Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o zelenem javnem
naročanju obsega:
-
Uredbo o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17 z dne 19.
9. 2017),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zelenem javnem naročanju
(Uradni list RS, št. 64/19 z dne 25. 10. 2019),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zelenem javnem naročanju
(Uradni list RS, št. 121/21 z dne 23. 7. 2021),
-
Uredbo o spremembi Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS,
št. 132/23 z dne 22. 12. 2023).
UREDBA
o zelenem javnem naročanju
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba ureja zeleno javno naročanje. Zeleno javno
naročanje je naročanje, pri katerem naročnik po Zakonu o javnem naročanju
(Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) naroča
blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom,
storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in
zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake
ali boljše funkcionalnosti.
(2) S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije
prenašajo:
-
del Direktive (EU) 2019/1161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.
junija 2019 o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko
učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L št. 188 z dne 12. julija 2019, str.
116) ter
-
6. člen in del Priloge III Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi
direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in
2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. novembra 2012, str. 1), zadnjič
spremenjene z Direktivo Sveta 2013/12/EU z dne 13. maja 2013 o
prilagoditvi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energetski
učinkovitosti zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 141 z dne
28. maja 2013, str. 28; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/27/EU).
2. člen
(namen uredbe)
Namen te uredbe je zmanjšati negativen vpliv na okolje z
javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj,
izboljšati okoljske značilnosti obstoječe ponudbe in spodbujati razvoj
okoljskih inovacij in krožno gospodarstvo ter dajati zgled zasebnemu sektorju
in potrošnikom.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
»Sistem ravnanja z okoljem« je prostovoljni sistem ravnanja organizacije
iz drugega odstavka 78. člena ZJN-3, ki se vzpostavi po standardu ISO
14001, shemi EMAS ali drugem standardu ali shemi, ki se uporablja za ravnanje z
okoljskimi odpadki in je sestavni del celotnega sistema vodenja, organizacijske
strukture, postopkov načrtovanja, delovnih procesov, razvojnih virov in
odgovornosti, vodi k izvajanju, doseganju, nadzorovanju ter vzdrževanju
okoljske politike organizacije in obvladovanju njenih okoljskih vplivov ter si
organizacija v skladu z njim prizadeva za nenehno izboljševanje svojega
ravnanja z okoljem. Potrdilo o vzpostavitvi tega sistema izda državni ali
regionalni organ ali neodvisna institucija, ki je bila v skladu s standardom SIST
EN ISO/IEC 17021-1:2015 (Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki
presojajo in certificirajo sisteme vodenja – 1. del: Zahteve) akreditirana za
potrditev vzpostavitve določenega sistema ravnanja z okoljem.
2.
»Znak za okolje tipa I« je znak iz 19. točke prvega odstavka
2. člena ZJN-3 in prostovoljna okoljska oznaka, ki označuje okoljsko
kakovost določenega blaga, storitve ali gradnje. Merila za pridobitev
okoljskega znaka tipa I temeljijo na proučitvi vpliva blaga, storitve ali
gradnje na okolje v njihovi življenjski dobi in na evropskih, mednarodnih ali
slovenskih okoljskih standardih. Podeljuje ga državni ali regionalni organ ali
neodvisna institucija, ki je akreditirana za potrditev uporabe določenega
okoljskega znaka tipa I.
3.
»Znak za okolje tipa III« je prostovoljna okoljska oznaka, ki ob
upoštevanju predhodno opredeljenih parametrov količinsko oziroma vrednostno
opredeljuje okoljske vplive določenega blaga, storitve ali gradnje, s čimer
uporabnika obvešča o vplivih tega blaga, storitve ali gradnje na okolje
(deklaracija). Parametri temeljijo na proučitvi vpliva blaga, storitve ali
gradnje na okolje v njihovi življenjski dobi in na slovenskih, evropskih ali
mednarodnih okoljskih standardih. Oznaka ima deklaratoren značaj in ne izraža
mnenja o okoljski kakovosti izdelka. Navedbe proizvajalca o okoljskih vplivih
posameznega blaga, storitve ali gradnje preveri neodvisna institucija.
4. člen
(predmeti javnega naročanja, za katere je obvezno
upoštevanje okoljskih vidikov)
(1) Upoštevanje okoljskih vidikov v postopkih javnega
naročanja je obvezno za naslednje predmete javnega naročanja:
1.
električna energija,
2.
