkov prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema;

8.      naložba v nakup namakalne opreme na obstoječih namakalnih sistemih, ki so namenjeni več uporabnikom in s katero se neto poveča namakalno območje, kar vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena do podpore, če:

-  količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in

-  je iz analize presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da naložba ne bo pomembno negativno vplivala na okolje;

9.      ne glede na prvo alinejo prejšnje točke je lahko naložba v nakup namakalne opreme na obstoječih namakalnih sistemih, ki so namenjeni več uporabnikom, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, upravičena do podpore, če:

-  se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo za namakanje, za katero je predhodna ocena pokazala, da zagotavlja najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje, ter

-  se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, ki ga zagotavlja naložba v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;

10.   ne glede na določbe 8. točke tega odstavka je naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, pri katerem je količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če je zagotovljena voda iz obstoječega zbiralnika, ki je pred 31. oktobrom 2013 pridobil status vodne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja vode, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

-  zadevni zbiralnik je opredeljen v ustreznem načrtu upravljanja povodja in zanj veljajo zahteve o nadzoru iz točke (e) tretjega odstavka 11. člena Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 332 z dne 10. 12. 2008, str. 20), (v nadaljnjem besedilu: direktiva o vodah),za zbiralnik velja zgornja meja za skupni odvzem vode iz njega minimalna zahtevana raven pretoka v vodnih telesih, ki jih obremenjuje zbiralnik, in če izpolnjuje pogoje iz 4. člena direktive o vodah, in

-  zaradi zadevne naložbe odvzemi vode ne presegajo zgornje meje, ki je veljala 31. oktobra 2013, oziroma raven pretoka v obremenjenih vodnih telesih ne pade pod minimalno zahtevano raven, ki je veljala 31. oktobra 2013.

(2) Pogoji iz 4. do 8. točke prejšnjega odstavka se dokazujejo z elaboratom, ki ga upravičenec priloži vlogi na javni razpis. Vsebina elaborata je določena v prilogi 6 te uredbe.

(3) Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki je predmet podpore, s popisom del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu z vrisanimi GERK-i na kmetijskih zemljiščih, na katere se naložba nanaša oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.

23. člen

(posebni pogoji za prispevek v naravi)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci, ki uveljavljajo prispevek v naravi iz 97. člena te uredbe pri izvedbi naložb iz drugega odstavka 5. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      prispevek v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnih sadik večletnih rastlin, se prizna, če so bile sadike med pridelavo uradno pregledane v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin ali zdravstveno varstvo rastlin in je upravičenec vpisan v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se vodi pri UVHVVR;

2.      obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela za naložbe iz prvega odstavka 5. člena te uredbe ne sme biti višji od 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, razen za naložbe iz 4. in 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, pri katerih prispevek v naravi v obliki lastnega dela ne sme biti višji od 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Obseg dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je upravičenec opredelil v vlogi oziroma poslovnem načrtu, ne sme preseči urnih postavk, določenih z javnim razpisom;

3.      prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko upravičenec uveljavlja do vrednosti, določene z javnim razpisom.

24. člen

(črtan)

25. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Če je upravičenec nosilec majhne kmetije, se med vlogami za podporo iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, ki dosežejo vstopni prag 25 odstotkov možnega števila točk, izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev. Med vlogami za podporo iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, ki so namenjene izboljšanju konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, in dosežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.

(2) Če je upravičenec nosilec majhne kmetije, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  načrtovana velikost kmetijskega gospodarstva glede na obseg primarne kmetijske pridelave,

-  načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe;

2.      geografski vidik upravičenca:

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na OMD,

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenem območju, če gre za naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila,

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih iz priloge 9, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: problemska območja),

-  lokacija naložbe je na območju Nature 2000, če gre za vključitev v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP;

3.      proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:

-  vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,

-  vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,

-  vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,

-  vključenost v ukrep dobrobiti živali;

4.      prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah:

-  okoljski prispevek izvedene naložbe,

-  inovacije,

-  podnebne spremembe in prilagoditev nanje.

(3) Če je upravičenec fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik in nosilec majhne kmetije, ali skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  interna stopnja donosnosti,

-  načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe,

-  ekonomski učinek javnih sredstev (velja samo za zahtevne naložbe),

-  število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis;

2.      družbeno-socialni vidik:

-  izobrazba upravičenca,

-  naložbe mladih kmetov (naložbe za uskladitev s standardi Evropske unije, v skladu s petim odstavkom 17. člena Uredbe 1305/2013);

3.      geografski vidik upravičenca:

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na OMD,

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenem območju, če gre za naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila,

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih,

-  lokacija naložbe je na območju Nature 2000, če gre za vključitev v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP;

4.      proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:

-  vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,

-  vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,

-  vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,

-  vključenost v ukrep dobrobiti živali;

5.      horizontalno in vertikalno povezovanje:

-  vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

6.      prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah:

-  okoljski prispevek izvedene naložbe,

-  inovacije,

-  podnebne spremembe in prilagoditev nanje.

(4) Če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  interna stopnja donosnosti,

-  načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe,

-  ekonomski učinek javnih sredstev (velja samo za zahtevne naložbe),

-  razmerje med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva in višino naložbe (velja samo za enostavne naložbe);

2.      družbeno-socialni vidik:

-  inovativnost in razvoj podjetja,

-  socialni vidik podjetja;

3.      geografski vidik upravičenca:

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na OMD,

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenem območju, če gre za naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila,

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih,

-  lokacija naložbe je na območju Nature 2000, če gre za vključitev v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP;

4.      proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:

-  vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,

-  vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,

-  vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,

-  vključenost v ukrep dobrobiti živali;

5.      horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

6.      prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah:

-  okoljski prispevek izvedene naložbe,

-  inovacije,

-  podnebne spremembe in prilagoditev nanje.

(5) Podrobnejša merila iz drugega, tretjega in prejšnjega odstavka tega člena ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

26. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji zahtevka za izplačilo sredstev podpore iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, so poleg pogojev iz 102. člena te uredbe še:

1.      izjava upravičenca o vključitvi naložbe v uporabo, če gre za naložbe iz 1. točke tretjega odstavka tega člena. Pogoj iz te točke se ne uporablja za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe;

2.      pri naložbah v postavitev oziroma obnovo trajnih nasadov ter naložbah v nakup in postavitev mreže proti toči morajo biti nasadi oziroma mreža proti toči, ki so predmet naložbe, vpisani v RKG;

3.      mladi kmet mora naložbo za prilagoditev standardom Evropske unije končati v 24 mesecih od datuma prvega vpisa nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG;

4.      pri naložbi za nakup kmetijskega zemljišča mora biti upravičenec vpisan kot lastnik tega zemljišča v zemljiško knjigo;

5.      pri naložbi iz 4. do 10. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe mora upravičenec predložiti popis izvedenih del, ki ga pripravi neodvisni kmetijski strokovnjak. Neodvisni kmetijski strokovnjak je oseba, ki se ukvarja s svetovanjem v kmetijstvu in ni neposredno povezan z oddajo vloge ter z izvedbo naložbe;

6.      če kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora upravičenec ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev dokazati, da:

-  obremenitev kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne presega letnega vnosa dušika v višini 170 kg na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi ali

-  obtežba na kmetijskem gospodarstvu ne presega 2 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, če ima kmetijsko gospodarstvo najmanj 30 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na vodovarstvenih območjih;

7.      pri naložbi v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode je najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev obvezna vgradnja števcev za meteorno vodo;

8.      če gre za upravičenca iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, morajo biti člani skupine kmetov solastniki na premičnem in nepremičnem premoženju, ki je predmet kolektivne naložbe;

9.      pri naložbi v proizvodnjo toplotne ali električne energije je najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev obvezna vgradnja števcev porabe toplotne ali električne energije;

10.   pri naložbi v proizvodnjo toplotne energije iz malih in srednjih kurilnih naprav mora predložiti izjavo proizvajalca kurilne naprave, iz katere mora biti razvidno, da ta ne presega mejnih vrednosti izpustov v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.

(2) Upravičenec mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev:

-        izpolniti zahteve glede ograje izpusta oziroma območja proste reje iz predpisa, ki ureja biovarnostne ukrepe, če gre za naložbe iz 9. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe,

-        izpolniti obveznost iz 8. točke 17. člena te uredbe, če gre za naložbo v visoke premične varovalne elektromreže na območjih pojavljanja medveda in volka,

-        imeti certifikat o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil, če mu je bila dodeljena višja stopnja podpore iz naslova vključenosti v ukrep iz 29. člena Uredbe 1305/2013/EU. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge oziroma zadruga, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, člani skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, certifikat o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil,

-        predložiti pogodbo o uporabi sistema z elektrooperaterjem v skladu z zakonom, ki ureja energetiko, če gre za naložbo v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, pri čemer se mora pogodba glasiti na upravičenca,

-        imeti zbirni center za živali vpisan v register zbirališč pri UVHVVR v skladu s predpisom, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zbirališča, prevozniki in trgovci z živalmi.

(3) Za namen operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev se kot zaključek naložbe šteje:

1.      vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbe v:

-  ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov oziroma nakup in namestitev oziroma vgradnjo pripadajoče opreme,

-  nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme,

-  nakup tovornih vozil z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov,

-  nakup in postavitev mrež proti toči,

-  nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme, ki niso objekti,

-  postavitev pašnikov in obor ter pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma rejo gojene divjadi,

-  izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, ureditev ZNS in njihovih tehnoloških posodobitev ter nakup in postavitev namakalne opreme,

-  postavitev oziroma obnovo trajnih nasadov;

2.      pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbe v ureditev manj zahtevnih in zahtevnih objektov. Če gre za naložbe v ureditev manj zahtevnih in zahtevnih objektov iz druge alineje 98.a člena te uredbe, se kot zaključek naložbe šteje pridobitev projektne dokumentacije izvedenih del.

(4) Za namen operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev se pri naložbah v ureditev več objektov kot del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko ali tehnološko celoto, šteje ureditev posameznega objekta s pripadajočo opremo.

(5) Upravičenec lahko na posamezno vlogo za podporo iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev vloži največ:

-        tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevne naložbe;

-        dva zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za enostavne naložbe, razen za naložbe nosilca majhne kmetije, ki lahko vloži en zahtevek za izplačilo sredstev.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravičenec na posamezno vlogo vloži en zahtevek za izplačilo sredstev, če gre za naložbo iz tretjega odstavka 15. člena te uredbe.

27. člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec do podpore iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:

1.      najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine oziroma živali), kar se ugotavlja iz zbirne vloge, vložene v koledarskem letu po letu izpolnitve te obveznosti oziroma iz evidence rejnih živali. Obveznost iz te točke ne velja za naložbe nosilca majhne kmetije. Če gre za škodni dogodek iz tretjega odstavka 109. člena te uredbe, ki se ne šteje za višjo silo in ima lahko za posledico neizpolnitev obveznosti glede doseganja najmanj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine oziroma živali), se obdobje za izpolnitev proizvodnih zmogljivosti iz prvega stavka te točke lahko podaljša za največ dve koledarski leti od leta nastanka tega škodnega dogodka;

2.      če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v okviru meril iz druge alineje 1. točke tretjega odstavka ali druge alineje 1. točke četrtega odstavka 25. člena te uredbe, mora izpolniti zahteve iz teh meril najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;

3.      upravičenec še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev vodi seznam o skupni rabi, s katerega so razvidni raba kolektivne naložbe po članih zadruge oziroma raba zadruge, raba članov skupine ali organizacije proizvajalcev ter skupine kmetov in obdobje uporabe, pri čemer mora naložbo uporabljati najmanj toliko članov, kolikor jih je bilo predvidenih za rabo naložbe v poslovnem načrtu, njihov skupni proizvodni obseg (npr. GVŽ, ha) pa ne sme biti manjši od proizvodnega obsega, predvidenega v poslovnem načrtu. Če je upravičenec zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, se upošteva tudi njen proizvodni obseg, v število članov pa se šteje tudi zadruga. Seznam skupne rabe se podrobneje opredeli v javnem razpisu;

4.      gospodarna raba mehanizacije iz 2. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe se mora ohranjati še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

5.      če gre za naložbo v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor iz 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, mora povprečna letna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev znašati najmanj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, razen za naložbo v visoke premične varovalne elektromreže na območjih pojavljanja medveda in volka, kjer mora povprečna letna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev znašati najmanj 0,2 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila;

6.      če gre za naložbo v izgradnjo namakalnega sistema, mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom še vsaj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

7.      če gre za naložbo iz 7. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe, mora upravičenec izpolnjevati pogoj glede desetodstotnega prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

8.      če je upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjeval pogoje za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobil večji delež podpore, mora biti še pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila izvedena naložba;

9.      obveznost vodenja knjigovodstva velja za pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev:

-  upravičenec, ki vodi knjigovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora knjigovodske podatke vsako leto do 15. aprila poslati na ARSKTRP,

-  upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in jih vsako leto do 15. aprila poslati standardno obdelane na MKGP;

10.   upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prejšnje točke oziroma o skupni rabi kolektivne naložbe iz 3. točke tega odstavka ter o učinkih podprte naložbe poročati za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev. Upravičenec poroča o obveznosti iz 1. točke tega odstavka po njeni izpolnitvi oziroma najpozneje v četrtem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;

11.   naložbe v URE iz prve alineje 6. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe morajo še vsaj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta glede na stanje v koledarskem letu pred letom vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev;

12.   upravičenec mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev. Če gre za kolektivno naložbo, morajo poleg upravičenca vložiti zbirno vlogo vsi člani skupine proizvajalcev, člani organizacije proizvajalcev, člani skupine kmetov ali člani zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo;

13.   če gre za naložbo iz drugega odstavka 16. člena te uredbe, mora biti rastlinjak opremljen z vodomerom še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

14.   če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v okviru merila iz prve oziroma druge alineje 1. točke drugega odstavka 25. člena te uredbe, mora izpolniti zahtevo iz tega merila v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;

15.   upravičenec mora v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev zagotoviti obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb.

(2) Določba 8. točke prejšnjega odstavka se ne uporablja za kolektivne naložbe, določba 9. točke prejšnjega odstavka pa se ne uporablja za naložbe nosilca majhne kmetije in kolektivne naložbe.

(3) Podrobnejša navodila glede pošiljanja obdelanih knjigovodskih podatkov se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

28. člen

(finančne določbe)

(1) Stopnja javne podpore iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, razen za naložbe iz 3., 4. in 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, je 30 odstotkov upravičenih stroškov in se poveča za:

-        5 odstotnih točk, če je kmetijsko gospodarstvo upravičenca razvrščeno v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge oziroma zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, člani skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe svoja kmetijska gospodarstva razvrščena v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD,

-        5 odstotnih točk, če je naložba povezana z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU in ima upravičenec vsaj 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge oziroma zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, člani skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe skupaj več kot 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje,

-        10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij,

-        10 odstotnih točk za naložbe, povezane z ukrepom iz 33. člena Uredbe 1305/2013/EU, pri čemer mora biti upravičenec vključen v izvajanje tega ukrepa. Če gre za kolektivno naložbo, mora biti vsaj polovica članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter vsaj polovica članov skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe vključenih v izvajanje tega ukrepa. Če je upravičenec zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, se v število članov iz prejšnjega stavka šteje tudi zadruga,

-        10 odstotnih točk za naložbe upravičencev, katerih naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na problemskih območjih. Če gre za kolektivno naložbo, mora imeti najmanj polovica članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter članov skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe naslov stalnega prebivališča oziroma lokacijo kmetijskega gospodarstva na problemskih območjih. Če je upravičenec zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, se v število članov iz prejšnjega stavka šteje tudi zadruga,

-        (črtana),

-        15 odstotnih točk za kolektivne naložbe,

-        20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov. Če gre za kolektivno naložbo, mora najmanj polovica članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter članov skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe izpolnjevati pogoje za mladega kmeta iz 6. člena te uredbe.

(2) Stopnje podpore iz prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov.

(3) Stopnja javne podpore za naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev zahtevam kmetovanja v območjih OMD iz 3. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam iz 4. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe in naložbe v ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojenje divjadi na območjih pojavljanja medveda in volka iz 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe je 50 odstotkov upravičenih stroškov in se poveča za 20 odstotnih točk:

-        če je kmetijsko gospodarstvo upravičenca razvrščeno v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge oziroma zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, člani skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe svoja kmetijska gospodarstva razvrščena v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD;

-        za kolektivne naložbe, razen če gre za naložbo v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah;

-        če je naložba povezana z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU in ima upravičenec najmanj 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe skupaj več kot 50 odstotkov kmetijskih površin, vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje. Če je upravičenec zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, se v število članov iz prejšnjega stavka šteje tudi zadruga;

-        za naložbe mladih kmetov. Če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, mora najmanj polovica članov skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe izpolnjevati pogoje za mladega kmeta iz 6. člena te uredbe.

(4) Stopnje javne podpore iz prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 90 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.

(5) Izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje višje stopnje javne podpore iz druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena in pogojev za uveljavljanje višje stopnje podpore iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena je razvidno iz zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi v javnem razpisu. Izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje višje stopnje javne podpore iz prve alineje prvega odstavka tega člena in pogojev za uveljavljanje višje stopnje javne podpore iz prve alineje tretjega odstavka tega člena je razvidno iz RKG.

(6) Najnižji znesek javne podpore je 1.000 eurov na vlogo v primeru naložb namenjenih zaščiti čebeljih panjev pred medvedi, in 2.000 eurov na vlogo pri drugih vrstah naložb.

(7) Upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobijo do vključno 1.000.000 eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobijo do vključno 3.000.000 eurov javne podpore.

(8) Član skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobi podporo v višini iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upoštevajo javna sredstva, ki jih je prejel iz naslova individualnih in kolektivnih naložb po tej uredbi.

(9) Razpoložljiva sredstva, namenjena za izvajanje te operacije v PRP 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(10) Sredstva, namenjena izvajanju te operacije, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) v višini 75 odstotkov, razen v primeru iz 58.a člena Uredbe 1305/2013/EU, ko se sredstva zagotovijo iz EKSRP v višini 100 odstotkov.

1.a Naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva

28.a člen

(namen podpore, cilji in vrsta naložb)

(1) Podpora iz druge alineje 1. točke pod a) 4. člena te uredbe je namenjena individualnim naložbam kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi, s ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijstva, sekvestracije ogljika ter povečanja organske mase v tleh. Podpora se nameni naložbam v:

1.      izboljšanje učinkovitosti rabe živinskih gnojil ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka (ureditev objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, nakup in postavitev mobilnih objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, zatesnitev odprtih lagun za skladiščenje živinskih gnojil, nakup kmetijske mehanizacije, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov);

2.      ureditev hlevov oziroma nakup pripadajoče opreme, če z isto vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za naložbo v povečanje kapacitet za skladiščenje živinskih gnojil, ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov za najmanj deset odstotkov oziroma bo rezultat naložbe povečanje obnovljivih virov energije oziroma učinkovite rabe energije za najmanj deset odstotkov glede na stanje pred naložbo.

(2) Do podpore za naložbe v uskladitev s standardi EU, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, so upravičeni mladi kmetje, ki prvič prevzemajo kmetijsko gospodarstvo kot nosilci kmetijskih gospodarstev. Upravičenci morajo naložbo zaključiti v roku 24 mesecev od datuma vzpostavitve kmetije v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

(3) Naložbe iz prvega odstavka tega člena prispevajo k horizontalnim ciljem, povezanih z inovacijami, okoljem ter blažitvijo podnebnih sprememb, zlasti k:

1.      povečanju energetske učinkovitosti, vključno z večjo rabo lesa pri reji živali,

2.      uvajanju obnovljivih virov energije za potrebe reje živali,

3.      racionalnejši rabi vode in drugih surovin ter ureditvi čistilnih in varčevalnih tehnologij,

4.      prilagoditvi kmetovanja na okoljsko občutljivih območjih, pomembnih z vidika varovanja naravnih virov (zlasti vode, tal in biotske raznovrstnosti),

5.      izvajanju ekološke pridelave hrane.

(4) Primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredeli v javnem razpisu.

28.b člen

(upravičenec)

(1) Upravičenec do podpore za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v RKG in opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji.

(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka je mladi kmet, če izpolnjuje pogoje iz drugega in tretjega ali četrtega in petega odstavka 6. člena te uredbe.

28.c člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški podpore za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva so:

1.      stroški ureditve objektov za kmetijsko dejavnost, nakup in namestitev oziroma vgradnja pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup IKT in strojne opreme. Stroški ureditve dvorišč kot del ureditve objektov se priznajo samo v okviru graditve zahtevnih ali manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);

2.      stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za prevoz živali in surovin;

3.      stroški naložb, namenjenih URE pri reji živali;

4.      stroški pridobivanja energije iz OVE na kmetijskih gospodarstvih za namen reje živali;

5.      prispevek v naravi kot lastno delo in material upravičenca v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97. členom te uredbe;

6.      splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

28.č člen

(vrsti naložb glede na velikost)

Glede na velikost sta vrsti naložb v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva:

1.      enostavne naložbe do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;

2.      zahtevne naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.

28.d člen

(splošni pogoji za pridobitev sredstev)

Upravičenec mora za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati pogoje iz 100. člena te uredbe ter pogoje iz 2., 3. do 13., 15., 19., 22. in 23. točke 10. člena te uredbe.

28.e člen

(posebni pogoji za pridobitev sredstev glede na posamezno vrsto naložbe ali upravičenca)

(1) Do podpore je upravičen nakup kmetijske mehanizacije, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov in je opredeljena v katalogu stroškov.

(2) Če gre za naložbe na področju živinoreje, morajo upravičenci poleg pogojev iz prejšnjega člena izpolnjevati tudi pogoje iz 1. do 3., 9. in 10. točke 17. člena te uredbe.

(3) Če gre za naložbe, namenjene URE in pridobivanju OVE, morajo upravičenci poleg pogojev iz prejšnjega člena izpolnjevati tudi pogoje iz 19. člena te uredbe.

(4) Če gre za prispevek v naravi, morajo upravičenci poleg pogojev iz prejšnjega člena izpolnjevati tudi naslednja pogoja:

1.      obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne sme biti višji od 40 odstotkov;

2.      prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko upravičenec uveljavlja do vrednosti, določene v javnem razpisu.

28.f člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Med vlogami za podporo iz operacije naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, ki so namenjene nosilcu majhne kmetije, in dosežejo vstopno mejo 25 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev. Med vlogami za podporo iz operacije naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, ki so namenjene izboljšanju konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, in dosežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.