živila in gostinske storitve,
3.
tekstilni izdelki,
4.
pisarniški papir in higienski papirnati izdelki,
5.
elektronska pisarniška oprema,
6.
televizorji,
7.
hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji,
pomivalni stroji, sušilni stroji, sesalniki in klimatske naprave,
8.
pohištvo,
9.
grelniki vode, grelniki prostora in njihove kombinacije ter hranilniki
tople vode,
10.
sanitarne armature,
11.
oprema za stranišča na splakovanje in oprema za pisoarje,
12.
stenske plošče,
13.
projektiranje oziroma izvedba gradnje stavb,
14.
projektiranje oziroma izvedba gradnje cest,
15.
vozila za cestni prevoz in storitve prevoza,
16.
pnevmatike,
17.
električne sijalke in svetilke ter razsvetljava v notranjih prostorih,
18.
cestna razsvetljava in prometna signalizacija,
19.
čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila,
20.
vrtnarske storitve, kmetijski in drugi proizvodi ter oprema in stroji za
vrtnarjenje,
21.
stavbno pohištvo,
22.
protihrupne cestne ograje.
(2) Vidik energijske učinkovitosti mora naročnik na
način, določen v sedmem odstavku 7. člena te uredbe, upoštevati tudi pri
oddaji predmeta javnega naročanja, ki ni naveden v prejšnjem odstavku, če je
povezan z rabo energije.
(3) Natančnejša opredelitev predmetov iz prvega odstavka
tega člena je določena v Natančnejši opredelitvi predmetov, za katere je zeleno
javno naročanje obvezno, ki je Priloga 1 te uredbe in njen sestavni del.
5. člen
(izjeme od zelenega javnega naročanja)
Ta uredba se ne uporablja:
1.
v primerih, ko se živila in gostinske storitve ter tekstilni izdelki in
pisarniški papir in higienski papirnati izdelki naročajo v humanitarne namene;
2.
za javna naročila blaga za blagovne rezerve, ko je treba zaradi
varnostnih ali higienskih zahtev upoštevati drugačne standarde;
3.
ko je predmet javnega naročanja stavbno pohištvo, ki je v primeru
ugotovljene prekomerne hrupne prometne obremenjenosti na zasebni lastnini
namenjeno zagotavljanju pasivne protihrupne zaščite;
4.
za javna naročila oboroženih sil, kadar je javno naročilo blaga,
storitve in gradnje z visoko energetsko učinkovitostjo, kakor je določeno v
Prilogi III Direktive 2012/27/EU, v nasprotju z naravo in glavnim ciljem
dejavnosti oboroženih sil, in za javna naročila vojaške opreme, kakor je
opredeljena v zakonu, ki opredeljuje javno naročanje na področju obrambe in
varnosti.
6. člen
(okoljski vidiki in cilji zelenega javnega naročanja)
(1) Pri oddaji javnih naročil naročnik upošteva zlasti
naslednje okoljske vidike:
-
energijska učinkovitost in uporaba obnovljivih oziroma drugih
alternativnih virov energije;
-
učinkovita in ponovna raba vode;
-
učinkovita raba virov;
-
preprečevanje nevarnosti za zdravje ali okolje, zlasti onesnaževanje
zraka, voda in tal ter zmanjševanje biotske raznovrstnosti;
-
ponovna raba sekundarnih surovin in izdelkov ter preprečevanje ter
zmanjševanje nastajanja odpadkov, vključno zaradi daljše življenjske dobe blaga
in gradnje;
-
spodbujanje uporabe proizvodov, ki se lahko večkrat uporabijo, namesto
takih za enkratno uporabo, spodbujanje popravil, priprave in predelave
odsluženih izdelkov in odpadkov za ponovno uporabo ter recikliranje.