(2) Če je upravičenec nosilec majhne kmetije, se uporabljajo merila iz drugega odstavka 25. člena te uredbe, pri čemer se k merilom iz 4. točke drugega odstavka 25. člena doda merilo »zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov«.

(3) Če je upravičenec fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik in nosilec majhne kmetije, se uporabljajo merila iz tretjega odstavka 25. člena te uredbe, razen meril iz tretje in četrte alineje 1. točke tretjega odstavka 25. člena te uredbe, pri čemer se k merilom iz 6. točke tretjega odstavka 25. člena te uredbe doda merilo »zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov«.

(4) Če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, se uporabljajo merila iz četrtega odstavka 25. člena te uredbe, razen meril iz tretje in četrte alineje 1. točke četrtega odstavka 25. člena te uredbe, pri čemer se k merilom iz 6. točke četrtega odstavka 25. člena te uredbe doda merilo »zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov«.

(5) Podrobnejša merila iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ter točkovnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

28.g člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

Upravičenec mora ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev za podporo za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva poleg pogojev iz 102. člena te uredbe izpolnjevati tudi pogoje iz 1., 3., 6., 7., 9. in 10. točke prvega odstavka, tretje, četrte in pete alineje drugega odstavka, prve in druge alineje 1. točke in 2. točke tretjega odstavka ter četrtega in petega odstavka 26. člena te uredbe.

28.h člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec do podpore za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje obveznosti:

1.      najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev mora izpolniti najmanj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine oziroma živali), kar se ugotavlja iz zbirne vloge, vložene v koledarskem letu po letu izpolnitve te obveznosti, oziroma iz evidence rejnih živali. Obveznost iz te točke ne velja za naložbe nosilca majhne kmetije. Če gre za škodni dogodek iz tretjega odstavka 109. člena te uredbe, ki se ne šteje za višjo silo in ima lahko za posledico neizpolnitev obveznosti glede doseganja najmanj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine oziroma živali), se obdobje za izpolnitev proizvodnih zmogljivosti iz prvega stavka te točke lahko podaljša za največ dve koledarski leti od leta nastanka tega škodnega dogodka;

2.      če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v okviru meril iz druge alineje 1. točke tretjega odstavka ali druge alineje 1. točke četrtega odstavka 25. člena te uredbe, mora izpolniti zahteve iz teh meril najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;

3.      če je upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjeval pogoje za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobil večji delež podpore, mora biti še pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila izvedena naložba;

4.      obveznost vodenja knjigovodstva velja za pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev, razen za naložbe nosilca majhne kmetije:

-  upravičenec, ki vodi knjigovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora knjigovodske podatke vsako leto do 15. aprila poslati na ARSKTRP,

-  upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in jih vsako leto do 15. aprila poslati standardno obdelane na MKGP;

5.      upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prejšnje točke ter o učinkih podprte naložbe poročati za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev. O obveznosti iz 1. točke tega odstavka poroča po njeni izpolnitvi oziroma najpozneje v četrtem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;

6.      upravičenec mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

7.      če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v okviru merila iz prve oziroma druge alineje 1. točke drugega odstavka 25. člena te uredbe, mora izpolniti zahtevo iz tega merila v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;

8.      upravičenec mora v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev zagotoviti obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb.

(2) Podrobnejša navodila glede predložitve obdelanih knjigovodskih podatkov se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

28.i člen

(finančne določbe)

(1) Stopnja javne podpore za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva je 30 odstotkov upravičenih stroškov in se poveča za:

-        5 odstotnih točk, če je kmetijsko gospodarstvo upravičenca razvrščeno v OMD,

-        5 odstotnih točk, če je naložba povezana z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU in ima upravičenec najmanj 50 odstotkov kmetijskih površin, vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje,

-        10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij,

-        10 odstotnih točk za naložbe, povezane z ukrepom iz 33. člena Uredbe 1305/2013/EU, pri čemer mora biti upravičenec vključen v izvajanje tega ukrepa,

-        10 odstotnih točk za naložbe upravičencev, katerih naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na problemskih območjih,

-        20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov.

(2) Stopnje podpore iz prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov.

(3) Izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje višje stopnje javne podpore iz prve alineje prvega odstavka tega člena je razvidno iz RKG, izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje višje stopnje javne podpore iz druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena pa je razvidno iz zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi v javnem razpisu.

(4) Najnižji znesek javne podpore je 2.000 eurov na posamezno vlogo.

(5) Upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobijo do vključno 1.000.000 eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobijo do vključno 3.000.000 eurov javne podpore.

(6) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju te operacije v PRP 2014–2020, so opredeljena v Prilogi 1 te uredbe.

(7) Sredstva, namenjena izvajanju te operacije, se zagotovijo iz sredstev EKSRP v višini 100 odstotkov.

2. Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov

29. člen

(namen podpore in vrste naložb)

(1) Podpora iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov se nameni za naložbe v:

-        predelavo kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode,

-        predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode,

-        trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma predelave.

(2) Do podpore iz prejšnjega odstavka so upravičene naložbe v:

-        ureditev objektov oziroma nakup opreme za namen predelave ali trženja kmetijskih proizvodov,

-        ureditev skladiščnih kapacitet oziroma nakup opreme za namen skladiščenja,

-        ureditev objektov oziroma nakup opreme za oskrbo z vodo ter posodobitev sistemov za varčno uporabo vode, shranjevanje vode, vnovično uporabo vode, ureditev greznic in čistilnih naprav, ureditev lovilcev maščob oziroma naprav za obdelavo odpadnih voda,

-        ureditev objektov oziroma nakup opreme za proizvodnjo električne in toplotne energije ter proizvodnjo bioplina (do 50 kW) za potrebe predelave ali trženja kmetijskih proizvodov za lastno porabo,

-        rekonstrukcijo objektov, ki prispeva k zmanjšanju toplotnih izgub z uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo, nakup opreme za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov ter nakup energetsko varčnejše opreme,

-        nakup opreme in naprav za ponovno uporabo stranskih proizvodov in

-        ureditev distribucijskih centrov, v katerih se izvaja predelava ali trženje kmetijskih proizvodov članov skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma članov zadruge iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe, za namen predelave ali trženja kmetijskih proizvodov (ureditev objektov oziroma nakup, namestitev oziroma vgradnja opreme, strojev in naprav ter nakup tovornih vozil z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov).

(3) Do podpore iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena so poleg naložb iz prejšnjega odstavka upravičene naložbe v nakup mobilnega predelovalnega obrata in naložbe v obrat za uporabo stranskih proizvodov, ostankov in drugih neživilskih surovin, pri čemer mora biti mobilni predelovani obrat zaokrožena tehnološka celota, ki omogoča predelavo kmetijskih proizvodov.

(4) Do podpore iz tretje alineje prvega odstavka tega člena so poleg naložb iz drugega odstavka tega člena upravičene naložbe v:

-        ureditev prodajnih in degustacijskih prostorov,

-        nadgradnjo lastnih mobilnih prodajaln oziroma nakup pripadajoče opreme,

-        namenske aparate za prodajo ter

-        opremo prevoznega sredstva za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov.

(5) Naložbe iz prvega odstavka tega člena, ki prispevajo k povečanju okoljske učinkovitosti, so:

-        ureditev čistilnih naprav,

-        za zmanjšanje izpustov in varčevanje z vodo vključno z uporabo reciklirane vode za tehnološke namene,

-        ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode,

-        reciklaža in uporaba odpadnih surovin,

-        zmanjševanje količine odpadkov,

-        ureditev objektov z večjo uporabo lesa, če je najmanj 50 odstotkov nadzemnega dela objekta zgrajenega oziroma sestavljenega iz lesenih konstrukcijskih elementov.

(6) Če je naložba iz prve do pete alineje prejšnjega odstavka del naložbe iz prve do pete alineje drugega odstavka tega člena, se šteje, da celotna naložba prispeva k povečanju okoljske učinkovitosti, če stroški naložb iz prve do pete alineje prejšnjega odstavka predstavljajo več kot 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.

(7) Če gre za naložbe iz druge alineje prvega odstavka tega člena, se podpora dodeli:

-        v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU upravičencem, ki so MSP,

-        v skladu s 3. poglavjem in 3.1 oddelkom II. dela Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje upravičencem, ki so velika podjetja.

(8) Če gre za naložbe iz druge alineje prvega odstavka tega člena v povezavi z naložbami iz četrte in pete alineje drugega ostavka tega člena, se podpora dodeli kot pomoč po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.

(9) Naložbe iz drugega odstavka tega člena, razen naložb iz sedme alineje drugega odstavka tega člena, se izvajajo kot individualne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz prvega odstavka 30. člena te uredbe, ali kolektivne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe. Naložbe iz sedme alineje drugega odstavka tega člena se izvajajo kot kolektivne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe.

(10) Naložbe iz tretje do šeste alineje drugega odstavka tega člena so naložbe, namenjene krožnemu gospodarstvu. Če so naložbe iz prejšnjega stavka del naložbe iz prve oziroma druge alineje drugega odstavka tega člena, se šteje, da so namenjene krožnemu gospodarstvu, če predstavljajo najmanj 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.

(11) Predelava ali trženje kmetijskih proizvodov iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredeli v javnem razpisu.

30. člen

(upravičenec)

(1) Upravičenec do podpore iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov je:

1.      nosilec kmetije,

2.      nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije,

3.      samostojni podjetnik posameznik,

4.      zadruga,

5.      zavod ali

6.      gospodarska družba.

(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka je lahko:

-        MSP ali

-        veliko podjetje.

(3) Upravičenec iz 1., 2., 3. in 6. točke prvega in četrtega odstavka tega člena se za namen tega podukrepa šteje za mladega kmeta, če izpolnjuje pogoje iz drugega oziroma tretjega ali četrtega in petega odstavka 6. člena te uredbe.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena je pri kolektivni naložbi upravičenec do podpore:

-        skupina ali organizacija proizvajalcev ali

-        zadruga, če je najmanj polovica njenih članov vpisanih v RKG.

(5) Nosilec kmetije iz 1. točke prvega odstavka tega člena se šteje kot nosilec majhne kmetije.

31. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov so:

1.      stroški ureditve objektov. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);

2.      stroški nakupa, namestitve oziroma vgradnje opreme, strojev in naprav za trženje ali predelavo, vključno z laboratorijsko tehnologijo in IKT;

3.      prispevek v naravi v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97. členom te uredbe:

-  če gre za upravičenca iz 1. ali 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

-  gre za prispevek v naravi v obliki lastnega dela oziroma lastnega lesa upravičenca iz prejšnje alineje in

-  gre za naložbe v ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov;

4.      splošni stroški iz 98. člena te uredbe;

5.      stroški nakupa tovornih vozil z opremo, za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov, če gre za naložbe iz sedme alineje drugega odstavka 29. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

32. člen

(neupravičeni stroški)

Poleg stroškov iz 96. člena te uredbe do podpore iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov niso upravičeni:

1.      nakup dostavnih in servisnih vozil, razen tovornih vozil iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

2.      gradnja novih klavnic z letno zmogljivostjo nad 1.000 GVŽ,

3.      proizvodnja bioetanola in biodizla,

4.      strošek nakupa rabljene mehanizacije in opreme ter

5.      strošek iz naslova obratnih sredstev.

33. člen

(vrsti naložb glede na velikost)

Glede na velikost sta vrsti naložb v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov:

1.      enostavne naložbe do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;

2.      zahtevne naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.

34. člen

(splošni pogoji za pridobitev sredstev)

Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov ob oddaji vloge na javni razpis izpolnjevati naslednje splošne pogoje:

1.      naložba mora biti ekonomsko upravičena, kar se izkazuje s pozitivno interno stopnjo donosnosti naložbe, ki se izračuna v skladu s prilogo 4 te uredbe. Ta pogoj se ne uporablja za naložbe, ki jih izvedejo nosilci majhnih kmetij iz petega odstavka 30. člena te uredbe;

2.      predložiti mora poslovni načrt, katerega vsebina se podrobneje opredeli v javnem razpisu, in v katerem izkaže:

-  ekonomsko upravičenost naložbe iz prejšnje točke in

-  prispevek naložbe k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU, če iz tega naslova uveljavlja dodatne točke v okviru meril za izbor vlog. Vrste naložb, ki prispevajo k horizontalnim ciljem, se določijo z javnim razpisom;

3.      poslovni načrt iz prejšnje točke mora vsebovati sestavine, določene v prilogi 4 te uredbe, in mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj do 31. decembra 2030;

4.      poslovni načrt iz 2. točke tega člena mora za:

a)    zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra;

b)    enostavne naložbe temeljiti na:

-  dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida,

-  dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti,

-  standardnih rezultatih FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra ali

-  pokritju, opredeljenem v prilogi 5 te uredbe;

5.      ne glede na četrto alinejo pod b) prejšnje točke poslovni načrt ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če upravičenec ali član kmetije v letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo, drugo ali tretjo alinejo pod b) prejšnje točke;

6.      če se naložba nanaša na ureditev enostavnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora predložiti opis stanja pred naložbo in fotografije zemljišča, na katerem se bo izvajala naložba. Pogoj iz te točke se ne uporablja, če gre za naložbo iz druge alineje 98.a člena te uredbe;

7.      če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora poleg dokazil iz prejšnje točke predložiti tudi dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

8.      če se naložba nanaša na nakup pripadajoče opreme objekta, mora predložiti fotografije objekta in prostora, v katerem bo oprema nameščena, ter skico postavitve opreme v prostoru, v katerem bo oprema nameščena. Pogoj iz te točke se ne uporablja, če gre za naložbo iz druge alineje 98.a člena te uredbe;

9.      nosilec majhne kmetije je upravičen le do naložbe v vrednosti do vključno 50.000 eurov skupne priznane vrednosti;

10.   ne glede na določbe 2. točke tega člena nosilcu majhne kmetije ni treba predložiti poslovnega načrta;

11.   v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora zagotavljati obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb;

12.   če gre za naložbo, ki jo izvajajo skupine ali organizacije proizvajalcev, se pri ugotavljanju obsega dela iz prejšnje točke lahko upošteva tudi obseg dela njihovih članov. Če gre za naložbo, ki jo izvajajo zadruge, se pri ugotavljanju obsega dela iz prejšnje točke lahko upošteva tudi obseg dela njihovih članov, ki bodo uporabljali to naložbo;

13.   pri naložbah v zbiranje vode morajo imeti objekti za shranjevanje vode zmogljivost vsaj 10 m³;

14.   naložbe v trženje kmetijskih proizvodov se nanašajo na:

-  kmetijske proizvode vlagatelja, ki mora biti vpisan v RKG,

-  kmetijske proizvode članov zadruge, ki so vpisani v RKG. Če je član zadruge zadruga, se upoštevajo kmetijski proizvodi njenih članov ter kmetijski proizvodi zadruge iz lastne pridelave,

-  predelane kmetijske proizvode iz lastne predelave vlagatelja; 

15.   če gre za naložbe iz tretje alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe, mora kmetijske proizvode tržiti na lokaciji, ki se podrobneje opredeli z javnim razpisom;

16.   če gre za naložbe v ureditev enostavnih ali nezahtevnih objektov iz šeste alineje petega odstavka 29. člena te uredbe, mora predložiti tloris in prerez objekta z navedbo konstrukcijskih elementov objekta;

17.   upravičenec lahko na posamezni javni razpis oziroma posamezni sklop javnega razpisa vloži eno vlogo.

35. člen

(posebni pogoji za pridobitev sredstev glede na posamezno vrsto naložbe ali upravičenca)

(1) Poleg pogojev iz prejšnjega člena mora upravičenec glede na posamezno vrsto naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov iz tega podukrepa ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati naslednje posebne pogoje:

1.      če je upravičenec pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora biti registriran za opravljanje dejavnosti predelave ali trženja kmetijskih proizvodov, povezane z naložbo;

2.      upravičenec iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe mora imeti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je povezana z naložbo, razen če gre za naložbe v trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave;

3.      upravičenec, ki ni veliko podjetje, mora v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis iz poslovanja ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini 1,5 letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na 1 PDM. Ta pogoj se ne uporablja za nosilca majhne kmetije;

4.      za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe upravičenec, ki je veliko podjetje, v skladu s I. delom Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje vlogi na javni razpis priloži opis stanja brez podpore, to je obratni hipotetični scenarij ali alternativni projekt oziroma dejavnost, iz katerega je razviden spodbujevalni učinek naložbe, ter dokumentarna dokazila v podporo obratnemu hipotetičnemu scenariju v skladu z (72) točko Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje. Vsebina obratnega hipotetičnega scenarija in dokumentarna dokazila se podrobneje opredelijo v javnem razpisu;

5.      če gre za naložbe iz osmega odstavka 29. člena te uredbe, mora vlagatelj vlogi na javni razpis priložiti:

-  pisno izjavo o vseh pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo v predhodnih dveh letih in v tekočem koledarskem letu,

-  pisno izjavo o drugih že prejetih ali zaprošenih pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bosta preseženi zgornji meji pomoči de minimis in intenzivnost pomoči po predpisih, ki urejajo državne pomoči,

-  pisno izjavo, ali gre za enotno podjetje. Če gre za enotno podjetje, se navedejo podjetja, ki so z upravičencem povezana;

6.      če gre za naložbo iz prve do pete alineje petega odstavka 29. člena te uredbe, mora predložiti elaborat, iz katerega je razviden prispevek naložbe k povečanju okoljske učinkovitosti. Elaborat se pripravi v skladu s prilogo 10, ki je sestavni del te uredbe;

7.      če je upravičenec veliko podjetje in gre za naložbo iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe, mora imeti najmanj 250 in manj kot 750 zaposlenih ali letni promet, ki presega 50 milijonov eurov in je nižji od 200 milijonov eurov;

8.      če upravičenec uveljavlja višjo stopnjo podpore v skladu z osmo alinejo prvega odstavka 41. člena te uredbe, mora v poslovnem načrtu iz 2. točke prejšnjega člena navesti, da bo najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev zagotavljal delež vhodnih surovin iz 3. točke prvega odstavka 40. člena te uredbe. Nosilec majhne kmetije iz petega odstavka 30. člena te uredbe navede delež vhodnih surovin v vlogi na javni razpis.

(2) Če gre za naložbe v trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      upravičenec ali član zadruge, katerega kmetijski proizvodi se tržijo, mora v letu, ki je določeno v javnem razpisu, vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike. Če gre za upravičenca iz 2. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe, zbirno vlogo vloži nosilec kmetije;

2.      če gre za naložbo v ureditev prostorov za namen degustacije, mora upravičenec tržiti kmetijske proizvode iz lastne pridelave oziroma predelave, pri čemer se prodaja kmetijskih proizvodov in degustacija kmetijskih proizvodov ne smeta izvajati v istem prostoru.

(3) Če ima upravičenec v uporabi do enega hektarja kmetijskih površin in vzreja samo čebele ter uveljavlja podporo za naložbe, povezane s čebelarsko dejavnostjo, oddaja zbirne vloge ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka ni obvezna, vendar pa mora imeti urejene podatke v RKG v skladu s predpisom, ki ureja RKG.

(4) Obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela iz 3. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe ne sme biti večje od 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je upravičenec opredelil v vlogi na javni razpis oziroma v poslovnem načrtu. Vrednost lastnega dela ne sme preseči urnih postavk, določenih z javnim razpisom.

(5) Prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko upravičenec uveljavlja do vrednosti, določene z javnim razpisom.

(6) Če ima upravičenec živilski obrat, mora biti živilski obrat vpisan v register obratov v skladu s pravilnikom, ki ureja registracijo in odobritev obratov na živilskem področju.

35.a člen

(posebni pogoji za kolektivne naložbe)

Upravičenec iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe mora za izvajanje kolektivnih naložb poleg splošnih pogojev iz 1. do 8. točke in iz 11. do 17. točke 34. člena te uredbe, ter pogojev iz 1. točke in 3. do 7. točke prvega odstavka, drugega in šestega odstavka 35. člena te uredbe, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      ob vložitvi vloge na javni razpis mora upravičenec iz druge alineje četrtega odstavka 30. člena te uredbe predložiti seznam vseh svojih članov in članov, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo;

2.      iz poslovnega načrta iz 2. točke 34. člena te uredbe mora biti razvidno, da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb vseh članov skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma članov zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo;

3.      za skupino ali organizacijo proizvajalcev iz prve alineje četrtega odstavka 30. člena te uredbe se, ne glede na določbo 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena, pri izračunu primernega prihodka za prvo leto priznanja skupine ali organizacije proizvajalcev upošteva letni prihodek članov skupine ali organizacije proizvajalcev, ki se ugotavlja na podlagi:

-  dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev vodijo knjigovodstvo, ali

-  pokritja, opredeljenega v prilogi 5 te uredbe, če vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev ne vodijo knjigovodstva;

4.      z eno vlogo na javni razpis lahko uveljavlja podporo za največ tri tovorna vozila z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov.

36. člen

(posebni pogoji za naložbe, namenjene učinkoviti rabi energije in pridobivanju energije iz obnovljivih virov)

Upravičenci morajo za naložbe iz četrte in pete alineje drugega odstavka 29. člena te uredbe poleg splošnih pogojev iz 100. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      proizvedena energija iz naložbe, ki je predmet tega podukrepa, ni namenjena prodaji. Proizvedena energija ni namenjena prodaji, če skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis ne presega porabe energije na kmetijskem gospodarstvu oziroma živilskopredelovalnem obratu v tem letu. Če gre za naložbo v povečanje proizvodnih kapacitet, skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov ne sme presegati načrtovane porabe energije na kmetijskem gospodarstvu oziroma živilsko predelovalnem obratu, kar mora biti razvidno iz dokazil iz prve in druge alineje 2. točke tega člena;

2.      naložbe iz pete alineje drugega odstavka 29. člena te uredbe morajo zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta, kar je razvidno iz:

-  elaborata gradbene fizike, če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve objektov, ali

-  energetskega pregleda v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda, če gre za naložbo v nakup opreme za namen objekta ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve objektov;

3.      naložbe v pridobivanje toplotne energije iz lesne biomase so upravičene do podpore, če so del naložbe v ureditev objektov;

4.      pri pridobivanju toplotne energije iz biomase mora biti surovina za pridobivanje energije lesna biomasa oziroma kmetijski proizvod, pri čemer uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni dovoljena;

5.      pri naložbi v proizvodnjo električne energije iz OVE mora upravičenec priložiti soglasje za priključitev v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije.

37. člen

(črtan)

38. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Med vlogami za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, ki dosežejo vstopno mejo 25 odstotkov najvišjega možnega števila točk pri naložbah nosilcev majhnih kmetij ter 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk pri naložbah preostalih upravičencev, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      če je upravičenec nosilec majhne kmetije, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

a)    ekonomski vidik naložbe: povečanje prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva,

b)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  lokacija naložbe se nahaja na problemskih območjih;

c)    proizvodna usmeritev naložbe:

-  prednostni sektorji predelave ali trženja,

-  vključenost v sheme kakovosti;

č)   horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

d)    prispevek k horizontalnim ciljem:

-  okoljski prispevek izvedene naložbe,

-  inovacije,

-  ohranjanje objektov kulturne dediščine,

-  podnebne spremembe in prilagoditev nanje;

2.      če je upravičenec nosilec kmetije, razen nosilec majhne kmetije, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

a)    ekonomski vidik naložbe:

-  interna stopnja donosnosti,

-  ekonomski učinek javnih sredstev;

b)    družbeno socialni vidik upravičenca: izobrazba upravičenca;

c)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  lokacija naložbe se nahaja na problemskih območjih;

č)   proizvodna usmeritev naložbe:

-  prednostni sektorji predelave ali trženja,

-  vključenost v sheme kakovosti;

d)    horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

e)    prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah:

-  okoljski prispevek izvedene naložbe,

-  inovacije,

-  ohranjanje objektov kulturne dediščine,

-  podnebne spremembe in prilagoditev nanje;

3.      če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

a)    ekonomski vidik naložbe:

-  interna stopnja donosnosti,

-  gospodarnost poslovanja;

b)    družbeno socialni vidik naložbe: socialni vidik podjetja (socialno ali invalidsko podjetje ter zadruga);

c)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  lokacija naložbe se nahaja na problemskih območjih;

č)   proizvodna usmeritev naložbe:

-  prednostni sektorji predelave ali trženja,

-  vključenost v sheme kakovosti;

d)    horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

e)    prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah:

-  okoljski prispevek izvedene naložbe,

-  inovacije,

-  ohranjanje objektov kulturne dediščine,

-  podnebne spremembe ter prilagoditev nanje.

(2) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

39. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Upravičenec mora poleg pogojev iz 102. člena te uredbe ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev izpolnjevati naslednje pogoje:

-        v zahtevku za izplačilo sredstev poda izjavo o vključitvi naložbe v uporabo, če gre za naložbe iz 1. točke tretjega odstavka tega člena. Pogoj iz te alineje se ne uporablja za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe,

-        imeti mora živilski obrat, vpisan v register obratov, v skladu s pravilnikom, ki ureja registracijo in odobritev obratov na področju živil,

-        če gre za upravičenca iz 1. in 2. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe, ki uveljavlja podporo za naložbo, povezano z opravljanjem dopolnilne dejavnosti, mora imeti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti,

-        imeti mora certifikat o ekološki predelavi kmetijskih proizvodov v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil, če uveljavlja višjo stopnjo podpore v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 41. člena te uredbe. Če je upravičenec zadruga, skupina ali organizacija proizvajalcev, ki trži kmetijske proizvode svojih članov, mora imeti certifikat o ekološki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih proizvodov vsaj 25 odstotkov članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev,

-        pri naložbi v proizvodnjo toplotne ali električne energije je obvezna vgradnja števcev porabe toplotne ali električne energije,

-        pri naložbi iz prve do tretje alineje petega odstavka 29. člena te uredbe, razen pri naložbi v zmanjšanje izpustov in varčevanja z vodo, vključno z uporabo reciklirane vode za tehnološke namene, je obvezna vgradnja števcev vode ali števcev odpadne vode,

-        pri naložbi v proizvodnjo toplotne energije iz malih in srednjih kurilnih naprav mora predložiti izjavo proizvajalca kurilne naprave, iz katere mora biti razvidno, da kurilna naprava ne presega mejne vrednosti emisij v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav,

-        pri naložbi v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti pogodbo o uporabi sistema z elektrooperaterjem v skladu z zakonom, ki ureja energetiko, pri čemer se mora pogodba glasiti na upravičenca.

(2) Upravičenec mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati zahteve iz meril iz druge alineje pod d) 1. točke, druge alineje pod e) 2. točke in druge alineje pod e) 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke na podlagi teh meril.

(3) Za namen podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov se kot zaključek naložbe šteje:

1.      vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbe v:

-  ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov oziroma nakup in namestitev oziroma vgradnjo pripadajoče opreme,

-  nakup in namestitev namenskih aparatov za prodajo,

-  nakup mobilnih predelovalnih obratov,

-  ureditev prodajnih in degustacijskih prostorov ter nakup pripadajoče opreme,

-  nakup tovornih vozil z opremo in opreme za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov;

2.      pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbe v ureditev manj zahtevnih in zahtevnih objektov. Če gre za naložbe v ureditev manj zahtevnih in zahtevnih objektov iz druge alineje 98.a člena te uredbe, se kot zaključek naložbe šteje pridobitev projektne dokumentacije izvedenih del;

3.      izdana homologacija za nadgradnje lastnih mobilnih prodajaln v skladu s predpisom, ki ureja ugotavljanje skladnosti vozil, če gre za naložbe iz druge alineje četrtega odstavka 29. člena te uredbe.

(4) Za namen podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov se pri naložbah v ureditev več objektov kot del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko ali tehnološko celoto, šteje ureditev posameznega objekta s pripadajočo opremo.

(5) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ:

-        tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevne naložbe;

-        dva zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za enostavne naložbe, razen za naložbe majhnih kmetij iz 9. točke 34. člena te uredbe, pri katerih lahko upravičenec vloži en zahtevek za izplačilo sredstev.

(6) (črtan).

40. člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu sredstev iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:

1.      najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti kmetijskega gospodarstva oziroma živilskega obrata, načrtovanih v poslovnem načrtu, pri čemer se upoštevajo vhodne surovine za predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov. Način ugotavljanja vhodnih surovin za predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov se določi z javnim razpisom. Ta obveznost ne velja za nosilca majhne kmetije iz petega odstavka 30. člena te uredbe. Če gre za škodni dogodek iz tretjega odstavka 109. člena te uredbe, ki se ne šteje za višjo silo in ima lahko za posledico neizpolnitev obveznosti glede doseganja najmanj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti kmetijskega gospodarstva oziroma živilskega obrata, načrtovanih v poslovnem načrtu, se obdobje za izpolnitev proizvodnih zmogljivosti lahko podaljša za največ dve koledarski leti od leta nastanka tega škodnega dogodka;

2.      če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v okviru meril iz pod a) 1. točke in druge alineje pod a) 3. točke prvega odstavka 38. člena te uredbe, mora izpolniti zahteve iz teh meril najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;

3.      če je upravičenec uveljavljal višjo stopnjo podpore v skladu z osmo alinejo prvega odstavka 41. člena te uredbe, mora najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev zagotoviti najmanj 50-odstotni delež vhodnih surovin za predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz najmanj enega od prednostnih kmetijskih sektorjev v skladu s poslovnim načrtom. Način ugotavljanja vhodnih surovin za predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz najmanj enega od prednostnih kmetijskih sektorjev se določi z javnim razpisom. Obveznost iz te točke ne velja za nosilca majhne kmetije iz petega odstavka 30. člena te uredbe. Če gre za škodni dogodek iz tretjega odstavka 109. člena te uredbe, ki se ne šteje za višjo silo in ima lahko za posledico neizpolnitev obveznosti glede doseganja najmanj 50-odstotnega deleža vhodnih surovin za predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz najmanj enega od prednostnih kmetijskih sektorjev v skladu s poslovnim načrtom, se obdobje za izpolnitev obveznosti iz te točke lahko podaljša za največ dve koledarski leti od leta nastanka tega škodnega dogodka;

4.      obveznost vodenja knjigovodstva mora izpolnjevati pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev. Upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN in zagotoviti standardno obdelavo podatkov. Standardno obdelane podatke mora vsako leto do 15. aprila poslati na MKGP;

5.      če gre za naložbo v trženje kmetijskih proizvodov, ki jo izvaja zadruga, skupina ali organizacija proizvajalcev, morajo biti njeni člani, katerih kmetijski proizvodi se tržijo, vpisani v RKG še pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev. Zadruga, skupina oziroma organizacija proizvajalcev mora voditi seznam članov, katerih kmetijski proizvodi se tržijo. Seznam članov je priloga poročila iz 7. točke tega odstavka;

6.      če je upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjeval pogoje za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobil večji delež podpore, mora biti še pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva;

7.      upravičenec mora v skladu s 103. členom te uredbe poročati o izpolnjevanju obveznosti iz 5. in 6. točke tega odstavka ter o učinkih naložbe za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev. Upravičenec poroča o obveznostih iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka po njihovi izpolnitvi oziroma najpozneje v četrtem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev, o obveznosti iz 11. točke tega odstavka pa v drugem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;

8.      naložbe iz pete alineje drugega odstavka 29. člena te uredbe morajo vsaj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta glede na stanje v koledarskem letu pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev;

9.      upravičenec, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev. Če gre za kolektivno naložbo in upravičenec ne vlaga zbirne vloge, morajo zbirno vlogo vložiti vsi člani skupine oziroma organizacije proizvajalcev ali člani zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo. Če gre za upravičenca iz 2. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe, vloži zbirno vlogo nosilec kmetije;

10.   upravičenec še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev vodi seznam o skupni rabi, iz katerega so razvidni raba kolektivne naložbe po članih zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev ter obdobje uporabe, pri čemer mora naložbo uporabljati najmanj toliko članov, kolikor jih je bilo predvidenih za rabo naložbe s poslovnim načrtom, njihov skupna proizvodna zmogljivost pa ne sme biti manjša od proizvodne zmogljivosti, predvidene v poslovnem načrtu. Seznam skupne rabe se podrobneje opredeli v javnem razpisu;

11.   upravičenec mora v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev zagotoviti obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb. Če gre za upravičenca iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe, se pri ugotavljanju obsega dela upoštevajo vsi člani kmetije;

12.   obveznosti iz 4. in 6. točke tega odstavka se ne uporabljata za kolektivne naložbe.

(2) Podrobnejša navodila glede posredovanja obdelanih knjigovodskih podatkov se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

41. člen

(finančne določbe)

(1) Za naložbe iz prvega odstavka 29. člena te uredbe je stopnja javne podpore 30 odstotkov upravičenih stroškov in se poveča za:

-        5 odstotnih točk za naložbe v predelavo ali trženje ekološko pridelanih kmetijskih proizvodov, kar upravičenec izkazuje s certifikatom o ekološki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih proizvodov v primeru trženja kmetijskih proizvodov oziroma s certifikatom o ekološki predelavi kmetijskih proizvodov, če gre za naložbe v predelavo kmetijskih proizvodov. Če je upravičenec zadruga, skupina ali organizacija proizvajalcev, ki trži kmetijske proizvode svojih članov, mora imeti certifikat o ekološki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih proizvodov vsaj 25 odstotkov članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev;

-        5 odstotnih točk za naložbe v povečanje okoljske učinkovitosti iz petega odstavka 29. člena te uredbe;

-        5 odstotnih točk za naložbe v predelavo proizvodov, če je upravičenec vključen v ukrep dobrobit živali. Če gre za kolektivno naložbo, mora biti najmanj polovica članov skupine oziroma organizacije proizvajalcev ali najmanj polovica članov zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ukrepa dobrobit živali;

-        5 odstotnih točk za naložbe nosilca kmetije oziroma nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je razvrščena v območje z drugimi naravnimi omejitvami ali območje s posebnimi omejitvami iz predpisa, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD, pri čemer se upoštevajo površine iz RKG. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti člani skupine oziroma organizacije proizvajalcev ali člani zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, svoja kmetijska gospodarstva razvrščena v OMD;

-        10 odstotnih točk za naložbe upravičencev, katerih sedež ali naslov oziroma lokacija naložbe je na problemskih območjih iz priloge 9 te uredbe. Če gre za kolektivno naložbo, mora imeti najmanj polovica članov skupine oziroma organizacije proizvajalcev ali najmanj polovica članov zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, sedež ali naslov na problemskih območjih;

-        20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov. Če gre za kolektivno naložbo, mora najmanj polovica članov skupine oziroma organizacije proizvajalcev ali najmanj polovica članov zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, izpolnjevati pogoje za mladega kmeta iz 6. člena te uredbe;

-        15 odstotnih točk za naložbe nosilca kmetije oziroma nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je razvrščena v gorsko območje iz predpisa, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD;

-        15 odstotnih točk za naložbe nosilca kmetije oziroma nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz najmanj enega od naslednjih prednostnih kmetijskih sektorjev: žito, sadje, razen sektorja vina in oljk, zelenjava, mleko, prašičje in goveje meso;

-        15 odstotnih točk za kolektivne naložbe.

(2) Za naložbe iz prve in tretje alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe se stopnje podpore iz prejšnjega odstavka tega člena lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov.

(3) Za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe, ki se v skladu z Uredbo o karti regionalne pomoči za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 103/13; v nadaljnjem besedilu: uredba, ki ureja karto regionalne pomoči) izvajajo na območju teritorialne enote NUTS 2 SI01 Vzhodna Slovenija, se stopnje javne podpore iz prvega odstavka tega člena lahko seštevajo, vendar v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU ne smejo preseči:

-        45 odstotkov upravičenih stroškov, če je upravičenec mikro ali malo podjetje;

-        35 odstotkov upravičenih stroškov, če je upravičenec srednje veliko podjetje.

(4) Za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe, ki jih izvajajo mikro ali mala podjetja v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči na območju teritorialne enote NUTS 2 SI02 Zahodna Slovenija, se stopnja javne podpore določi v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU in znaša 30 odstotkov upravičenih stroškov.

(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe, ki jih v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči izvajajo srednje velika podjetja na območju teritorialne enote NUTS 2 SI02 Zahodna Slovenija, stopnja javne podpore v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU znaša 20 odstotkov upravičenih stroškov.

(6) Če gre za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe in je upravičenec veliko podjetje, ne glede na določbe prvega odstavka tega člena stopnja javne podpore v skladu z določbami 3. poglavja in 3.1. oddelka II. dela Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje znaša:

-        25 odstotkov upravičenih stroškov za naložbe, ki se v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči, izvajajo na območju teritorialne enote NUTS 2 SI01 Vzhodna Slovenija;

-        10 odstotkov upravičenih stroškov za naložbe, ki se v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči, izvajajo na območju teritorialne enote NUTS 2 SI02 Zahodna Slovenija.

(7) Če se upravičencu podpora za naložbo dodeli na podlagi Uredbe 702/2014/EU in Uredbe 1407/2013/EU oziroma Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje in je ta podpora plačljiva na podlagi več zahtevkov za izplačilo sredstev, se pri odobritvi podpore izvede diskontiranje pomoči v skladu s četrtim odstavkom 7. člena Uredbe 702/2014/EU, drugim pododstavkom šestega odstavka 3. člena Uredbe 1407/2013/EU oziroma (88) točko Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje.

(8) Najnižji znesek javne podpore znaša 5.000 eurov na vlogo. Upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 1.500.000 eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 3.000.000 eurov podpore. Upravičenci, ki so srednje velika in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 5.000.000 eurov podpore.

(9) Če gre za naložbe iz osmega odstavka 29. člena te uredbe, se upoštevajo stopnje podpore iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se podpora dodeli do višine, ki ne presega skupnega zneska pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.

(10) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov samo enkrat pridobi podporo za naložbo majhnih kmetij.

(11) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(12) Sredstva, namenjena izvajanju podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov, razen v primeru sredstev iz 58.a člena Uredbe 1305/2013/EU, kjer se sredstva zagotovijo iz EKSRP v višini 100 odstotkov.

3. Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih

42. člen

(namen podpore)

Podpora iz operacije izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih je namenjena izvedbi agromelioracij na komasacijskih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.

43. člen

(upravičenec)

Upravičenci do podpore iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih so fizične in pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izvedbo agromelioracij na komasacijskem območju.

44. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih so:

1.      stroški izvedbe agromelioracije na komasacijskem območju brez stroškov izvedbe komasacije, pri čemer splošni stroški iz 98. člena te uredbe, lahko dosegajo do vključno 15 odstotkov skupne priznane vrednosti naložbe;

2.      stroški izvedbe agromelioracije na komasacijskem območju vključno s stroškom izvedbe komasacije, pri čemer splošni stroški iz 98. člena te uredbe, lahko dosegajo do vključno 85 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

45. člen

(neupravičeni stroški)

Poleg neupravičenih stroškov iz 96. člena te uredbe do podpore iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih niso upravičeni stroški infrastrukture, ki se zgradi v okviru agromelioracije in ni neposredno povezana z razvojem kmetijstva, ter stroški izvedbe pogodbenih komasacij v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča.

46. člen

(pogoji za dodelitev podpore)

(1) Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis za podporo iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih izpolnjevati naslednje pogoje:

1.      imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi komasacije ali odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, ki še ni pravnomočna, je pa vročena vsem komasacijskim udeležencem, ali pravnomočno odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča;

2.      pri zahtevni agromelioraciji mora imeti pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča. Če je odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada vročena vsem lastnikom, mora biti odločba o uvedbi zahtevne agromelioracije izdana na zemljiškokatastrsko stanje zemljišč, kot to izkazuje odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada;

3.      pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih mora vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov;

4.      upravičenec mora predložiti dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe.

(2) Upravičenec, ki uveljavlja stroške komasacije, mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka mora upravičenec imeti pravnomočno odločbo o uvedbi komasacije, odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada pa še ne sme biti izdana;

2.      v komasacijsko območje ne sme biti vključenih več kot 30 odstotkov zemljišč, ki so po namenski rabi nekmetijska v skladu s prostorskim aktom lokalne skupnosti;

3.      do podpore so upravičena komasacijska območja, ki imajo povprečno število parcel na hektar višje od dva;

4.      priložiti mora druga dovoljenja in soglasja za izvedbo komasacije v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave.

(3) Upravičenec lahko na javni razpis vloži več vlog, pri čemer mora ena vloga predstavljati eno agromelioracijsko območje.

47. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Vstopna meja točk za podporo iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.

(2) Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  delež soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč za uvedbo agromelioracije, če gre za zahtevno agromelioracijo,

-  velikost agromelioracijskega območja,

-  neugodna posestna sestava, ki se ugotavlja z povprečnim številom parcel na hektar agromelioracijskega območja;

2.      geografski vidik lokacije naložbe: koeficient razvitosti občine;

3.      prispevek k horizontalnim ciljem pri podnebnih spremembah: zmanjšanje spravilnih razdalj.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

48. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Upravičenec mora ob oddaji zahtevka za izplačilo podpore iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih izpolnjevati obveznosti iz 102. člena te uredbe.

(2) Za namen operacije izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih se kot zaključek naložbe šteje:

-        vključitev naložbe v uporabo, če gre za izvedbo agromelioracijskih del, kar se izkazuje s kopijo zapisnika o prevzemu del, ki se priloži zahtevku za izplačilo sredstev;

-        izdana odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, če gre za naložbo v izvedbo komasacije.

(3) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.

49. člen

(finančne določbe)

(1) Najvišja stopnja podpore iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Najnižji znesek dodeljene podpore znaša 2.000 eurov na vlogo. Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(3) Sredstva, namenjena izvajanju operacije izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov, razen v primeru sredstev iz 58.a člena Uredbe 1305/2013/EU, kjer se sredstva zagotovijo iz EKSRP v višini 100 odstotkov.

4. Gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom

50. člen

(namen podpore)

Podpora iz operacije gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, je namenjena naložbam v zgraditev in dograditev teh sistemov, vključno z ureditvijo vodnih virov v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, brez namakalne opreme.

51. člen

(upravičenec)

Upravičenci do podpore iz operacije gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, so fizične in pravne osebe, ki jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastijo za gradnjo in dograditev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, vključno z ureditvijo vodnega vira.

52. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški iz operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, so:

1.      stroški materiala in del, potrebnih za pripravo ter gradnjo namakalnega sistema, ki je namenjen več uporabnikom, vključno z ureditvijo vodnega vira;

2.      stroški nakupa kmetijskih zemljišč za namen izvajanja tega podukrepa;

3.      stroški ureditve ekoremediacije in zaščitnih vetrnih pasov;

4.      stroški opreme črpališča in transformatorskih postaj;

5.      splošni stroški, ki so podrobneje opredeljeni v 98. členu te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

53. člen

(pogoji za dodelitev sredstev)

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis za podporo iz operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, poleg pogojev iz 100. člena te uredbe, so:

1.      imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;

2.      predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe;

3.      v vlogi na javni razpis mora časovno opredeliti operativno izvedbo naložbe;

4.      predložiti mora elaborat namakanja, ki vsebuje podatke iz 1. in 2. točke priloge 6 te uredbe.

(2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec za nakup kmetijskih zemljišč iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena so:

1.      vlogi na javni razpis je treba priložiti pogodbo o nakupu kmetijskega zemljišča ali odločbo o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če pogodba še ni bila sklenjena;

2.      ne glede na drugi odstavek 99. člena te uredbe je nakup kmetijskega zemljišča upravičen strošek, če je kupoprodajna pogodba sklenjena največ 12 mesecev pred datumom objave javnega razpisa;

3.      upravičen je strošek nakupa kmetijskega zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa kmetijskih zemljišč ne sme presegati 10 odstotkov skupnih upravičenih stroškov naložbe v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU.

(3) V skladu z določbami 46. člena Uredbe 1305/2013/EU mora upravičenec poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena izpolnjevati naslednje pogoje:

1.      naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, kar vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena do podpore, če:

-  količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in

-  je iz analize presoje vplivov na okolje, skladne s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da naložba ne bo pomembno negativno vplivala na okolje;

2.      ne glede na določbe prejšnje točke je naložba, s katero se neto poveča območje namakalnega sistema, upravičena do podpore, če:

-  se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni objekt in pripadajočo opremo za namakanje ali element namakalne infrastrukture, za katero je predhodna ocena pokazala, da zagotavlja najmanj 25 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega objekta in pripadajoče opreme ali infrastrukture, ter

-  se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka, ki ga zagotavlja naložba v obstoječi namakalni objekt in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;

3.      ne glede na določbe prejšnje točke je lahko naložba, s katero se neto poveča območje namakalnega sistema, pri katerem je količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če bo oskrba z vodo zagotovljena iz obstoječega zbiralnika, ki ga je pristojni organ odobril pred 31. oktobrom 2013 in so izpolnjeni naslednji pogoji:

-  ta zbiralnik je opredeljen v ustreznem načrtu upravljanja povodja, skladen s predpisi, ki urejajo vode in zanj veljajo zahteve o nadzoru iz točke e) tretjega odstavka 11. člena direktive o vodah,

-  31. oktobra 2013 je veljala zgornja meja za skupni odvzem vode iz zbiralnika ali minimalna zahtevana raven pretoka v vodnih telesih, ki jih obremenjuje zbiralnik,

-  navedena zgornja meja oziroma minimalna zahtevana raven pretoka izpolnjuje pogoje iz 4. člena direktive o vodah in

-  zaradi zadevne naložbe odvzemi vode ne presegajo zgornje meje, ki je veljala 31. oktobra 2013, oziroma raven pretoka v obremenjenih vodnih telesih ne pade pod minimalno zahtevano raven, ki je veljala 31. oktobra 2013.

(4) Upravičenec lahko v okviru istega javnega razpisa vloži več vlog, pri čemer vsaka vloga predstavlja eno ali več območij namakalnega sistema.

54. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Vstopna meja točk za podporo iz operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.

(2) Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  mogoča izkoriščenost namakalnega sistema, kar se izkazuje z deležem soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč za uvedbo namakalnega sistema,

-  velikost namakalnega območja,

-  medsebojno povezovanje zemljiških operacij;

2.      geografski vidik naložbe: koeficient razvitosti občine;

3.      prispevek k horizontalnim ciljem: delež mogočih površin, opremljenih s kapljičnim namakanjem oziroma mikrorazpršilci.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

55. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Pri gradnji namakalnega sistema, ki je namenjen več uporabnikom, mora upravičenec ob oddaji zahtevka za podporo iz operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, poleg pogojev iz 102. člena te uredbe, na ravni vsakega posameznega uporabnika zagotoviti opremljenost z vodomeri.

(2) Za namen operacije gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, se kot zaključek naložbe šteje:

-        vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbe v ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov, ter nakup opreme, kar se izkazuje z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo;

-        pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbe v ureditev manj zahtevnih in zahtevnih objektov.

(3) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.

56. člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:

1.      najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev mora biti namakalni sistem opremljen z namakalno opremo najmanj na območju 67 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma na območju kot ga je upravičenec predvidel v vlogi na javni razpis, če je iz naslova merila iz prve alineje 1. točke drugega odstavka 54. člena te uredbe dobil dodatne točke;

2.      najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev mora zagotavljati opremljenost s kapljičnim namakanjem ali mikrorazpršilci na območju kot ga je navedel v vlogi na javni razpis;

3.      upravičenec mora zagotavljati opremljenost z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika vsaj za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev.

(2) Upravičenec mora v skladu s 103. členom te uredbe poročati o izpolnjevanju obveznosti iz 3. točke prejšnjega odstavka za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev ter o obveznostih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka po njihovi izpolnitvi oziroma najpozneje v četrtem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.

57. člen

(finančne določbe)

(1) Najvišja stopnja podpore iz operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Najnižja stopnja podpore iz operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 5.000 eurov na vlogo.

(3) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(4) Sredstva, namenjena za izvajanju operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

5. Tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom

58. člen

(namen podpore)

Podpora iz operacije tehnološka posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, je namenjena naložbam v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, graditev objektov in urejanje prostora, brez namakalne opreme oziroma ureditev vodnega vira.

59. člen

(upravičenec)

Upravičenci do podpore iz operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, so fizične in pravne osebe, ki jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastijo za izvedbo tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, oziroma ureditev vodnega vira.

60. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški iz operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, so:

1.      stroški materiala skupaj s stroški dobave, montaže in del za izvedbo naložbe v tehnološko posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, stroški naložbe v namakalni razvod ter stroški ureditve vodnega vira;

2.      stroški opreme črpališča in transformatorskih postaj;

3.      splošni stroški,opredeljeni v 98. členu te uredbe.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek namakalna oprema ni upravičen strošek.

(3) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

61. člen

(pogoji za dodelitev sredstev)

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis za podporo iz operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, poleg pogojev iz 100. člena te uredbe, so:

1.      imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča ali druge akte o uvedbi namakanja;

2.      imeti mora vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Če gre za ureditev odvzemnega objekta mora upravičenec imeti tudi vodno soglasje;

3.      če gre za državni ali lokalni namakalni sistem v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, mora predložiti pogodbo o namakanju z lastniki zemljišč, ki imajo skupaj v lasti vsaj 50 odstotkov površin na območju namakalnega sistema, ki je predmet tehnološke posodobitve;

4.      če gre za zasebni namakalni sistem v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, mora predložiti soglasje k tehnološki posodobitvi namakalnega sistema s strani lastnikov zemljišč, ki imajo skupaj v lasti vsaj 50 odstotkov površin na območju namakalnega sistema, ki je predmet tehnološke posodobitve;

5.      predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe;

6.      vloga na javni razpis mora vsebovati časovno opredelitev operativne izvedbe naložbe;

7.      upravičenec lahko v okviru istega javnega razpisa vloži več vlog, pri čemer se dve ali več vlog ne sme nanašati na isto območje namakalnega sistema.

(2) Upravičenec mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka v skladu z določbami 46. člena Uredbe 1305/2013/EU ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati še naslednje pogoje:

1.      naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, morajo po predhodni oceni omogočati za najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema;

2.      če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro, se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, na ravni naložbe;

3.      za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda se ne uporabljajo pogoji iz 1. in 2. točke tega odstavka;

4.      pri naložbah iz prejšnje točke je treba zagotoviti vsaj 10 odstotkov prihranka energije, glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema.

(3) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se dokazujejo z elaboratom, ki ga upravičenec priloži vlogi na javni razpis. Glede vsebine elaborata se smiselno uporablja priloga 6 te uredbe.

62. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Vstopna meja točk za podporo iz operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.

(2) Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  velikost namakalnega območja,

-  površina namakalnega območja, za katero so sklenjene pogodbe o namakanju v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, oziroma pridobljena soglasja lastnikov kmetijskih zemljišč k tehnološki posodobitvi namakalnega sistema;

2.      geografski vidik naložbe: koeficient razvitosti občine;

3.      prispevek k horizontalnim ciljem:

-  potencialni prihranek vode,

-  potencialni prihranek energije.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

63. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Upravičenec mora poleg izpolnjevanja pogojev iz 102. člena te uredbe ob vložitvi zahtevka za izplačilo podpore iz operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, zagotavljati:

-        opremljenost namakalnega sistema z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika in

-        zmanjšano porabo vode na namakalnem sistemu glede na stanje porabe pred tehnološko posodobitvijo za najmanj 15 odstotkov oziroma za najmanj 50 odstotkov, če je stanje voda v predmetnem načrtu upravljanja z vodami ocenjeno z manj kot dobro.

(2) Za namen operacije tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, se kot zaključek naložbe šteje:

-        vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbe v ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov, ter nakup opreme, kar se izkazuje z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo;

-        pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbe v ureditev manj zahtevnih in zahtevnih objektov.

(3) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.

(4) Podrobnejši pogoji za izplačilo sredstev se opredelijo v javnem razpisu.

64. člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu podpore iz operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati še naslednje obveznosti:

1.      najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev mora biti namakalni sistem opremljen z namakalno opremo na najmanj 50 odstotkih površine namakalnega sistema;

2.      opremljenost z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika mora biti zagotovljena vsaj pet koledarskih let po datumu izplačila zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.

(2) Upravičenec mora v skladu s 103. členom te uredbe poročati o izpolnjevanju obveznosti iz 2. točke prejšnjega odstavka za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev ter o obveznosti iz 1. točke prejšnjega odstavka po njeni izpolnitvi oziroma najpozneje v četrtem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.

65. člen

(finančne določbe)

(1) Najvišja stopnja podpore iz operacije tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Najnižja stopnja podpore iz operacije tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 5.000 eurov na vlogo. Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(3) Sredstva, namenjena izvajanju operacije tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov, razen v primeru sredstev iz 58.a člena Uredbe 1305/2013/EU, kjer se sredstva zagotovijo iz EKSRP v višini 100 odstotkov.

6. Ureditev gozdne infrastrukture

66. člen

(namen podpore)

Podpora iz operacije ureditev gozdne infrastrukture, ki se dodeli v skladu s točko a) petega odstavka 40. člena Uredbe 702/2014/EU, je namenjena naložbam v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest ter gozdnih vlak (v nadaljnjem besedilu: gozdna infrastruktura) ter pripravo gozdnih vlak.

67. člen

(upravičenec)

Upravičenec do podpore iz operacije ureditev gozdne infrastrukture je:

1.      lastnik gozda, v katerem se izvede naložba v gozdno infrastrukturo;

2.      lastnik gozda, ki ima pridobljeno soglasje lastnikov zemljišč na katerih se izvede naložba v gozdno infrastrukturo;

3.      agrarna skupnost v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti, če se naložba v gozdno infrastrukturo izvede na zemljiščih, ki so v solastnini oziroma v skupni lastnini članov agrarnih skupnosti.

68. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture so:

1.      stroški gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste in nakup pripadajoče opreme;

2.      stroški gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake in nakup pripadajoče opreme;

3.      prispevek upravičenca v naravi, ki ga neodvisno oceni ZGS v skladu s 97. členom te uredbe. Obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne sme presegati 20 odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz 1. in 2. točke tega odstavka, pri čemer se ne upoštevajo stroški pripadajoče opreme;

4.      splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

69. člen

(pogoji za dodelitev sredstev)

(1) Pogoji za dodelitev sredstev, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vložitvi vloge na javni razpis za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture, so:

1.      naložba se lahko izvaja na območjih, na katerih dejanska odprtost z gozdnimi prometnicami po izvedeni naložbi ne presega največje mogoče odprtosti, ki znaša:

a)    za gozdne ceste 27,6 m/ha,

b)    za gozdne vlake:

-     kraški svet 180 m/ha,

-     gričevnat svet 150 m/ha,

-     alpski svet 130 m/ha;

2.      dejanska odprtost iz prejšnje točke mora biti razvidna iz elaborata v skladu z predpisom, ki ureja gozdne prometnice;

3.      če gre za gradnjo gozdne ceste mora biti izdelan elaborat ničelnic v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice, pri čemer mora biti gradnja gozdne ceste skladna z omejitvami in pogoji iz gozdnogospodarskega načrta;

4.      rekonstrukcija gozdne ceste mora biti skladna z omejitvami in pogoji iz gozdnogospodarskega načrta;

5.      če gre za gradnjo ali pripravo gozdne vlake mora biti izdelan elaborat vlak v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice, pri čemer mora biti gradnja ali priprava gozdne vlake skladna z omejitvami in pogoji iz tehnološkega dela gozdnogojitvenega načrta;

6.      rekonstrukcija gozdne vlake mora biti skladna z omejitvami in pogoji iz tehnološkega dela gozdnogojitvenega načrta;

7.      pridobiti mora overjena soglasja lastnikov gozdov v skladu s sedmim odstavkom 37. člena zakona, ki ureja gozdove, oziroma odločbe ZGS v skladu z osmim odstavkom 37. člena zakona, ki ureja gozdove;

8.      predložen mora biti izračun zmanjšanja stroškov gospodarjenja z gozdom za posamezno gozdno cesto ali vlako, ki ga izdela ZGS;

9.      pridobljena morajo biti soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo gozdnih prometnic, prostor, varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in področje voda;

10.   če je upravičenec občina ali združenje občin, mora biti ureditev gozdne infrastrukture del občinskega načrta razvojnih programov;

11.   ne glede na 7. točko tega odstavka, mora biti pridobljeno soglasje agrarne skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti, če gre za gozdne parcele, ki so v solasti oziroma v skupni lasti članov agrarne skupnosti.

(2) Do podpore niso upravičene naložbe v gozdove, ki so v lasti ali solasti Republike Slovenije.

70. člen

(črtan)

71. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Vstopna meja točk za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.

(2) Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami pred naložbo,

-  delež zmanjšanja spravilnih stroškov,

-  število vključenih lastnikov gozdov;

2.      geografski vidik naložbe: stopnja gozdnatosti na ravni občin, ki je priloga javnemu razpisu;

3.      proizvodni (tehnološki) vidik naložbe: dolžina in vrsta gozdnih prometnic, s katerim se upravičenec prijavlja na javni razpis;

4.      prispevek k horizontalnim ciljem na področju skrbi za okolje, inovacij in podnebnih sprememb: ureditev gozdnih prometnic izven območij Natura 2000.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

72. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji zahtevka za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture poleg pogojev iz 102. člena te uredbe, so:

1.      če gre za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne ceste mora biti:

-  opravljen strokovni pregled s strani ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice in izdelan zapisnik o strokovnem pregledu gozdne ceste,

-  opravljen mora biti neodvisen nadzor nad izvedbo gradbenih del s strani pooblaščenega nadzornika in vodena knjiga obračunskih izmer s strani izvajalca gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste;

2.      če gre za gradnjo, rekonstrukcijo ali pripravo gozdne vlake mora biti opravljen strokovni prevzem gozdne vlake s strani ZGS, ki izdela prevzemni zapisnik.

(2) Za namen operacije ureditev gozdne infrastrukture se kot zaključek naložbe šteje strokovni pregled gozdne ceste ali strokovni prevzem gozdne vlake v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice.

(3) Upravičenec lahko v okviru ene vloge na javni razpis vloži en zahtevek.

73. člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu podpore iz operacije ureditev gozdne infrastrukture izpolnjevati splošne obveznosti iz 106. člena te uredbe.

(2) Gozdna infrastruktura, ki je predmet podpore v okviru operacije ureditev gozdne infrastrukture, mora omogočati spravilo lesa s spravilnimi sredstvi še pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

74. člen

(finančne določbe)

(1) Stopnja javne podpore je za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture 50 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Najmanjši znesek javne podpore za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture je 500 eurov na eno vlogo na javni razpis.

(3) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova operacije ureditev gozdne infrastrukture pridobi največ 500.000 eurov javne podpore.

(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije ureditev gozdne infrastrukture v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(5) Sredstva, namenjena izvajanju operacije ureditev gozdne infrastrukture, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

6.a Podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev

74.a člen

(namen podpore)

Podpora iz podukrepa podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev, je namenjena naložbam v vzpostavitev protivetrne zaščite s ciljem zmanjšanja posledic vetrne erozije, prilagajanja podnebnim spremembam in krepitve biotske raznovrstnosti.

74.b člen

(upravičenec)

Upravičenec do podpore iz podukrepa podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskihpodnebnih ciljev, je lastnik zemljišč na predvidenem območju vzpostavitve protivetrne zaščite iz 1. točke prvega odstavka 74.c člena te uredbe oziroma fizična ali pravna oseba, ki jo lastniki zemljišč na tem območju pooblastijo za vzpostavitev protivetrne zaščite.

74.c člen

(pogoji za dodelitev podpore)

(1) Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis za podporo iz podukrepa podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      predložiti mora seznam zemljišč na predvidenem območju vzpostavitve protivetrne zaščite, ki vsebuje naslednje podatke: katastrska občina z imenom in šifro, parcelna številka in površina zemljišča ter navedba dolžine in površine območja vzpostavitve protivetrne zaščite;

2.      predložiti mora soglasja lastnikov zemljišč k vzpostavitvi protivetrne zaščite, če upravičenec ni lastnik zemljišč na predvidenem območju iz prejšnje točke;

3.      naložba v vzpostavitev protivetrne zaščite mora biti skladna s prostorskimi izvedbenimi akti in predpisi o urejanju prostora;

4.      če se naložba v vzpostavitev protivetrne zaščite izvede na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih, mora vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov;

5.      vlogi na javni razpis mora priložiti elaborat predvidenega območja vzpostavitve protivetrne zaščite iz 1. točke tega odstavka, ki mora izpolnjevati naslednje zahteve:

-  protivetrni pas je zasajen v najmanj treh vrstah drevja, pri čemer mora biti pod glavnim slojem drevja vertikalni profil v celoti popolnjen z grmovnicami oziroma nižje rastočim drevjem,

-  protivetrni pas iz prejšnje alineje mora biti zasajen z avtohtonim, ekosistemu primernim sadilnim materialom, pri čemer pridobivanje sadilnega materiala iz narave ni dovoljeno,

-  gostota zasaditve znaša najmanj 6500 sadik/ha, pri čemer je treba na dolžinski meter zasaditve zasaditi najmanj pet grmovnih sadik in dve drevesni sadiki,

-  prekinitve protivetrnega pasu morajo biti zasnovane na način, ki ne omogoča kanaliziranja vetra,

-  površina vplivnega območja protivetrne zaščite je večja od 1 ha, pri čemer se kot vplivno območje določi območje na zavetrni strani protivetrnega pasu glede na prevladujočo smer vetra, ki je od protivetrne zaščite oddaljeno največ deset drevesnih višin oziroma 150 m,

-  če upravičenec v vlogi na javni razpis predvidi več zahtevkov za izplačilo sredstev, mora opredeliti terminski načrt izvedbe naložbe v vzpostavitev protivetrne zaščite, iz katerega mora biti razvidno, na kateri lokaciji se bo izvajala posamezna faza vzpostavitve protivetrne zaščite, in

-  delež odprtih kmetijskih zemljišč na vplivnem območju iz pete alineje te točke je večji od pet odstotkov glede na celotno vplivno območje, pri čemer se kot odprte kmetijske površine štejejo površine, ki so v RKG opredeljene kot vrsta rabe GERK: 1100 – njiva, 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah in 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče;

6.      dela iz elaborata iz prejšnje točke se lahko izvedejo po vložitvi vloge na javni razpis;

7.      predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe, pri čemer se kot skupna priznana vrednost naložbe šteje vrednost naložbe, ki se določi v skladu s 74.f členom te uredbe.

(2) Upravičenec, ki je naročnik v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: javni naročnik), mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      če do vložitve vloge na javni razpis še ni izvedel postopka oddaje javnega naročila za storitev vzpostavitev protivetrne zaščite, vlogi na javni razpis priloži ponudbo,

2.      če je do vložitve vloge na javni razpis že izvedel postopek oddaje javnega naročila za storitev vzpostavitev protivetrne zaščite:

-  vlogi na javni razpis priloži pogodbo o oddaji javnega naročila, če ocenjena vrednost javnega naročila brez davka na dodano vrednost ne presega mejnih vrednosti za uporabo zakona, ki ureja javno naročanje;

-  v vlogi na javni razpis navede številko objave oddanega javnega naročila, če ocenjena vrednost oddanega javnega naročila presega mejne vrednosti za uporabo zakona, ki ureja javno naročanje.

(3) Elaborat predvidenega območja iz 5. točke prvega odstavka tega člena se podrobneje opredeli z javnim razpisom.

74.č člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Vstopna meja točk za podporo iz podukrepa podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev, znaša 30 odstotkov možnega števila točk.

(2) Merila za ocenjevanje vlog so:

a)     ekonomski vidik naložbe:

-  dolžina protivetrne zaščite,

-  površina vplivnega območja protivetrne zaščite;

b)     geografski vidik lokacije naložbe: koeficient razvitosti občine;

c)     prispevek k horizontalnemu cilju pri podnebnih spremembah: zaščita odprtih kmetijskih zemljišč.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka, točkovnik za ocenjevanje vlog in dokazila za izpolnjevanje zahtev iz meril se opredelijo v javnem razpisu.

74.d člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Upravičenec mora ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev iz podukrepa podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev, izpolnjevati pogoje iz 102. člena te uredbe in zahtevku za izplačilo sredstev za posamezno lokacijo priložiti kopijo zapisnika o prevzemu del, ki ga potrdi krajevno pristojni kmetijsko-gozdarski zavod, in iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz 5. točke prvega odstavka 74.c člena te uredbe.

(2) Za namen podukrepa podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev, se kot zaključek naložbe šteje vključitev naložbe v uporabo, kar se izkazuje z zapisnikom o prevzemu del iz prejšnjega odstavka.

(3) Upravičenec lahko na posamezno vlogo na javni razpis vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.

74.e člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

Upravičenec mora poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev zagotavljati, da izpad sadilnega materiala ni večji od 25 odstotkov glede na stanje ob zahtevku za izplačilo sredstev za posamezno lokacijo, ki je razvidno iz zapisnika o prevzemu del iz prvega odstavka prejšnjega člena.

74.f člen

(finančne določbe)

(1) Podpora iz podukrepa podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev, se v skladu s prvim odstavkom 67. člena Uredbe 1303/2013/EU dodeli v obliki poenostavljenega stroška in znaša 4.000 eurov na 100 m zasaditve protivetrne zaščite.

(2) Če je upravičenec javni naročnik, se ne glede na prejšnji odstavek podpora določi na naslednje načine:

1.      če je izvedel postopek oddaje javnega naročila do vložitve vloge na javni razpis, se:

-  višina podpore določi na podlagi vrednosti oddanega javnega naročila, če je vrednost oddanega javnega naročila nižja od vrednosti, ki se določi v skladu s prejšnjim odstavkom,

-  višina podpore določi v skladu s prejšnjim odstavkom, če je vrednost oddanega javnega naročila višja od vrednosti, ki se določi v skladu s prejšnjim odstavkom;

2.      če ni izvedel postopka oddaje javnega naročila do vložitve vloge na javni razpis, se:

-  višina podpore določi na podlagi vrednosti ponudbe, ki se priloži vlogi na javni razpis, če je vrednost ponudbe nižja od vrednosti, ki se določi v skladu s prejšnjim odstavkom,

-  višina podpore določi v skladu s prejšnjim odstavkom, če je vrednost ponudbe višja od vrednosti ponudbe, ki se priloži vlogi na javni razpis.

(3) Če je upravičenec javni naročnik, se na podlagi zahtevka izplačajo sredstva do višine, ki se izkaže z računi, priloženimi zahtevku za izplačilo sredstev v skladu s 1. točko šestega odstavka 102. člena te uredbe.

(4) Najnižji znesek dodeljene podpore znaša 4.000 eurov na vlogo.

(5) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju podukrepa podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(6) Sredstva, namenjena izvajanju podukrepa podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijskookoljskih-podnebnih ciljev, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

7. Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa

75. člen

(namen podpore)

(1) Podpora v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, ki se dodeli v skladu z 41. členom Uredbe 702/2014/EU, je namenjena naložbam v nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanju ekonomske vrednosti gozdov.

(2) Glede na velikost se naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozdov delijo na:

-        enostavne naložbe, ki so naložbe do vključno 100.000 eurov skupne priznane vrednosti,

-        zahtevne naložbe, ki so naložbe nad 100.000 eurov skupne priznane vrednosti.

(3) Glede na upravičenca, ki izvaja naložbo, se naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozda delijo na:

-        individualne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz prvega odstavka 76. člena te uredbe, ali

-        kolektivne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz drugega odstavka 76. člena te uredbe.

(4) Kolektivne naložbe iz druge alineje prejšnjega odstavka so namenjene uresničevanju skupne rabe naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanju ekonomske vrednosti gozda.

76. člen

(upravičenec)

(1) Upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa je:

-        lastnik oziroma zakupnik gozda,

-        pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ni lastnik oziroma zakupnik gozda, če ima v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti registrirano dejavnost pod šifro 02.200 – sečnja oziroma 02.400 – storitev za gozdarstvo,

-        agrarna skupnost v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: agrarna skupnost), katere člani imajo v solastnini oziroma v skupni lastnini gozdno zemljišče.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v primeru kolektivne naložbe upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa:

-        skupina proizvajalcev za sektor gozdni lesni proizvodi, priznana po predpisu, ki ureja priznanje skupin proizvajalcev, (v nadaljnjem besedilu: skupina proizvajalcev s področja gozdarstva),

-        skupina lastnikov gozdov.

(3) Skupina lastnikov gozdov iz druge alineje prejšnjega odstavka je partnerstvo dveh ali več fizičnih oseb, ki so lastniki, solastniki ali zakupniki gozdnih zemljišč, vzpostavljeno s pogodbo o sodelovanju pri naložbi, ki vsebuje obvezne elemente iz priloge 8 te uredbe, (v nadaljnjem besedilu: skupina lastnikov gozdov).

(4) Pogodba o sodelovanju iz prejšnjega odstavka se sklene najmanj za čas trajanja obveznosti iz naslova kolektivne naložbe v skladu z 81. členom te uredbe.

(5) Član skupine lastnikov gozdov na dan oddaje vloge na javni razpis ne sme imeti v lasti, solasti ali zakupu več kot 70 odstotkov vseh gozdnih zemljišč, ki jih imajo v lasti, solasti ali zakupu vsi člani skupine lastnikov gozdov skupaj.

(6) Vsak član skupine lastnikov gozdov za izvedbo kolektivne naložbe prispeva skupaj dogovorjeni finančno ovrednoten prispevek, pri čemer prispevek nobenega od članov ne sme presegati 70 odstotkov skupnega prispevka te skupine lastnikov gozdov k naložbi, kar je razvidno iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi iz tretjega odstavka tega člena.

(7) Člani skupine lastnikov gozdov izmed sebe določijo vodilnega partnerja, ki nastopa v imenu te skupine lastnikov gozdov in ima naslednje naloge:

1.      zastopa skupino v vseh upravnih postopkih v razmerju do ARSKTRP in MKGP;

2.      koordinira pripravo celotne dokumentacije, ki je potrebna za vložitev vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;

3.      vodi seznam skupne rabe, kot to določa druga alineja 5. točke prvega odstavka 80. člena te uredbe;

4.      vloži poročilo na ARSKTRP, kot to določa 103. člen te uredbe;

5.      sporoča ARSKTRP vse morebitne spremembe pogodbe o sodelovanju iz tretjega odstavka tega člena;

6.      označi vir sofinanciranja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

(8) Člani skupine lastnikov gozdov ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu priloge I Uredbe 702/2014/EU.

77. člen

(upravičeni stroški)

(1) Do podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa so upravičeni:

-        stroški nakupa in dobave nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozda,

-        splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

78. člen

(pogoji ob oddaji vloge)

Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ob oddaji vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      upravičenec mora izpolnjevati pogoje za MSP;

2.      če je upravičenec fizična oseba, razen samostojnega podjetnika posameznika, mora imeti gozdno zemljišče v lasti ali zakupu najmanj za obdobje pet let od zaključka naložbe, pri čemer obseg gozdnih zemljišč ne sme biti manjši od 5 ha;

3.      če je upravičenec agrarna skupnost, obseg gozdnih zemljišč, ki ga imajo člani agrarne skupnosti v solasti ali skupni lasti, ne sme biti manjši od 5 ha;

4.      če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, razen skupine proizvajalcev s področja gozdarstva, mora v koledarskem letu pred objavo javnega razpisa izkazati najmanj 9.000 eurov prihodka iz sečnje, spravila lesa, mulčenja in strojne sadnje v gozdu, kar je razvidno iz računov, ki se priložijo vlogi na javni razpis;

5.      če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina lastnikov gozdov, morajo pogoje iz 1. in 2. točke tega člena izpolniti vsi člani skupine lastnikov gozdov skupaj.

79. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Med vlogami na javni razpis za podporo v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, ki dosežejo vstopni prag točk 40 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      za fizične osebe, razen samostojnih podjetnikov posameznikov, in skupine lastnikov gozdov:

a)    ekonomski vidik naložbe:

-  usposobljenost uporabnika naložbe,

-  registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji za sečnjo in spravilo lesa,

-  velikost gozdne posesti upravičenca,

-  razmerje med letnim prihodkom iz gozdarske dejavnosti in višino naložbe;

b)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c)    prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski faktor, ki upošteva okoljski vidik posamezne vrste gozdarske mehanizacije ali opreme;

2.      za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike:

a)    ekonomski vidik naložbe:

-  velikost podjetja glede na število delovnih mest,

-  število novo ustanovljenih delovnih mest,

-  razmerje med letnim prihodkom in višino naložbe;

b)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c)    prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski faktor, ki upošteva okoljski vidik posamezne vrste gozdarske mehanizacije ali opreme;

3.      za skupine proizvajalcev s področja gozdarstva:

a)    ekonomski vidik naložbe: razmerje med letnim prihodkom iz gozdarske dejavnosti in višino naložbe;

b)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c)    prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski faktor, ki upošteva okoljski vidik posamezne vrste gozdarske mehanizacije ali opreme;

4.      za agrarne skupnosti:

a)    ekonomski vidik naložbe:

-  velikost gozdnega zemljišča upravičenca,

-  razmerje med letnim prihodkom iz gozdarske dejavnosti in višino naložbe;

b)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c)    prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski faktor, ki upošteva okoljski vidik posamezne vrste gozdarske mehanizacije ali opreme.

(2) Točkovalnik za ocenjevanje vlog se določi glede na velikost naložbe, in sicer:

-        enostavne naložbe, katerih vrednost ob oddaji vloge na javni razpis ne presega 100.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe,

-        zahtevne naložbe, katerih vrednost ob oddaji vloge na javni razpis presega 100.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.

(3) Podrobnejša merila iz prvega odstavka tega člena ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

80. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Poleg pogojev iz 102. člena te uredbe mora upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ob oddaji zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      naložba mora biti vključena v uporabo, kar se šteje za zaključek naložbe, ki se izkazuje z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo;

2.      če gre za upravičenca, ki je pravna oseba, razen skupine proizvajalcev s področja gozdarstva, ali samostojni podjetnik posameznik, in se mu z odločbo o pravici do sredstev odobri več kot 40.000 eurov podpore iz naslova te operacije, mora ohraniti število zaposlenih glede na stanje ob vložitvi vloge na javni razpis;

3.      upravičenec iz prejšnje točke mora glede na stanje ob vložitvi vloge na javni razpis imeti najmanj eno novozaposleno osebo za polni delovni čas na delovnem mestu, neposredno povezanem z naložbo, kar izkazuje s pogodbo o zaposlitvi, ki se priloži zahtevku za izplačilo sredstev;

4.      izpolniti mora zahtevo iz merila iz druge alineje pod a) 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke na podlagi tega merila;

5.      če gre za upravičenca, ki je skupina proizvajalcev s področja gozdarstva, ali skupina lastnikov gozdov, mora:

-  biti kolektivna naložba v skupni rabi upravičenca,

-  voditi seznam o skupni rabi, iz katerega so razvidni skupna raba kolektivne naložbe po članih skupine proizvajalcev s področja gozdarstva ali skupine lastnikov gozdov, obdobje uporabe ipd. Seznam skupne rabe se podrobneje opredeli v javnem razpisu.

(2) Upravičenec vloži en zahtevek za izplačilo sredstev v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa.

81. člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa mora poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati naslednje obveznosti:

1.      če gre za fizične osebe, razen samostojnih podjetnikov posameznikov, agrarne skupnosti ali skupine lastnikov gozdov:

-  pri nakupu mehanizacije za sečnjo in spravilo lesa, razen za strojno sečnjo, mora v gozdovih v Republiki Sloveniji posekati oziroma spraviti najmanj 750 m³ lesa v obdobju treh koledarskih letih po zadnjem izplačilu sredstev,

-  pri nakupu mehanizacije za strojno sečnjo mora upravičenec v gozdovih v Republiki Sloveniji posekati oziroma spraviti najmanj 2.500 m³ lesa letno v treh koledarskih letih po zadnjem izplačilu sredstev,

-  podprte naložbe v okviru te operacije se morajo uporabljati izključno na gozdni posesti ter v skladu z usmeritvami in ukrepi določenimi v načrtih za gospodarjenje z gozdovi;

2.      če gre za samostojne podjetnike posameznike in pravne osebe, se morajo podprte naložbe v okviru te operacije uporabljati izključno na gozdni posesti ter v skladu z usmeritvami in ukrepi, določenimi v načrtih za gospodarjenje z gozdovi;

3.      če gre za skupino lastnikov gozdov, morajo obveznosti iz 1. točke tega odstavka izpolnjevati vsi člani skupine skupaj;

4.      skupina proizvajalcev s področja gozdarstva ali vodilni partner, če gre za skupino lastnikov gozdov, mora:

-  voditi seznam skupne rabe iz druge alineje 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev in

-  o skupni rabi poročati, kot je določeno v prilogi 7 te uredbe.

(2) Dokazila o količini poseka oziroma spravila lesa iz prve in druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka, so:

-        kopija odločbe ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove ali predpisom, ki ureja sanacijo žledu in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)«, če je upravičenec obveznosti izpolnil v lastnem gozdu,

-        kopija odločbe ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove ali predpisom, ki ureja sanacijo žledu in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)« lastnika gozda, kjer je upravičenec obveznosti izpolnil v okviru registrirane dejavnosti ali strojnega krožka in kopija računov, iz katerih mora biti razvidna opravljena količina posekanega oziroma spravljenega lesa ter številka odločbe ZGS o odobritvi poseka,

-        popis števca delovnih (obratovalnih) ur na dan poročila iz četrtega odstavka tega člena, pri mehanizaciji za sečnjo in spravilo lesa, ki ta števec tovarniško ima.

(3) Če gre za skupino lastnikov gozdov, se morajo dokazila iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka glasiti na posameznega člana skupine lastnikov gozdov.

(4) Upravičenec mora v skladu s 103. členom te uredbe poročati o izpolnjevanju obveznosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena za tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev in o obveznosti iz 4. točke prvega odstavka tega člena za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev.

82. člen

(finančne določbe)

(1) Stopnja javne podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa je 40 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Najnižji znesek javne podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa je 1.000 eurov na eno vlogo.

(3) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa pridobi največ 500.000 eurov javne podpore.

(4) Članu skupine lastnikov gozdov je lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije odobrena podpora v višini iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upoštevajo javna sredstva, ki so mu bila odobrena iz naslova individualnih in kolektivnih naložb v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa.

(5) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(6) Sredstva, namenjena izvajanju operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

8. Naložbe v pred- industrijsko predelavo lesa

83. člen

(namen podpore in vrste naložb)

(1) Podpora v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, se v skladu z devetim odstavkom 41. člena Uredbe 702/2014/EU, dodeli naložbam v dejavnosti obdelave okroglega lesa pred industrijsko predelavo lesa in dejavnosti prve predelave lesa majhnega obsega, ki diverzificira proizvodnjo upravičencev.

(2) V obdelavo okroglega lesa pred industrijsko predelavo lesa ter prvo predelavo lesa majhnega obsega spadajo: žaganje lesa, skobljanje lesa in druga strojna obdelava okroglega lesa, profiliranje, iveriranje, proizvodnja lesenih železniških pragov, proizvodnja lesenih drogov, kolov, sekancev in iveri, sušenje lesa, impregnacija ali biocidna zaščita lesa z biocidnimi proizvodi ali drugimi materiali, modifikacija lesa, proizvodnja sekancev ter proizvodnja lesnih peletov, briketov ali drv za energetsko rabo.

(3) Majhen obseg predelave lesa iz prvega odstavka tega člena pomeni:

-        do 10.000 m³ vhodne surovine za proizvodnjo žaganega lesa ali neimpregniranih pragov letno, če gre za žagarske obrate,

-        do 2.000 ton proizvodnje lesnih pelet letno, če gre za proizvodnjo pelet kot dodatno dejavnost v okviru žagarskih obratov,

-        do 6.000 nasutih m³ oziroma predelava 2.000 m³ okroglega lesa letno, če gre za proizvodnjo sekancev kot dodatna dejavnost v okviru žagarskih obratov,

-        do 25.000 nasutih m³ oziroma predelavi 7.500 m³ okroglega lesa letno, če gre za proizvodnjo lesnih sekancev v gozdu ali

-        do 10.000 nasutih prostorninskih metrov polen letno (ekvivalentno 5.000 m³ okroglega lesa), če gre za obrate za proizvodnjo drv.

(4) Glede na velikost sta vrsti naložbe:

-        enostavna naložba je naložba do vključno 100.000 eurov skupne priznane vrednosti,

-        zahtevna naložba je naložba nad 100.000 eurov skupne priznane vrednosti.

(5) Glede na upravičenca, ki izvaja naložbo, se naložbe v pred industrijsko predelavo lesa delijo na:

-        individualne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz prvega odstavka 84. člena te uredbe, in

-        kolektivne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz drugega odstavka 84. člena te uredbe.

(6) Kolektivne naložbe iz druge alineje prejšnjega odstavka so namenjene uresničevanju skupne rabe naložbe v pred industrijsko predelavo lesa.

84. člen

(upravičenec)

(1) Upravičenci do podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa so gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki posamezniki ter nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v primeru kolektivne naložbe upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa:

-        skupina proizvajalcev s področja gozdarstva ali

-        skupina nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki niso nosilci dopolnilne dejavnosti na isti kmetiji.

(3) Skupina nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz druge alineje prejšnjega odstavka je partnerstvo dveh ali več nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vzpostavljeno s pogodbo o sodelovanju pri naložbi, ki vsebuje obvezne elemente iz priloge 8 te uredbe, (v nadaljnjem besedilu: skupina nosilcev dopolnilne dejavnosti).

(4) Pogodba o sodelovanju iz prejšnjega odstavka se sklene najmanj za čas trajanja obveznosti iz naslova kolektivne naložbe v skladu z 88.a členom te uredbe.

(5) Vsak član skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti za izvedbo kolektivne naložbe prispeva skupaj dogovorjeni finančno ovrednoten prispevek, pri čemer prispevek nobenega od članov ne sme presegati 70 odstotkov skupnega prispevka te skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti k naložbi, kar je razvidno iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Člani skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti izmed sebe določijo vodilnega partnerja, ki nastopa v imenu te skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti in ima naslednje naloge:

1.      zastopa skupino v vseh upravnih postopkih v razmerju do ARSKTRP in MKGP;

2.      koordinira pripravo celotne dokumentacije, ki je potrebna za vložitev vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;

3.      vodi seznam skupne rabe, kot to določa druga alineja 8. točke prvega odstavka 88. člena te uredbe,

4.      vloži poročilo na ARSKTRP, kot to določa 103. člen te uredbe;

5.      sporoča ARSKTRP vse morebitne spremembe pogodbe o sodelovanju iz tretjega odstavka tega člena;

6.      označi vir sofinanciranja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

(7) Člani skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu priloge I Uredbe 702/2014/EU.

85. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa so stroški nakupa novih strojev in opreme, ter splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

86. člen

(pogoji za pridobitev sredstev)

(1) Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa ob oddaji vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti mora imeti registrirano dejavnost s šifro A02.200 – sečnja, C16.100 – žaganje, skobljanje in impregniranje lesa ali C16.290 – proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, pri čemer se v okviru te operacije podpirajo dejavnosti in proizvodi iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe;

2.      izpolnjevati mora pogoje za mikro ali malo podjetje v skladu z merili iz priloge I k Uredbi 702/2014/EU;

3.      izvajati mora dejavnost v skladu s tretjim odstavkom 83. člena te uredbe;

4.      če gre za zahtevno naložbo, mora vlogi na javni razpis priložiti poslovni načrt, s katerim izkaže ekonomsko upravičenost naložbe. Naložba je ekonomsko upravičena, če je interna stopnja donosnosti pozitivna. Poslovni načrt mora vsebovati sestavine, določene v prilogi 4 te uredbe, in mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj do 31. decembra 2030;

5.      če gre za skupino nosilcev dopolnilne dejavnosti, se poslovni načrt iz prejšnje točke izdela na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov članov te skupine, ki so razvidni iz zadnjega izkaza poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra;

6.      vlogi na javni razpis mora priložiti seznam opreme za predelavo lesa, ki jo ima v uporabi na dan vložitve vloge na javni razpis, ter popis osnovnih sredstev upravičenca. Seznam opreme za predelavo lesa mora biti skladen s popisom osnovnih sredstev upravičenca.

(2) Če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina nosilcev dopolnilne dejavnosti, mora pogoje iz 1. in 6. točke prejšnjega odstavka izpolniti vsak član skupine, pogoje iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka pa morajo člani skupine izpolniti skupaj.

87. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Med vlogami za podporo v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, ki dosežejo vstopni prag točk 40 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      za gospodarske družbe, zadruge in samostojne podjetnike posameznike:

a)    ekonomski vidik naložbe:

-  interna stopnja donosnosti,

-  število zaposlenih v podjetju, upošteva se enotno podjetje v skladu z 9. točko 2. člena te uredbe,

-  število novo ustvarjenih delovnih mest;

b)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c)    tehnološki vidik naložbe: večfaznost proizvodnega procesa;

d)    prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski prispevek izvedene naložbe k učinkovitejši rabi energije, izkoriščanju obnovljivih virov energije, zmanjševanje količine odpadkov;

2.      za nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetijah in skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti:

a)    ekonomski vidik naložbe:

-  gospodarnost porabe javnih sredstev,

-  interna stopnja donosnosti,

-  število članov kmetijskega gospodarstva, ki so pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovani iz kmetijske dejavnosti oziroma so zavarovani iz delovnega razmerja;

b)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c)    tehnološki vidik naložbe: večfaznost proizvodnega procesa;

d)    prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski prispevek izvedene naložbe k učinkovitejši rabi energije, izkoriščanju obnovljivih virov energije, zmanjševanje količine odpadkov;

3.      za skupine proizvajalcev s področja gozdarstva:

a)    ekonomski vidik naložbe: interna stopnja donosnosti;

b)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c)    tehnološki vidik naložbe: večfaznost proizvodnega procesa;

d)    prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski prispevek izvedene naložbe k učinkovitejši rabi energije, izkoriščanju obnovljivih virov energije, zmanjševanje količine odpadkov.

(2) Točkovalnik za ocenjevanje vlog se določi glede na velikost naložbe iz četrtega odstavka 83. člena te uredbe.

(3) Podrobnejša merila iz prvega tega člena ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

88. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Poleg pogojev iz 102. člena te uredbe mora upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa ob oddaji zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      naložba mora biti vključena v uporabo, kar se šteje za zaključek naložbe, ki se izkazuje z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo;

2.      če gre za upravičenca, ki je gospodarska družba, zadruga, razen skupine proizvajalcev s področja gozdarstva, ali samostojni podjetnik posameznik, mora ohraniti število zaposlenih glede na stanje ob vložitvi vloge na javni razpis;

3.      upravičenec iz prejšnje točke mora imeti tudi najmanj eno novozaposleno osebo za polni delovni čas na delovnem mestu, neposredno povezanem z naložbo, kar izkazuje s pogodbo o zaposlitvi;

4.      izpolniti mora zahtevo iz merila iz tretje alineje pod a) 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke na podlagi tega merila;

5.      priložiti mora seznam obstoječe opreme za predelavo lesa, ki jo ima v uporabi na dan vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, ter popis osnovnih sredstev upravičenca. Seznam obstoječe opreme mora biti skladen s popisom osnovnih sredstev upravičenca;

6.      če gre za upravičenca, ki je skupina nosilcev dopolnilne dejavnosti, mora biti seznam obstoječe opreme za predelavo lesa iz prejšnje točke priložen za vsakega člana skupine;

7.      priložiti mora tehnično dokumentacijo opreme, iz katere je razviden majhen obseg predelave lesa iz tretjega odstavka 83. člena te uredbe;

8.      če gre za upravičenca, ki je skupina proizvajalcev s področja gozdarstva ali skupina nosilcev dopolnilne dejavnosti, mora:

-  biti kolektivna naložba v skupni rabi upravičenca,

-  voditi seznam o skupni rabi, iz katerega so razvidni skupna raba kolektivne naložbe po članih skupine proizvajalcev s področja gozdarstva ali skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti, obdobje uporabe ipd. Seznam skupne rabe se podrobneje opredeli v javnem razpisu.

(2) Upravičenec vloži en zahtevek za izplačilo sredstev v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa.

88.a člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

Skupina proizvajalcev s področja gozdarstva ali vodilni partner, če gre za upravičenca, ki je skupina nosilcev dopolnilne dejavnosti, mora poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje obveznosti:

-        voditi mora seznam skupne rabe iz druge alineje 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev,

-        v skladu s 103. členom te uredbe mora o skupni rabi poročati, kot je določeno v prilogi 7 te uredbe, in sicer za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev.

89. člen

(črtan)

90. člen

(finančne določbe)

(1) Stopnja javne podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo je 40 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Najnižji znesek podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa je 3.500 eurov na vlogo.

(3) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa pridobi največ 500.000 eurov javne podpore.

(4) Članu skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti je lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije odobrena podpora v višini iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upoštevajo javna sredstva, ki so mu bila odobrena iz naslova individualnih in kolektivnih naložb v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa.

(5) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(6) Sredstva, namenjena izvajanju operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

9. Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

90.a člen

(namen podpore in vrsta naložb)

(1) Podpora iz podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti se nameni naložbam v dejavnosti iz priloge 12, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Do podpore iz prejšnjega odstavka so upravičene naslednje naložbe:

1.      ureditev objektov,

2.      vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, (v nadaljnjem besedilu: vzdrževanje objektov) in

3.      nakup, namestitev oziroma vgradnja opreme, strojev in naprav, vključno z IKT.

(3) Glede na velikost sta vrsti naložbe:

-        enostavna naložba do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti,

-        zahtevna naložba nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti.

(4) Podpora iz podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti se dodeli kot pomoč po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.

90.b člen

(upravičenec)

(1) Upravičenec do podpore iz podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti je:

1.      nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji,

2.      samostojni podjetnik posameznik,

3.      gospodarska družba,

4.      zavod ali

5.      zadruga.

(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka izpolnjuje pogoje za mikro ali malo podjetje.

90.c člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti so naslednji:

1.      stroški ureditve in vzdrževanja objektov. Pri gradbenih in obrtniških delih se priznajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);

2.      stroški nakupa, namestitve oziroma vgradnje opreme, strojev in naprav, vključno z IKT;

3.      prispevek v naravi v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU, če gre za:

-  upravičenca iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

-  prispevek v naravi v obliki lastnega lesa in

-  naložbo v ureditev ali vzdrževanje enostavnih in nezahtevnih objektov ter

4.      splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Stroški iz prejšnjega odstavka so upravičeni, če so neposredno povezani z izvajanjem dejavnosti iz prvega odstavka 90.a člena te uredbe in jih upravičenec opredeli v vlogi na javni razpis.

(3) Za namen določitve višine upravičenih stroškov upravičenec vlogi na javni razpis priloži tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, razen za stroške iz 3. točke prvega odstavka tega člena. Pri določitvi višine upravičenih stroškov se upošteva ponudba z najnižjo ceno.

(4) Če je upravičenec naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in je izvedel javno naročilo pred vložitvijo vloge na javni razpis, se ne glede na prejšnji odstavek pri določitvi višine upravičenih stroškov upošteva ponudba izbranega izvajalca.

(5) Prispevek v naravi iz 3. točke prvega odstavka tega člena ne sme presegati 25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, pri čemer se vrednost prispevka v naravi na kubični meter porabljenega lesa določi z javnim razpisom.

90.č člen

(neupravičeni stroški)

Poleg stroškov iz 96. člena te uredbe, razen stroškov podelitve patenta, stroškov pridobitve licence, avtorske in sorodnih pravic ter stroškov registracije znamke, so do podpore iz podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti neupravičeni tudi stroški:

1.      nakupa vozil, razen stroškov nakupa delovnih strojev;

2.      ureditve degustacijskih prostorov in nakupa pripadajoče opreme;

3.      nakupa rabljene mehanizacije, strojev in opreme in

4.      iz naslova obratnih sredstev.

90.d člen

(pogoji za pridobitev sredstev)

(1) Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      če je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti, mora imeti dovoljenje za izvajanje dopolnilne dejavnosti, ki je predmet podpore v skladu s prvim odstavkom 90.a člena te uredbe;

2.      naložba mora biti ekonomsko upravičena, kar se izkazuje s pozitivno interno stopnjo donosnosti naložbe, ki se določi v skladu s prilogo 4 te uredbe;

3.      vlogi na javni razpis mora priložiti poslovni načrt, v katerem izkaže:

-  ekonomsko upravičenost naložbe iz prejšnje točke in

-  prispevek naložbe k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU, če iz tega naslova uveljavlja točke v okviru meril za izbor vlog. Vrste naložb, ki prispevajo k horizontalnim ciljem, se določijo z javnim razpisom;

4.      poslovni načrt iz prejšnje točke mora vsebovati sestavine, določene v X. poglavju priloge 4 te uredbe, in mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj do 31. decembra 2030;

5.      poslovni načrt iz 3. točke tega odstavka mora za:

a)    zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra,

b)    enostavne naložbe temeljiti na:

-  dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida,

-  dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti,

-  standardnih rezultatih FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra ali

-  pokritju, opredeljenem v prilogi 5 te uredbe, če je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti;

6.      ne glede na četrto alinejo pod b) prejšnje točke poslovni načrt ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če kmetija, katere član je upravičenec, v letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo, drugo ali tretjo alinejo pod b) prejšnje točke;

7.      v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora zagotavljati obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb;

8.      v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora ustvariti primeren prihodek iz poslovanja, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na 1 PDM. Če je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, se kot primeren prihodek šteje prihodek v višini najmanj 0,5 letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na 1 PDM;

9.      če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov, mora vlogi na javni razpis priložiti dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazce, povezane z graditvijo objektov;

10.   če se naložba nanaša na ureditev ali vzdrževanje enostavnega objekta ali nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora vlogi na javni razpis priložiti opis stanja pred naložbo in fotografije zemljišča oziroma objekta, na katerem se bo izvajala naložba, za nezahtevni objekt pa imeti tudi gradbeno dovoljenje;

11.   predmet naložbe iz drugega odstavka 90.a člena te uredbe je v naselju z manj kot 5.000 prebivalcev v skladu z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo teritorialnih enot, razen če je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti;

12.   do podpore je upravičena naložba, ki ni predmet podpore iz podukrepov iz pod a) 1. točke, pod b) 1. točke ali druge alineje 2. točke 4. člena te uredbe;

13.   če gre za naložbo v dejavnost iz razreda 35.11 »Proizvodnja električne energije« iz priloge 12 te uredbe, se mora električna energija proizvajati iz obnovljivih virov, kot so biomasa, voda, veter ali sonce, in mora biti namenjena za prodajo. Upravičenec mora vlogi na javni razpis priložiti soglasje za priključitev v skladu z zakonom, ki ureja energetiko. Soglasje se mora glasiti na upravičenca;

14.   če gre za naložbo v dejavnost iz razreda 35.30 »Oskrba s paro in vročo vodo« iz priloge 12 te uredbe, se mora toplotna energija proizvajati iz obnovljivih virov, kot so biomasa, voda, veter ali sonce, in mora biti namenjena za prodajo. Upravičenec mora vlogi na javni razpis priložiti soglasje lokalne skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja energetiko. Soglasje se mora glasiti na upravičenca;

15.   pri pridobivanju toplotne energije iz prejšnje točke oziroma električne energije iz 13. točke tega odstavka iz biomase mora biti surovina za pridobivanje energije lesna biomasa oziroma kmetijski proizvod, pri čemer uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni dovoljena;

16.   v vlogi na javni razpis mora podati izjavo, da bo vodil ločeno računovodstvo v skladu z drugim odstavkom 90.f člena te uredbe;

17.   če upravičenec uveljavlja merilo iz druge alineje 5. točke prvega odstavka 90.e člena te uredbe, mora vlogi na javni razpis priložiti:

-  elaborat gradbene fizike, če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve objektov,

-  energetski pregled v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda, če gre za naložbo v nakup opreme, vzdrževanje objektov ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve objektov, ali

-  tloris in prerez objekta z navedbo konstrukcijskih elementov objekta, če gre za ureditev ali vzdrževanje enostavnih ali nezahtevnih objektov z uporabo večjega deleža lesa;

18.   naložba v obdelavo in predelavo lesa je upravičena do podpore, če je z naložbo presežen majhen obseg predelave lesa iz tretjega odstavka 83. člena te uredbe. Upravičenec v vlogi na javni razpis navede opremo za predelavo lesa, ki jo ima na dan vložitve vloge na javni razpis, ter priloži popis osnovnih sredstev upravičenca;

19.   vlogi na javni razpis mora priložiti izjavo o:

-  vseh pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo v dveh koledarskih letih pred vložitvijo vloge na javni razpis in v tekočem koledarskem letu,

-  že prejetih ali zaprošenih pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bosta preseženi zgornji meji pomoči de minimis in intenzivnost pomoči po predpisih, ki urejajo državne pomoči,

-  izpolnjevanju pogojev za enotno podjetje. Če gre za enotno podjetje, se navedejo podjetja, ki so z upravičencem povezana;

20.   če gre za naložbo v vzdrževanje objekta, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora imeti ob vložitvi vloge na javni razpis uporabno dovoljenje ter vlogi na javni razpis priložiti opis stanja pred naložbo in fotografije objekta, v katerem se bo izvajala naložba. Če gre za naložbo v vzdrževanje manj zahtevnega objekta, za katerega v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ni treba pridobiti uporabnega dovoljenja, mora imeti ob vložitvi vloge na javni razpis pravnomočno gradbeno dovoljenje;

21.   objekt, na katerega se nanaša gradbeno dovoljenje iz 10. točke tega odstavka, in objekt, na katerega se nanaša gradbeno ali uporabno dovoljenje iz 20. točke tega odstavka, mora biti namenjen dejavnosti, ki je predmet podprte naložbe;

22.   če upravičenec uveljavlja merilo iz prve alineje 5. točke prvega odstavka 90.e člena te uredbe, mora vlogi na javni razpis priložiti elaborat, iz katerega je razviden prispevek k povečanju okoljske učinkovitosti. Elaborat se pripravi v skladu s prilogo 10 te uredbe;

23.   če se naložba nanaša na nakup opreme za obstoječi objekt, mora predložiti fotografije objekta in prostora, v katerem bo oprema nameščena, ter skico postavitve opreme v prostoru, v katerem bo oprema nameščena;

24.   če je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ima primeren prihodek iz 8. točke tega odstavka te uredbe v višini najmanj 0,5 in manj kot eno bruto minimalno plačo na zaposlenega v RS na 1 PDM v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis, je upravičen do naložbe do vključno 50.000 eurov skupne priznane vrednosti;

25.   lahko vloži eno vlogo na posamezni javni razpis.

(2) Pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo z javnim razpisom.

90.e člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Med vlogami za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, ki dosežejo vstopni prag 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  interna stopnja donosnosti,

-  ekonomski učinek javnih sredstev;

2.      družbeno socialni vidik upravičenca:

-  izobrazba upravičenca,

-  socialni vidik podjetja (zadruga, socialno ali invalidsko podjetje, zaposlitveni center);

3.      geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  lokacija naložbe se nahaja na problemskih območjih iz PRP 2014–2020;

4.      zaposlitveni vidik:

-  novo ustanovljeno delovno mesto: kot novoustanovljeno delovno mesto se šteje zaposlitev osebe pri upravičencu za polni delovni čas za namen dejavnosti, ki je predmet podpore, ki traja neprekinjeno najmanj tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev. Če je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, se kot novoustanovljeno delovno mesto šteje tudi vključitev člana kmetije, katere član je upravičenec, v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, ki traja neprekinjeno najmanj tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev,

-  lokacija naložbe glede na stopnjo registrirane brezposelnosti;

5.      prispevek k horizontalnim ciljem:

-  varovanje okolja,

-  podnebne spremembe in prilagoditev nanje: naložba prispeva k zmanjšanju porabe energije, naložba v pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ureditev ali vzdrževanje objekta z uporabo večjega deleža lesa, če je najmanj 50 odstotkov nadzemnega dela objekta zgrajenega oziroma sestavljenega iz lesenih konstrukcijskih elementov.

(2) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog se določijo z javnim razpisom.

90.f člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Upravičenec mora ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati pogoje iz 102. člena te uredbe, razen pogojev iz 8. in 10. točke šestega odstavka in šestnajstega odstavka 102. člena te uredbe.

(2) Upravičenec mora po izdaji odločbe o pravici do sredstev za vse poslovne dogodke v zvezi z izvedbo naložbe, ki je predmet podpore iz tega podukrepa, voditi ločeno računovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in pravili skrbnega računovodenja ali druge ustrezne evidence, če upravičenec ne vodi računovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Zahtevku za izplačilo sredstev se priloži izpis iz ločenih knjigovodskih evidenc ali drugih ustreznih evidenc, iz katerega so razvidni vsi poslovni dogodki v zvezi z izvedbo naložbe, ki je predmet podpore iz tega podukrepa.

(3) Upravičenec mora ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      v zahtevku za izplačilo sredstev poda izjavo o vključitvi naložbe v uporabo, če gre za naložbo iz prve alineje četrtega odstavka tega člena;

2.      če gre za naložbo v dejavnost iz razreda 35.11 »Proizvodnja električne energije« iz priloge 12 te uredbe, mora zahtevku za izplačilo sredstev priložiti pogodbo o uporabi sistema za proizvodnjo z elektrooperaterjem v skladu z zakonom, ki ureja energetiko;

3.      navede sedež ali naslov poslovne enote, kjer se bo izvajala dejavnost, ki je predmet podpore, oziroma lokacija objekta, ki je predmet naložbe, in mora biti v naselju z manj kot 5.000 prebivalcev v skladu z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo teritorialnih enot. Pogoj iz te točke se ne uporablja, če je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti;

4.      če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v okviru merila iz druge alineje 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, mora biti vpisan v:

-  evidenco socialnih podjetij v skladu z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo, ali

-  register invalidskih podjetij ali razvid zaposlitvenih centrov v skladu z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;

5.      v primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lesa iz 3. točke prvega odstavka 90.c člena te uredbe mora priložiti popis količine uporabljenega lesa, ki mora biti potrjen s strani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ali neodvisnega strokovnjaka gradbene ali lesarske stroke.

(4) Za namen podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti se kot zaključek naložbe šteje:

-        vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbo v ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov, vzdrževanje objektov oziroma nakup, namestitev oziroma vgradnjo opreme, strojev in naprav;

-        pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbo v ureditev manj zahtevnih in zahtevnih objektov ali naložbo v vzdrževanje, ki je povezano s spremembo namembnosti zahtevnih in manj zahtevnih objektov.

(5) Za namen podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti se pri naložbah v ureditev ali vzdrževanje več objektov kot del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko ali tehnološko celoto v skladu s četrtim odstavkom 102. člena te uredbe, šteje ureditev ali vzdrževanje posameznega objekta s pripadajočo opremo.

(6) Če se naložba ne izvaja na podlagi ponudbe, ki je bila priložena vlogi na javni razpis, mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov. Pri določitvi višine upravičenega stroška se upošteva ponudba z najnižjo ceno.

(7) Upravičenec lahko na posamezno vlogo za podporo za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti vloži:

-        en zahtevek za izplačilo sredstev, če gre za enostavne naložbe;

-        dva zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za zahtevne naložbe.

90.g člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec mora poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje obveznosti tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev:

1.      zagotavljati obseg dela iz 7. točke prvega odstavka 90.d člena te uredbe;

2.      izpolniti obveznost iz 3. točke tretjega odstavka 90.f člena te uredbe;

3.      zagotoviti najmanj eno novo delovno mesto v skladu s prvo alinejo 4. točke prvega odstavka 90.e člena te uredbe, če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v okviru merila iz prve alineje 4. točke prvega odstavka 90.e člena te uredbe;

4.      za ustvarjene prihodke iz dejavnosti, ki je predmet podpore, voditi ločeno računovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in pravili skrbnega računovodenja. Poročilu iz tretjega odstavka tega člena se priloži izpisek iz ločenih knjigovodskih evidenc (prihodkovno mesto), iz katerega je razviden prihodek iz dejavnosti, ki je predmet podpore;

5.      če gre za naložbo v dejavnost iz oddelka 55 »Gostinske nastanitvene dejavnosti« iz priloge 12 te uredbe, so nastanitve, ki so predmet naložbe, namenjene trženju. V poročilu iz tretjega odstavka tega člena se navede povezava do spletne strani, iz katere je razvidno trženje nastanitev, ali se poročilu priloži gradivo, iz katerega je razvidno trženje nastanitev (npr. zloženke, letaki).

(2) Upravičenec mora poleg obveznosti iz prejšnjega odstavka najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev ustvariti prihodek v višini letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji iz dejavnosti, ki je predmet podpore. Če je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti, mora ustvariti prihodek v višini polovice letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji iz dejavnosti, ki je predmet podpore.

(3) Upravičenec mora v skladu s 103. členom te uredbe poročati o izpolnjevanju obveznosti iz prvega odstavka tega člena za tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev ter o obveznosti iz prejšnjega odstavka po njeni izpolnitvi oziroma najpozneje v četrtem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.

90.h člen

(finančne določbe)

(1) Stopnja javne podpore za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti je 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, pri čemer se podpora dodeli do višine, ki ne presega skupnega zneska pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.

(2) Najnižji znesek javne podpore znaša 5.000 eurov na vlogo.

(3) Če je podpora plačljiva na podlagi več zahtevkov za izplačilo sredstev, se pri odobritvi podpore izvede diskontiranje pomoči v skladu z drugim pododstavkom šestega odstavka 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.

(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena za izvajanje tega podukrepa v PRP 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(5) Sredstva, namenjena izvajanju tega podukrepa, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov, razen v primeru sredstev iz 58.a člena Uredbe 1305/2013/EU, kjer se sredstva zagotovijo iz EKSRP v višini 100 odstotkov.

III. SKUPNE DOLOČBE

1. Vloga in postopek za pridobitev sredstev

91. člen

(javni razpis)

(1) Sredstva se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 51. člena zakona, ki ureja kmetijstvo.

(2) Javni razpis objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok, do katerega se vlaga vloge na javni razpis se določi v javnem razpisu. Oddaja vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku enaindvajsetih dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) MKGP na spletnih straneh objavi razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa. Navodila za izpolnjevanje prijavnih obrazcev se objavijo na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP.

(4) V javnem razpisu se podrobneje določijo zlasti vrste naložb, pri čemer so lahko predmet javnega razpisa tudi posamezne naložbe v okviru ene vrste naložbe, višina razpisanih sredstev, kar lahko vključuje tudi porazdelitev sredstev po posameznih sklopih, upravičenci, upravičeni in neupravičeni stroški, pogoji za dodelitev sredstev in merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, postopki za vložitev vloge in zahtevka za izplačilo sredstev, rok za zaključek naložbe ter obveznosti upravičenca.

(5) Za priloge, ki jih je treba priložiti k vlogi na posamezen javni razpis, se lahko v javnem razpisu določi obdobje veljavnosti, če obdobje veljavnosti ni predpisano z drugimi predpisi.

(6) Javni razpis je lahko strukturiran po posameznih sklopih glede na vrsto naložbe, upravičene stroške, upravičence ipd. Vloge se obravnavajo po posameznih sklopih za katere so razpisana sredstva. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se neporabljena sredstva proporcionalno razdelijo na ostale sklope iz istega javnega razpisa, na katerih zaprošena sredstva presegajo razpoložljiva sredstva.

(7) Sredstva v okviru ukrepa in podukrepa iz te uredbe se dodelijo kot nepovratna finančna pomoč.

92. člen

(vložitev vloge na javni razpis)

(1) Vlogo na javni razpis sestavlja prijavni obrazec s prilogami.

(2) Vloga na javni razpis se vloži na ARSKTRP v elektronski obliki, podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, v roku, ki je opredeljen v javnem razpisu. Priloge se predložijo kot skenogram.

(3) Za elektronsko vložitev vloge iz prejšnjega odstavka ARSKTRP vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu https://e-kmetija.gov.si, na katerem se upravičenec ali njegov pooblaščenec s sredstvom elektronske identifikacije prijavi v informacijski sistem ARSKTRP. Upravičenec ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos, vključno s kvalificiranim elektronskim podpisom, in vloži vlogo na javni razpis iz prejšnjega odstavka v informacijski sistem ARSKTRP.

93. člen

(obravnava vlog)

(1) Obravnava vlog se začne s preveritvijo njene popolnosti. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, ARSKTRP vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge. Po prejemu dopolnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.

(2) Vlagatelja popolne vloge, ki je vsebinsko nerazumljiva, se pozove, da jo pojasni. Stranka mora opraviti pojasnitev na način, določen v zahtevi za pojasnitev. Po prejemu pojasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.

(3) Vloga na javni razpis, ki je popolna, se oceni na podlagi meril, določenih s to uredbo in podrobneje opredeljenih v javnem razpisu. Sredstva se odobrijo vlogam, prispelim na javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev in dosegajo vstopno mejo točk. Med vlogami, ki dosežejo vstopni prag iz 25., 28.f, 38., 54., 62., 71., 74.č, 79., 87. in 90.e člena te uredbe, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis. Vloge, ki ne dosegajo minimalne vstopne meje ali ne izpolnjujejo pogojev, se zavrnejo.

(4) Če imata dve ali več vlog na javni razpis enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se vloge izberejo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, ki se določi v javnem razpisu.

(5) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se zavrne.

(6) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda ARSKTRP.

(7) Če se pomoč dodeli po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, se v izreku odločbe o pravici do sredstev navede višina pomoči, ki je dodeljena po pravilu de minimis, pri čemer se izrecno sklicuje na Uredbo 1407/2013/EU.

93.a člen

(naložbe na območju Triglavskega narodnega parka)

(1) Če ima vlagatelj stalno prebivališče ali sedež na območju iz 9. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17 in 82/20; v nadaljnjem besedilu: ZTNP-1), se vloga na javni razpis ne glede na merila za izbor, določena v 25., 28.f, 38., 71., 87. oziroma 90.e členu te uredbe, oceni z dodatnimi desetimi odstotki možnih točk v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZTNP-1, pri čemer se dodatno pridobljene točke ne upoštevajo pri doseganju vstopnega praga točk iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se vloga na javni razpis oceni z dodatnimi desetimi odstotki možnih točk, če je vlagatelj fizična oseba, ki ima stalno prebivališče zunaj območja narodnega parka, v narodnem parku pa ima kmetijske površine v uporabi oziroma je lastnik gozdnih zemljišč.

(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo pri naslednjih podukrepih oziroma operacijah:

-        podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 1., 4., 6., 14. in 15. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1;

-        podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, ki prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 1., 4., 6., 14. in 15. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1;

-        podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva, ki so povezane z operacijo ureditev gozdne infrastrukture in prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 3. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1;

-        naložbe v predindustrijsko predelavo lesa, ki prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 1. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1;

-        podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, ki prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 1., 4., 5., 6., 12., 13., 14., 15. in 17. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1.

93.b člen

(odrek pravici do sredstev)

Če se upravičenec odreče pravici do sredstev iz odločbe o pravici do sredstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, o tem pisno obvesti ARSKTRP najpozneje v 90 dneh od dneva vročitve odločbe.

2. Določbe glede omejitev pri odobravanju sredstev

94. člen

(združevanje podpor)

(1) Sredstva se ne odobrijo in izplačajo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev, že prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se podpora po tej uredbi v okviru istih upravičenih stroškov lahko združuje z drugimi podporami iz naslova državnih pomoči, če z združitvijo podpor niso preseženi najvišji zneski oziroma intenzivnost podpore, določeni z Uredbo 1305/2013/EU, Uredbo 702/2014/EU, Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, drugim odstavkom 5. člena Uredbe 1407/2013/EU ter drugimi predpisi, ki urejajo državne pomoči, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.

(3) Podpora z upravičenimi stroški po tej uredbi, dodeljena na podlagi Uredbe 702/2014/EU ali Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, se lahko združuje z vsako drugo podporo iz naslova državnih pomoči, če se navedeni ukrepi nanašajo na različne upravičene stroške.

(4) Podpora za naložbe iz 3. točke 4. člena in osmega odstavka 29. člena te uredbe se lahko združuje z drugimi pomočmi de minimis pod pogoji iz prvega odstavka 5. člena Uredbe 1407/2013/EU.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v okviru podukrepa iz 1. točke pod d) 4. člena te uredbe sredstva ne odobrijo in izplačajo upravičencu, ki je že prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva za vzpostavitev protivetrne zaščite na območju, opredeljenem v elaboratu iz 5. točke prvega odstavka 74.c člena te uredbe.

95. člen

(višina upravičenih stroškov)

(1) Za stroške kmetijske in gozdarske mehanizacije se uporablja katalog stroškov iz predpisa, ki ureja kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo.

(2) Za stroške iz 7., 28.c, 31., 44., 52., 60., 68., 77. in 85. člena te uredbe, razen stroškov iz prejšnjega odstavka minister pristojen za kmetijstvo predpiše katalog stroškov in najvišjih priznanih vrednosti.

(3) Pri opredelitvi višine upravičenih stroškov se upoštevajo zgornje višine posameznih upravičenih stroškov, ki so določene v katalogu stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena. Za stroške, ki so navedeni v katalogu stroškov, mora upravičenec k vlogi na javni razpis predložiti eno ponudbo. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja višje stroške, kot so določeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti iz kataloga stroškov. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške kot so navedeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe.

(4) Če je upravičenec naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in je izvedel javno naročilo pred vložitvijo vloge na javni razpis, se pri določitvi višine upravičenih stroškov upošteva ponudba izbranega izvajalca. Če je vrednost ponudbe izbranega izvajalca višja kot je priznana vrednost iz kataloga stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti stroškov iz kataloga stroškov. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške kot so navedeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe izbranega izvajalca.

(5) Če se naložba nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine, in upravičenec ni naročnik v skladu s predpisom, ki ureja javno naročanje, se višina upravičenih stroškov, ki se nanašajo na gradbeno obrtniška dela, določi na podlagi tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, pri čemer se pri izračunu višine upravičenih stroškov upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno.

(6) Če stroški niso določeni v katalogu stroškov, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov. Pri izračunu višine upravičenih stroškov se upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno.

(7) Podatki o stroških realiziranih naložb se lahko uporabijo za potrebe ažuriranja kataloga stroškov.

(8) Pri izvedbi naložbe upravičenec ne sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogovarjanja o ne tržnih pogojih poslovanja.

(9) Določbe prvega do sedmega odstavka tega člena se ne uporabljajo za podukrep iz 1. točke pod d) in 3. točke 4. člena te uredbe.

96. člen

(neupravičenost naložb in stroškov)

Če ta uredba pri posameznih podukrepih in operacijah ne določa drugače, se poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 69. člena Uredbe 1303/2013/EU, tretjega odstavka 45. člena Uredbe 1305/2013/EU in 13. člena Delegirane uredbe 807/2014/EU podpora ne dodeli za:

1.      naložbe zunaj območja Republike Slovenije;

2.      stroške priprave vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;

3.      stroške naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru programov organizacij pridelovalcev, v skladu z Uredbo 1308/2013/EU;

4.      plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;

5.      davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), razen če DDV ni izterljiv na podlagi predpisov, ki urejajo DDV;

6.      obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij;

7.      upravne takse;

8.      stroške leasinga in zakupa objektov, naprav in opreme, stroške podelitve patentov, stroške pridobitve licenc, plačilnih pravic, avtorske in sorodnih pravic ter stroške registracije znamk;

9.      druge stroške, povezane s pogodbami o zakupu, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja.

97. člen

(prispevek v naravi)

(1) Prispevek v naravi iz 69. člena Uredbe 1303/2013/EU je upravičen strošek pri podukrepu podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, podukrepu podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov in operaciji ureditev gozdne infrastrukture. Priznana vrednost prispevka v naravi je opredeljena v katalogu stroškov in ne sme presegati:

-        10 odstotkov upravičenih stroškov za naložbe iz 4. in 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe,

-        50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe za druge vrste naložb iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva ter za naložbe pri podukrepu podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov in operaciji ureditev gozdne infrastrukture.

(2) Prispevek v naravi v obliki lastnega dela lahko upravičenec uveljavlja pri ureditvi enostavnih in nezahtevnih objektov ter pri naložbah, ki so podrobneje opredeljene pri podukrepih in operaciji iz prejšnjega odstavka.

98. člen

(splošni stroški)

Upravičeni so splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, med katere spadajo plačila storitev arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije, stroški izdelave poslovnega načrta, plačila storitev svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški študij izvedljivosti, stroški geodetskih in agronomskih del, stroški nadzora nad izvedbo gradbenih in obrtniških del, stroški arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora ter stroški priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje. Stroški za študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni stroški v okviru izvedbe naložbe. Med splošne stroške sodijo tudi stroški informiranja in obveščanja javnosti, v skladu s osemnajstim odstavkom 102. člena te uredbe ter stroški sodnega tolmača. Višina upravičenih splošnih stroškov znaša do vključno 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, razen, če ni pri posameznih podukrepih in operacijah iz te uredbe drugače določeno.

98.a člen

(začetek izvajanja naložbe)

(1) Naložbe iz prvega odstavka 5. člena te uredbe, razen naložb v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah iz 4. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, ter naložbe iz prve in tretje alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe se glede na fazo izvedbe ob oddaji vloge na javni razpis delijo na:

-        neizvedene ali

-        zaključene naložbe v skladu s sedmim odstavkom 2. člena Uredbe 2020/558/EU.

(2) Kolektivne naložbe, ki jih izvajajo subjekti iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se ne morejo izvajati kot naložbe iz druge alineje prejšnjega odstavka.

99. člen

(datum upravičenosti stroškov)

(1) Stroški iz te uredbe so upravičeni do podpore, če so v skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 60. člena Uredbe 1305/2013/EU nastali po oddaji vloge na javni razpis.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je datum začetka upravičenosti splošnih stroškov iz točke c) drugega odstavka 45. člena Uredbe 1305/2013/EU ter stroškov nakupa zemljišč iz 25. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje in 25. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU, 1. januar 2014.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so za naložbe v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah iz 4. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe do podpore upravičeni tudi stroški, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, vendar ne pred dnevom izdaje odločbe iz 1. točke tretjega odstavka 15. člena te uredbe.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena so za naložbe iz prvega odstavka 98.a člena te uredbe upravičeni stroški, ki so v skladu s prvim odstavkom 60. člena Uredbe 1305/2013/EU nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, vendar ne pred 12. marcem 2020, če gre za vloge, vložene na javne razpise, ki so objavljeni do vključno 31. decembra 2020.

(5) Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja za podukrep iz 1. točke pod d) 4. člena te uredbe.

3. Pogoji ob oddaji vloge na javni razpis

100. člen

(splošni pogoji za vlagatelja ob oddaji vloge na javni razpis)

(1) Splošni pogoji, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati ob oddaji vloge na javni razpis, so:

1.      ne sme biti izključen iz prejemanja podpore v skladu s tretjim odstavkom 41.a člena zakona, ki ureja kmetijstvo;

2.      če je fizična oseba, mora biti vpisan v RKG oziroma biti lastnik gozda na ozemlju Republike Slovenije;

3.      če je pravna oseba, razen občin, mora imeti dejavnost, ki je predmet podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije;

4.      če je samostojni podjetnik posameznik, mora imeti dejavnost, ki je predmet podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije;

5.      vrednost zapadlih neporavnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ne sme znašati 50 eurov ali več. Šteje se, da vlagatelj ne izpolnjuje obveznosti iz te točke tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja v obdobju zadnjih petih let pred vložitvijo vloge na javni razpis. Če pogoj iz prvega stavka te točke ni izpolnjen, ARSKTRP vlagatelja pred odločitvijo pozove, da poravna zapadle neporavnane obveznosti v osmih dneh od vročitve poziva in za to predloži dokaze. Če vlagatelj obveznosti tudi v roku iz prejšnjega stavka ne izpolni oziroma za to ne predloži dokaza, se šteje, da pogoj iz te točke ni izpolnjen;

6.      ne sme imeti neporavnanih nalogov za izterjavo, izdanih s strani Evropske komisije v skladu s petim odstavkom 1. člena Uredbe 702/2014/EU ali v skladu s (27) točko Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, če gre za naložbe, ki se izvajajo v skladu z Uredbo 702/2014/EU ali Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

7.      če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra;

8.      če je fizična oseba razen samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v osebnem stečaju;

9.      če gre za podukrepe iz 1. točke pod b) in četrte alineje pod c) ter iz 2. in 3. točke 4. člena te uredbe, v okviru katerih se izvajajo naložbe v skladu z Uredbo 702/2014/EU, Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje ter Uredbo 1407/2013/EU, vlagatelj, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v težavah v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe 702/2014/EU, 15. točko pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje ter podpoglavjem 2.2 drugega poglavja Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C št. 249 z dne 31. 7. 2014, str. 1);

10.   za nakazilo dodeljenih sredstev mora imeti odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;

11.   iz dokumentov, priloženih vlogi na javni razpis, mora biti razvidna zaprtost finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe. Pogoj iz te točke ne velja za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe;

12.   naložba v nepremičnino, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ne more biti predmet podpore po tej uredbi, razen za operacijo izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih;

13.   če kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v ureditev oziroma vzdrževanje objektov oziroma nakup pripadajoče opreme ali druge opreme, ki se uporablja tudi za druge namene, se:

-  od vseh stroškov ureditve objekta kot upravičeni priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na bruto tlorisno površino ali bruto prostornino objekta, ki je predmet podpore,

-  od vseh stroškov nakupa pripadajoče oziroma druge opreme se kot upravičeni priznajo stroški v sorazmernem deležu glede na zmogljivost opreme, bruto tlorisno površino ali bruto prostornino objekta, v katerem je oprema nameščena;

14.   če kandidira za pridobitev sredstev za del naložbe, ki se nanaša na ureditev oziroma vzdrževanje objekta, mora priložiti dokumentacijo, iz katere je razviden:

-  popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo, in

-  ločen popis del in stroškov, s katerim se prijavlja na javni razpis;

15.   če gre za naložbo v rekonstrukcijo ali vzdrževanje objekta oziroma nakup opreme in vlagatelj ni lastnik ali solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja ta naložba, mora vlogi na javni razpis priložiti dolgoročno pogodbo o najemu, zakupu, služnosti ali stavbni pravici za obdobje najmanj do 31. decembra 2030 ter overjeno soglasje lastnika k naložbi, če to soglasje ni vsebovano v pogodbi iz te točke, razen če gre za pogodbo o stavbni pravici. Če je vlagatelj solastnik nepremičnine, mora vlogi na javni razpis priložiti overjeno soglasje drugega solastnika k naložbi za obdobje najmanj do 31. decembra 2030;

16.   na nepremičnini, na kateri se izvaja naložba v gradnjo novega objekta, mora imeti vlagatelj lastninsko, solastninsko ali stavbno pravico;

17.   če je vlagatelj občina ali združenje občin, mora biti naložba del občinskega načrta razvojnih programov;

18.   če gre za ureditev zahtevnih, manj zahtevnih ali nezahtevnih objektov oziroma vzdrževanje, ki je povezano s spremembo namembnosti zahtevnih, manj zahtevnih ali nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora imeti veljavno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Če gre za ureditev zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, se vlogi na javni razpis priložijo projektna dokumentacija za izvedbo gradnje, popis del in projektantski predračun v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazce, povezane z graditvijo objektov, razen za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe;

19.   če gre za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe, se v vlogi na javni razpis izjavi o vključitvi naložbe v uporabo iz 1. točke prvega odstavka 26. člena te uredbe ali iz prve alineje prvega odstavka 39. člena te uredbe ali mora predložiti projektno dokumentacijo izvedenih del, če gre za ureditev zahtevnih ali manj zahtevnih objektov;

20.   gradbeno dovoljenje iz 18. točke tega odstavka se glasi na vlagatelja;

21.   objekt, na katerega se nanaša gradbeno dovoljenje iz 18. ali 22. točke tega odstavka, mora biti namenjen dejavnosti, ki je predmet podprte naložbe;

22.   če gre za naložbo v nakup opreme za obstoječi objekt, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora imeti veljavno pravnomočno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje. Če gre za naložbo v nakup opreme za obstoječi objekt, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, nezahtevni objekt, mora imeti veljavno pravnomočno gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt;

23.   računi in predračuni se morajo glasiti na vlagatelja. Če gre za vlagatelja iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, druge alineje drugega odstavka 76. člena te uredbe ali druge alineje drugega odstavka 84. člena te uredbe, se račun in predračun glasi na člana skupine kmetov, člana skupine lastnikov gozdov oziroma člana skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti;

24.   v vlogi na javni razpis mora opredeliti število in predvideno časovno dinamiko vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev. Če upravičenec uveljavlja predplačilo v skladu s 105. členom te uredbe, v vlogi na javni razpis napove datum vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, katerega vrednost presega znesek predplačila;

25.   v vlogi na javni razpis izjavi, da pred datumom upravičenosti stroškov iz 99. člena te uredbe ni začel z deli v okviru naložbe, ali priloži dokumentacijo iz 14. točke tega odstavka;

26.   če gre za naložbo v ureditev enostavnih objektov ali vzdrževanje objektov, ki so varovani na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, ali se enostavni objekt postavi oziroma se objekt vzdržuje na območju, ki je varovano na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, mora vlogi na javni razpis priložiti soglasje za poseg v skladu s predpisom, ki ureja varstvo kulturne dediščine;

27.   enostavni objekti morajo biti skladni s prostorskimi izvedbenimi akti in s predpisi o urejanju prostora.

(2) Če se v okviru podukrepov iz pod b) 1. točke in četrte alineje pod c) 1. točke ter iz 2. in 3. točke 4. člena te uredbe izvajajo naložbe v skladu z Uredbo 702/2014/EU, Uredbo 1407/2013/EU ali Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, vlagatelj v vlogi na javni razpis izjavi, ali je mikro, malo, srednje veliko ali veliko podjetje.

(3) Če se v okviru podukrepov iz 1. točke pod b) in četrte alineje pod c) ter iz 2. točke 4. člena te uredbe izvajajo naložbe v skladu z Uredbo 702/2014/EU ali Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, vlagatelj pred datumom vložitve vloge na javni razpis ne sme začeti izvajati naložbe v skladu s 6. členom Uredbe 702/2014/EU oziroma poglavjem 3.4 pod (70) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje. Za začetek izvajanja naložbe se šteje začetek izvajanja projekta ali dejavnosti v skladu s 25. točko 2. člena Uredbe 702/2014/EU ali 25. točko pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje.

(4) Upravičenec iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe mora izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena, razen pogojev iz 6., 9. in 17. točke prvega odstavka tega člena. Pogoje iz 1. do 5., 10., 11., 15., 16., 23. in 25. točke prvega odstavka tega člena morajo izpolnjevati vsi člani skupine kmetov.

(5) Upravičenec iz druge alineje drugega odstavka 76. člena te uredbe mora izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena, razen pogojev iz 3., 4., 6., 7., 9. in 17. točke prvega odstavka tega člena. Pogoje iz 1., 2., 5., 10., 11., 23. in 25. točke prvega odstavka tega člena morajo izpolnjevati vsi člani skupine lastnikov gozdov.

(6) Upravičenec iz druge alineje drugega odstavka 84. člena te uredbe mora izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena, razen pogojev iz 3., 4., 6., 7., 9. in 17. točke prvega odstavka tega člena. Pogoje iz 1., 5., 10., 11., 15., 16., 22., 23. in 25. točke prvega odstavka tega člena morajo izpolnjevati vsi člani skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti.

(7) Če se naložba ne nanaša na vzdrževanje ali ureditev zahtevnih, manj zahtevnih ali nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora upravičenec v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, pridobiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben. Šteje se, da je pogoj iz te točke izpolnjen, če je upravičencu najpozneje v treh mesecih po datumu zaprtja javnega razpisa izdano okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.

(8) Podrobnejši pogoji, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati ob oddaji vloge, ter dokazila, ki jih vlagatelj priloži vlogi na javni razpis, se določijo v javnem razpisu.

101. člen

(zaprtost finančne konstrukcije)

(1) Vlagatelj mora v vlogi na javni razpis izkazati zaprtost finančne konstrukcije, ki omogoča izvedbo naložbe.

(2) Vlagatelj ob vlogi na javni razpis za naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti izkaže zaprtost finančne konstrukcije iz prejšnjega odstavka z izjavo banke ali druge finančne institucije, ki lahko opravlja finančne storitve na območju Republike Slovenije, ali z izjavo javnega sklada, ki izvaja finančne spodbude v skladu z zakonom, ki ureja javne sklade.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka občina izkaže zaprtost finančne konstrukcije iz prvega odstavka tega člena z rezervacijo finančnih sredstev v njenem proračunu za čas trajanja naložbe.

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena javni zavodi zaprtost finančne konstrukcije iz prvega odstavka tega člena izkazujejo s sklepom sveta zavoda ali sklepom pristojnega organa občine, s katerim je bil potrjen finančni načrt in program dela javnega zavoda za leto objave javnega razpisa, iz katerega mora biti razvidna rezervacija finančnih sredstev za namen izvedbe naložbe, za katero se javni zavod prijavlja na javni razpis.

(5) Če gre za vlagatelja iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, druge alineje drugega odstavka 76. člena te uredbe ali druge alineje drugega odstavka 84. člena te uredbe, mora vsak član skupine kmetov, skupine lastnikov gozdov oziroma skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti izkazati zaprtost finančne konstrukcije glede na svoj finančno ovrednoteni prispevek k naložbi, ki je razviden iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi.

(6) Finančno sposobnost upravičenca za kritje stroškov izvedbe naložbe nad 1.000.000 eurov priznane vrednosti lahko oceni ARSKTRP s pomočjo izvedenca.

(7) Ta člen se ne uporablja za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe.

4. Vlaganje zahtevka za izplačilo sredstev in obveznosti upravičenca

102. člen

(zahtevek za izplačilo sredstev)

(1) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev.

(2) Zahtevek za izplačilo sredstev vloži upravičenec ali njegov pooblaščenec na način, določen v drugem in tretjem odstavku 92. člena te uredbe.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se originalni izvod bančne garancije iz tretjega odstavka 105. člena te uredbe predloži ARSKTRP na naslov Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana.

(4) V primeru dveh ali več zahtevkov za izplačilo sredstev mora biti pred vložitvijo posameznega zahtevka, ki ni zadnji zahtevek za izplačilo sredstev, zaključen del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko oziroma tehnološko celoto. Pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev morajo biti naložba zaključena in vsi računi plačani. Če se naložba oziroma del naložbe uporablja pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev, se mora uporabljati v skladu z namenom, za katerega so bila sredstva dodeljena.

(5) Če gre za naložbe v ureditev ali vzdrževanje objektov, morajo biti najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev gradbena dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja.

(6) Upravičenec mora zahtevku za izplačilo priložiti naslednja dokazila:

1.      kopije računov, elektronske in e-račune;

2.      izjavo o neizterljivosti DDV, če upravičenec uveljavlja DDV kot upravičen strošek;

3.      dokazilo o plačilu (položnica oziroma blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba);

4.      če gre za ureditev zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, mora upravičenec priložiti končno gradbeno situacijo v skladu s posebnimi gradbenimi uzancami, ki jo potrdijo nadzornik, izvajalec del in upravičenec;

5.      v primeru naložb, kjer gre za vgrajeno skrito opremo, ki se je po končani naložbi ne more več preveriti (oprema, do katere po končani investiciji med kontrolo na kraju samem ni več možnega dostopa), je treba ob zahtevku priložiti fotografijo vgrajene opreme v času vgradnje ter tehnično dokumentacijo opreme, ki je predmet vgradnje. Pogoj iz te točke glede predložitve fotografije se ne uporablja, če gre za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe;

6.      če gre za upravičenca, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, šteje za naročnika, se v zahtevku za izplačilo sredstev navede številka objave oddanega javnega naročila;

7.      v primeru naložb v opremo in mehanizacijo mora upravičenec priložiti račun ali račun s specifikacijo, iz katerega je razvidna vsaj serijska številka, tip stroja ali opreme in nazivna moč, ter dobavnice, transportne liste ali druga dokazila, ki izkazujejo prevzem opreme in mehanizacije;

8.      za traktorje kolesnike, ki se uporabljajo za delo v gozdu, mora upravičenec priložiti kopijo potrdila o skladnosti, iz katerega so razvidni podatki o gozdarski nadgradnji. Če gre za traktorje kolesnike, ki se uporabljajo za delo v kmetijstvu, mora imeti upravičenec prometno dovoljenje. Za traktorje goseničarje, ki se uporabljajo za delo v gozdu, mora upravičenec priložiti izjavo proizvajalca oziroma dobavitelja nadgradnje o skladnosti s standardi in predpisi o varnosti strojev;

9.      izjavo o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške;

10.   v primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lastnega dela upravičenca in sadik mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti popis izvedenih del in materiala, ki mora biti potrjen s strani:

-  Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (področje kmetijstva in gradnje enostavnih ali nezahtevnih objektov),

-  ZGS (področje gozdarstva),

-  Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (področje hmeljarstva) ali

-  odgovornega projektanta (področje gradnje objektov);

11.   izjavo o namenski rabi naložbe oziroma dela naložbe, če se je naložba oziroma del naložbe uporabljal pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev;

12.   fotografije, ki potrjujejo izvedbo podprte naložbe oziroma dela naložbe, ki predstavlja zaokroženo vsebinsko ali tehnološko celoto, ter fotografije, iz katerih je razvidna označitev vira sofinanciranja v skladu z osemnajstim odstavkom tega člena.

(7) Če gre za naložbo v ureditev zahtevnih ali manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora imeti upravičenec ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev pravnomočno uporabno dovoljenje. Zadnjemu zahtevku za izplačilo sredstev upravičenec priloži tudi projektno dokumentacijo izvedenih del, na podlagi katere je bilo izdano uporabno dovoljenje, razen če gre za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe.

(8) Če gre za naložbo v nakup opreme za obstoječi objekt, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora imeti upravičenec ob zadnjemu zahtevku za izplačilo sredstev pravnomočno uporabno dovoljenje za ta objekt, če je za ta objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, potrebno pridobiti uporabno dovoljenje.

(9) Če je upravičenec kandidiral za pridobitev sredstev samo za del naložbe, mora biti ta del naložbe zaključen v celoti in zanj pridobljena vsa upravna dovoljenja, ki se za tovrstno naložbo zahtevajo v skladu s področno zakonodajo.

(10) Upravičenec mora v primeru gradenj in rekonstrukcij voditi in hraniti knjigo obračunskih izmer, ki mora biti pripravljena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, in pravilnikom, ki ureja gradbišče. Knjiga obračunskih izmer ni potrebna le v primeru, ko upravičenec izvaja izključno manjša obrtniška dela, kot so npr. pleskanje, fasadarska dela itd. Če so obrtniška dela del gradnje oziroma rekonstrukcije, je vodenje in hramba knjige obračunskih izmer obvezna. Knjigo obračunskih izmer mora upravičenec hraniti na kraju samem ter jo predložiti na zahtevo ARSKTRP.

(11) V primeru nakupa mehanizacije, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti s standardi in predpisi o varnosti strojev, mora upravičenec dokument, ki to izkazuje, hraniti na kraju samem, ter ga mora predložiti na zahtevo ARSKTRP.

(12) Če gre za prispevek v naravi v obliki lastnega lesa, se kot dokazili o poseku lesa, ki ju ARSKTRP pridobi po uradni dolžnosti, štejeta:

1.      odločba o poseku, ki jo izda ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove ali predpisom, ki ureja sanacijo žledu, in se glasi na upravičenca ali člana kmetije, katere nosilec je upravičenec, in

2.      obrazec »Kontrola sečišč«, ki ga izda ZGS in iz katerega je razvidno, da je bil posek izveden v skladu z odločbo iz prejšnje točke.

(13) Upravičenec mora izpolnjevati pogoje iz 1., 3., 4., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 100. člena te uredbe.

(14) Podrobnejša določila glede zahtevanih prilog in dokazila ob vlaganju zahtevka za izplačilo sredstev se določijo v javnem razpisu.

(15) Na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev in po opravljeni kontroli iz 108. člena te uredbe se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca oziroma na transakcijski račun člana skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena, člana skupine lastnikov gozdov iz druge alineje drugega odstavka 76. člena oziroma člana skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti iz druge alineje drugega odstavka 84. člena te uredbe.«.

(16) Če je strošek naložbe določen v katalogu stroškov, upravičenec ob zahtevku za izplačilo sredstev predloži račun. Če strošek ni določen v katalogu stroškov, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži tri tržno primerljive ponudbe, razen, če se naložba izvaja na podlagi ponudbe, ki je bila priložena vlogi na javni razpis. Če se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo tri tržno primerljive ponudbe, se pri določitvi višine upravičenega stroška upošteva ponudba z najnižjo ceno.

(17) Računi in druga dokazila, ki se nanašajo na naložbo, se morajo glasiti na upravičenca. Če gre za upravičenca iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, druge alineje drugega odstavka 76. člena te uredbe ali druge alineje drugega odstavka 84. člena te uredbe, se račun glasi na vse člane skupine kmetov, skupine lastnikov gozdov ali skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti.

(18) Upravičenec mora v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter predpisom, ki ureja označevanje vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, izpolniti zahteve glede označevanja vira sofinanciranja.

(19) Največje število zahtevkov za izplačilo sredstev je določeno pri posameznem podukrepu oziroma operaciji, pri čemer se v to število ne šteje zahtevek za predplačilo iz 105. člena te uredbe. Upravičenec ali njegov pooblaščenec vloži toliko zahtevkov za izplačilo sredstev, kot je opredeljenih v odločbi o pravici do sredstev.

(20) Ne glede na prejšnji odstavek upravičenec v primeru naložb iz druge alineje 98.a člena te uredbe na posamezno vlogo vloži en zahtevek za izplačilo sredstev.

(21) Rok za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev je 30. junij 2025.

103. člen

(poročilo o izpolnjevanju obveznosti)

(1) Poročilo o izpolnjevanju obveznosti iz 27., 28.h, 40., 56., 64., 74.e, 81., 88.a in 90.g člena te uredbe vsebuje obvezne elemente iz priloge 7 te uredbe.

(2) Upravičenec ali njegov pooblaščenec vloži poročilo iz prejšnjega odstavka, skupaj z dokazili, v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom, do 15. aprila tekočega leta za preteklo koledarsko leto, in sicer v aplikacijo, ki je za ta namen vzpostavljena na spletni strani ARSKTRP na način, določen v drugem in tretjem odstavku 92. člena te uredbe.

(3) Podrobnejše zahteve glede poročila o izpolnjevanju obveznosti se določijo v javnem razpisu.

104. člen

(črtan)

105. člen

(predplačila)

(1) Predplačilo v znesku do vključno 50 odstotkov vrednosti javne podpore lahko uveljavljajo upravičenci pri naslednjih podukrepih oziroma operacijah:

-        podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, razen če gre za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe,

-        podpora za naložbe v predelavo ali trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, razen če gre za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe,

-        izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih,

-        izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,

-        tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,

-        podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti.

(2) Vložitev zahtevka za predplačilo mora upravičenec napovedati v vlogi na javni razpis. Zahtevek za predplačilo se šteje za zahtevek za izplačilo sredstev v skladu s 63. členom Uredbe 1305/2013/EU.

(3) Upravičenec lahko uveljavlja predplačilo v 30 dneh od prejema odločbe o pravici do sredstev z vložitvijo zahtevka za predplačilo. Zahtevku za predplačilo mora priložiti bančno garancijo v višini 100 odstotkov zneska predplačila, kot to določa prvi odstavek 63. člena Uredbe 1305/2013/EU. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, morajo bančno garancijo priložiti vsi člani skupine kmetov glede na njihov finančni prispevek k naložbi v skladu s pogodbo o sodelovanju pri naložbi iz osmega odstavka 6. člena te uredbe.

(4) Bančna garancija mora biti veljavna najmanj šest mesecev od datuma vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, katerega vrednost je večja od višine predplačila in na katerega je vezana sprostitev bančne garancije.

(5) Upravičenec se v zahtevku za izplačilo sredstev opredeli glede sprostitve bančne garancije. Bančna garancija se sprosti, ko znesek dejansko nastalih upravičenih stroškov, ki jih upravičenec uveljavlja v zahtevku za izplačilo sredstev, preseže znesek predplačila, ali najpozneje ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev, če je njegova vrednost večja od višine predplačila.

(6) Bančna garancija se zaseže delno ali v celoti, če pred potekom bančne garancije niso bila predložena ustrezna dokazila o nastanku stroškov v skladu s šestim odstavkom 102. člena te uredbe oziroma če dokazila o nastanku stroškov niso predložena v višini izplačanega predplačila.

(7) Če je upravičenec prejel predplačilo in bančna garancija še ni bila sproščena, mora zahtevku za spremembo roka za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, katerega vrednost presega znesek predplačila, v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, predložiti podaljšano bančno garancijo.

(8) Podrobnejši postopek glede zavarovanja predplačila z bančno garancijo je opredeljen z uredbo, ki ureja izvajanje sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske politike in Poglavjem IV Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255, z dne 28. 8. 2014, str. 18).

5. Obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev

106. člen

(skupne določbe glede obveznosti upravičenca po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Podprta naložba se mora uporabljati za namen podukrepa ali operacije, za katero so bila sredstva po tej uredbi dodeljena še najmanj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

(2) Podprta naložba se v skladu z 71. členom Uredbe 1303/2013/EU ne sme premestiti iz Evropske unije:

-        10 let od zadnjega izplačila sredstev, kadar je upravičenec veliko podjetje,

-        5 let od zadnjega izplačila sredstev, kadar je upravičenec MSP.

(3) Upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev po tej uredbi, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.

(4) Upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o naložbi ter omogočiti kontrolo naložbe na kraju samem ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja pooblaščenem s strani MKGP in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije.

(5) Upravičenec mora v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter predpisom, ki ureja označevanje vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, izpolnjevati obveznosti glede označevanja vira sofinanciranja.

107. člen

(javna objava upravičencev)

(1) Podatki o upravičencih, ki so prejeli sredstva, se objavijo na spletni strani ARSKTRP v skladu s 111. in 113. členom Uredbe 1306/2013/EU.

(2) Na spletni strani MKGP se objavijo podatki o firmi in sedežu pravne osebe ter višini dodeljene pomoči v skladu s (128) točko Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje in z drugim odstavkom 9. člena Uredbe 702/2014/EU.

6. Neizpolnjevanje obveznosti

108. člen

(izvedba kontrol ter sistem kršitev in sankcij)

(1) Kontrole se izvajajo v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je odgovorna ARSKTRP.

(2) MKGP lahko v skladu s prvim odstavkom 66. člena Uredbe 1305/2013/EU preverja pravilnost izvajanja podukrepov in operacij iz te uredbe.

(3) Neizpolnitev ali kršitev obveznosti se sankcionira v skladu z 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/2014/EU in 41.a členom zakona, ki ureja kmetijstvo. Podrobnejša opredelitev kršitev in sankcij je opredeljena v Katalogu kršitev in sankcij, iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

(4) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 109. člena te uredbe.

(5) V primerih kršitev obveznosti, ki zahtevajo vračilo sredstev, ARSKTRP upravičencu izda odločbo v skladu s 41.a členom zakona, ki ureja kmetijstvo.

109. člen

(višja sila in izjemne okoliščine)

(1) Za izvajanje operacije po tej uredbi se priznavajo primeri višje sile in izjemnih okoliščin, opredeljeni v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.

(2) O višji sili ali izjemnih okoliščinah mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba ARSKTRP pisno obvestiti in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.

(3) Kraja in uničenje ali poškodovanje opreme, mehanizacije, objektov, razen gozdnih prometnic in cestne infrastrukture, v primeru požara in drugih škodnih dogodkov se ne šteje za višjo silo ali izjemno okoliščino iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru mora upravičenec predmet podpore vrniti v stanje pred nastankom dogodka, v nasprotnem primeru mora upravičenec vrniti vsa dodeljena sredstva.

(4) O višji sili ali izjemnih okoliščinah odloči ARSKTRP in na podlagi prejetih dokazil izda odločbo.

110. člen

(hramba dokumentacije)

(1) ARSKTRP mora hraniti evidence o dodeljeni državni pomoči po tej uredbi še najmanj deset let od datuma dodelitve podpore.

(2) ARSKTRP mora voditi evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh de minimis in dokazilih o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tej uredbi.

Priloga 1:Razpoložljiva sredstva po ukrepih in podukrepih PRP 2014-2020

Priloga 2: Katalog kršitev in sankcij

Priloga 3: Seznam dejavnosti in proizvodov predelave lesa

Priloga 4: Opis ekonomskih meril za izbor vlog in njihov izračun ter sestavine poslovnega načrta za enostavne in zahtevne naložbe

Priloga 5: Pokritje

Priloga 6: Obvezna vsebina načrta namakanja

Priloga 7: Poročilo o izpolnjevanju ciljev

Priloga 8: Obvezni elementi pogodbe o sodelovanju pri naložbi

Priloga 9: Seznam problemskih območij PRP 2014-2020

Priloga 10: Obvezne vsebine elaborata »Prispevek naložbe k povečanju okoljske učinkovitosti

Priloga 11: Obvezne sestavine načrta namakanja v rastlinjaku

Priloga 12: Dejavnosti za namen podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»IV. PREHODNI DOLOČBI

111. člen

(začetek uporabe)

(1) Določbe te uredbe se v delu, ki se nanaša na dodelitev podpor iz Uredbe 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila ministra pristojnega za kmetijstvo v Uradnem listu Republike Slovenije o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.

(2) Določbe te uredbe se v delu, ki se nanaša na dodelitev podpor iz Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, začnejo uporabljati po objavi obvestila ministra pristojnega za kmetijstvo v Uradnem listu Republike Slovenije o prejemu sklepa Evropske komisije o odobritvi sheme državne pomoči.

112. člen

(razpoložljiva sredstva)

Razpoložljiva sredstva, ki so v programskem obdobju 2014–2020 namenjena izvedbi podukrepov in operacij iz priloge 1 te uredbe, se v skladu z Uredbo 1310/2013/EU uporabijo tudi za poplačilo obveznosti iz tranzicijskih ukrepov ter pritožb ki jim je bilo ugodeno v skladu z izvedbenimi predpisi za PRP 2007–2013.

V. KONČNA DOLOČBA

113. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 32/16) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

67. člen

(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za vlagatelja, ki je javni zavod, šteje, da izpolnjuje pogoje za izkazovanje zaprtosti finančne konstrukcije iz 101. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15), če pred zaključkom vlaganja vlog na javni razpis predloži dokazila v skladu s spremenjenim 101. členom uredbe.

68. člen

(1) Določbe te uredbe se v delu, ki se nanaša na dodelitev podpor iz Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, začnejo uporabljati naslednji dan po prejemu sklepa Evropske komisije o odobritvi sheme državne pomoči.

(2) Minister, pristojen za kmetijstvo, objavi obvestilo o prejemu sklepa iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.

69. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 66/16) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

44. člen

(začeti postopki)

(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15 in 32/16), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15 in 32/16).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek upravičenec vloži zahtevek za predplačilo iz 105. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15 in 32/16) v skladu s spremenjenim drugim odstavkom 102. člena uredbe.

45. člen

(začetek uporabe)

(1) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na dodelitev podpor iz Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, se začnejo uporabljati naslednji dan po prejetju sklepa Evropske komisije o odobritvi sheme državne pomoči.

(2) Minister, pristojen za kmetijstvo, objavi naznanilo o prejetju sklepa iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.

46. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 14/17) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

2. člen

(začeti postopki)

Glede vlog na javni razpis, vloženih do uveljavitve te uredbe na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16 in 66/16), se za upravičence do podpore štejejo tudi osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz spremenjene druge alineje drugega odstavka 30. člena uredbe.

3. člen

(začetek uporabe)

(1) Ta uredba se začne uporabljati naslednji dan po prejetju sklepa Evropske komisije o odobritvi sheme državne pomoči.

(2) Minister, pristojen za kmetijstvo, objavi naznanilo o prejetju sklepa iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.

4. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 38/17) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

67. člen

(končanje postopkov)

Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16 in 14/17), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16 in 14/17).

68. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 19/18) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

51. člen

(začeti postopki)

Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17 in 40/17 – popr.), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17 in 40/17 – popr.).

52. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 82/18) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

59. člen

(dokumentacija v prehodnem obdobju)

(1) Vlogi na javni razpis se do 1. januarja 2021 lahko priloži projekt za izvedbo, ki je izdelan v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08 in 61/17 – GZ), če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 31. člena Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 in 51/18 – popr.).

(2) Če se je gradnja objekta začela pred začetkom uporabe Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.) in upravičenec v skladu z Gradbenim zakonom (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.) nima obveznosti prijave začetka gradnje objekta, se vlogi na javni razpis priloži projekt za izvedbo, ki je izdelan v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08 in 61/17 – GZ).

60. člen

(začeti postopki)

Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr. in 19/18), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr. in 19/18).

61. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 89/20) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

75. člen

(začeti postopki)

(1) Vloge, vložene na javni razpis, objavljen na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18 in 82/18), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18 in 82/18).

(2) Zahtevki za izplačilo sredstev, ki bodo vloženi na javni razpis, objavljen na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18 in 82/18), se po 30. juniju 2020 vložijo v skladu z novim drugim odstavkom 102. člena uredbe.

(3) Zahtevki za izplačilo sredstev, ki bodo vloženi na javni razpis, objavljen na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18 in 82/18), se obravnavajo v skladu s spremenjenim drugim odstavkom 39. člena uredbe.

(4) Upravičenci, ki imajo pravnomočne odločbe o pravici do sredstev izdane na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18 in 82/18), morajo izpolnjevati obveznosti v skladu s spremenjenima 1. in 2. točko prvega odstavka 27. člena, spremenjenim prvim odstavkom 40. člena, spremenjeno 1. točko prvega odstavka 64. člena, spremenjeno prvo alinejo 1. točke prvega odstavka 81. člena ter spremenjenim 102. členom uredbe za koledarsko leto 2020 in do izteka obveznosti.

76. člen

(začetek uporabe)

(1) Določbe te uredbe se začnejo uporabljati naslednji dan po prejetju sklepa Evropske komisije o potrditvi spremembe PRP 2014–2020.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe te uredbe v delu, ki se nanaša na dodelitev podpor iz podukrepa iz 2. točke 4. člena uredbe v skladu z Uredbo 702/2014/EU, začnejo uporabljati naslednji dan po prejetju potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe, ki se nanašajo na podukrep iz 3. točke 4. člena uredbe, začnejo uporabljati z dnem uveljavitve te uredbe.

(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se novi drugi odstavek 103. člena uredbe začne uporabljati 1. januarja 2021.

(5) Določbe nove 9. točke prvega odstavka 5. člena uredbe se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe predpisa, ki ureja biovarnostne ukrepe, vendar ne pred potrditvijo spremembe PRP 2014–2020 iz prvega odstavka tega člena.

(6) Minister, pristojen za kmetijstvo, objavi naznanilo o prejetju sklepa iz prvega odstavka tega člena oziroma naznanilo o prejetju potrdila iz drugega odstavka tega člena v Uradnem listu Republike Slovenije.

77. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 152/20) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

(začeti postopki)

(1) Vloge, vložene na 14. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020 za naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev na področju zaščite rejnih živali (Uradni list RS, št. 101/20), 6. javni razpis za podukrep 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2020 (Uradni list RS, št. 104/20), 13. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020, namenjene zaščiti živali na paši pred velikimi zvermi (Uradni list RS, št. 104/20) ter 15. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe ter izboljšanju okolja (Uradni list RS, št. 108/20), se obravnavajo v skladu s spremenjenim četrtim odstavkom 99. člena uredbe.

(2) Vloge iz prejšnjega odstavka se lahko dopolnijo z uveljavljanjem stroškov iz spremenjenega četrtega odstavka 99. člena uredbe ter dokazili za upravičenost teh stroškov v skladu s tretjim odstavkom 52. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18).

5. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 121/21) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

57. člen

(končanje postopkov)

(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20 in 152/20), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20 in 152/20).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vloge, vložene na 3. javni razpis za podukrep 4.3: Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva Operacija: Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih (Uradni list RS, št. 36/21), obravnavajo v skladu s spremenjenim enaindvajsetim odstavkom 102. člena uredbe.

58. člen

(začetek uporabe)

(1) Določbe te uredbe se začnejo uporabljati naslednji dan po prejetju sklepa Evropske komisije o potrditvi spremembe PRP 2014–2020.

(2) Določbe spremenjene 9. točke prvega odstavka 5. člena uredbe se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe predpisa, ki ureja biovarnostne ukrepe, vendar ne pred potrditvijo spremembe PRP 2014–2020 iz prejšnjega odstavka.

(3) Minister, pristojen za kmetijstvo, objavi naznanilo o prejetju sklepa iz prvega odstavka tega člena v Uradnem listu Republike Slovenije.

59. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 11/22) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

13. člen

(končanje postopkov)

(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20 in 121/21), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20 in 121/21).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vloge, vložene na 18. javni razpis za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 Operacija: Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe (Uradni list RS, št. 125/21), na 19. javni razpis za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 Operacija: Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe (Uradni list RS, št. 125/21), na 20. javni razpis za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 Operacija: Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev zahtevam kmetovanja na gorskih območjih (Uradni list RS, št. 167/21), na 21. javni razpis za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 Operacija: Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, namenjene izvajanju ekološke pridelave hrane (Uradni list RS, št. 167/21) na 22. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021, Operacija: Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, namenjene zaščiti živali na paši pred velikimi zvermi (Uradni list RS, št. 196/21), na 23. javni razpis za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 Operacija: Naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva (Uradni list RS, št. 202/21), in na 24. javni razpis za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 Operacija: Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, namenjene naložbam v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev na področju zaščite rejnih živali (Uradni list RS, št. 202/21), obravnavajo v skladu s spremenjeno 15. in novo 16. točko prvega odstavka 27. člena uredbe.

14. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 155/22) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

7. člen

(končanje postopkov)

Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21 in 11/22), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21 in 11/22).

8. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o dopolnitvi Uredbe spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 12/23) spreminja 57. člen Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 121/21) tako, da se glasi:

»57. člen

(končanje postopkov)

(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20 in 152/20), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20 in 152/20).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vloge, vložene na 3. javni razpis za podukrep 4.3: Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva Operacija: Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih (Uradni list RS, št. 36/21), obravnavajo v skladu s spremenjenim enaindvajsetim odstavkom 102. člena uredbe.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je rok za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev 30. junij 2024 za zahtevke, ki bodo vloženi na naslednje javne razpise:

-        1. javni razpis za podukrep 6.4 Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti (Uradni list RS, št. 93/20),

-        12. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020, namenjene obnovi proizvodnega potenciala hmeljišč po naravni nesreči (Uradni list RS, št. 97/20 in 119/20),

-        14. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020 za naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev na področju zaščite rejnih živali (Uradni list RS, št. 101/20 in 145/20),

-        javni razpis za operacijo ureditev gozdne infrastrukture iz PRP 2014–2020 za leto 2020 (Uradni list RS, št. 101/20),

-        13. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020, namenjene zaščiti živali na paši pred velikimi zvermi (Uradni list RS, št. 104/20),

-        6. javni razpis za podukrep 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2020 (Uradni list RS, št. 104/20),

-        javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2020 (Uradni list RS, št. 104/20),

-        15. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe ter izboljšanju okolja (Uradni list RS, št. 108/20),

-        javni razpis za operacijo naložbe v pred industrijsko predelavo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2020 (Uradni list RS, št. 108/20),

-        16. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020 (Uradni list RS, št. 157/20) in

-        17. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020 (Uradni list RS, št. 157/20).

(4) Upravičence, ki še niso vložili zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev na podlagi javnih razpisov iz prejšnjega odstavka, ARSKTRP po uradni dolžnosti, najpozneje v 30 dneh od uveljavitve te uredbe, obvesti o spremembi roka za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v skladu s prejšnjim odstavkom.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 50/23) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

(končanje postopkov)

(1) Vloge, vložene na 23. javni razpis za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 Operacija: Naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva (Uradni list RS, št. 202/21, 6/22, 43/22, 81/22 in 87/22), se obravnavajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21, 11/22, 155/22 in 12/23).

(2) Zahtevki za izplačilo sredstev, vloženi na 23. javni razpis za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 Operacija: Naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva (Uradni list RS, št. 202/21, 6/22, 43/22, 81/22 in 87/22), se obravnavajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21, 11/22, 155/22 in 12/23).

4. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 103/23) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»41. člen

(obveznosti iz odločbe do sredstev)

Upravičenci, ki imajo pravnomočne odločbe o pravici do sredstev, izdane na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21, 11/22, 155/22, 12/23 in 50/23), morajo izpolnjevati obveznosti v skladu s 27. členom Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21, 11/22, 155/22, 12/23 in 50/23).

42. člen

(končanje postopkov)

Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21, 11/22, 155/22, 12/23 in 50/23), se obravnavajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21, 11/22, 155/22, 12/23 in 50/23).

43. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.