(2) Naročnik mora javno naročilo, ki vključuje predmet
iz 4. člena te uredbe, oddati tako, da se v posameznem naročilu izpolni
tisti cilj, ki je v nadaljevanju določen za ta predmet:
1.
delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov oziroma
soproizvodnje električne energije z visokim izkoristkom, znaša najmanj 50 %;
2.
delež ekoloških živil znaša glede na celotno predvideno količino živil,
izraženo v kilogramih, najmanj 15 %;
3.
delež živil iz shem kakovosti znaša glede na celotno predvideno količino
živil, izraženo v kilogramih, najmanj 20 %;
4.
bombaž ali druga naravna vlakna, vsebovana v tekstilnih izdelkih, morajo
v najmanj 10% vseh izdelkov zajemati bombažna ali druga naravna vlakna, pridobljena
na ekološki način;
5.
delež primarne vlaknine, pridobljene iz trajnostno upravljanih gozdov, v
pisarniškem papirju in higienskih papirnatih proizvodih, izdelanih iz primarne
vlaknine, znaša najmanj 50 %;
6.
delež reciklirane vlaknine v pisarniškem papirju in higienskih papirnatih
proizvodih, izdelanih iz predelane vlaknine, znaša najmanj 30 %;
7.
osebni in prenosni računalniki ter zasloni so uvrščeni v najvišji
energijski razred, ki je dostopen na trgu;
8.
delež opreme za zajem, obdelavo in prikaz slik ter televizorjev, ki so
uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 70 %
vseh artiklov;
9.
delež hladilnikov, zamrzovalnikov in njunih kombinacij, pomivalnih,
pralnih in sušilnih strojev, sesalnikov in klimatskih naprav, ki so uvrščeni v
najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 80 % vseh artiklov;
10.
delež lesa ali lesnih tvoriv v pohištvu znaša najmanj 70 % prostornine
uporabljenih materialov za izdelavo pohištva, razen če predpis ali namen
uporabe to prepoveduje ali onemogoča;
11.
delež grelnikov vode, grelnikov prostorov in njihovih kombinacij ter
hranilnikov tople vode, ki so uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen
na trgu, znaša najmanj 85 %;
12.
delež sanitarnih armatur, ki so nameščene v nestanovanjskih prostorih za
več uporabnikov in pogosto uporabo ter omogočajo omejitev časa posamezne
uporabe vode, znaša najmanj 70 %;
13.
delež splakovalnih sistemov iz opreme za stranišča na splakovanje in
opreme za pisoarje, ki vključuje napravo za varčevanje z vodo, znaša najmanj 60
%;
14.
delež recikliranega ali ponovno uporabljenega gradbenega lesa v leseni
stenski plošči znaša najmanj 10 %;
15.
delež lesa ali lesnih tvoriv v stavbah znaša najmanj 30 % prostornine
vgrajenih materialov (brez notranje opreme, plošče pritlične etaže in pod njo
ležečih konstrukcij), razen če predpis ali namen uporabe to prepoveduje ali
onemogoča, pri čemer je lahko delež lesa za tretjino manjši, če se v stavbo
vgradi najmanj 10 % gradbenih proizvodov, ki imajo znak za okolje tipa I ali
III;
16.
pri gradnji vozišča ceste se recikliran asfaltni granulat (rezkanec), ki
je nastal ob prenovi te ceste ali je iz drugega vira, uporabi prioritetno za
proizvodnjo novih bituminiziranih zmesi, podredno pa zlasti za plasti,
stabilizirane s hidravličnim ali bitumenskim vezivom, tampon (vključno z
bankinami), posteljico, nasipe ter zasipe, in sicer v količini, ki je potrebna;
17.
delež čistih in brezemisijskih vozil za cestni prevoz in storitev
prevoza, razen vozil za opravljanje zakonsko določenih nalog policije, glede na
kategorije vozil, kot jih določa 3. točka Priloge 2, ki je sestavni del te
uredbe;
18.
delež pnevmatik, ki so uvrščene v najvišji energijski razred, dostopen
na trgu, znaša najmanj 90 % števila vseh artiklov pnevmatik;
19.
delež električnih sijalk, ki so uvrščene v najvišji energijski razred,
dostopen na trgu, znaša najmanj 90 %;
20.
delež svetilk, ki omogoča uporabo električnih sijalk, uvrščenih v
najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 %;
21.
razsvetljava v notranjih prostorih omogoča uporabo predstikalnih naprav
z možnostjo zatemnjevanja pri najmanj 40 % vseh sijalk;
22.
pri prenovi cestne razsvetljave se zagotovi 30 % prihranka porabe
električne energije;
23.
najmanj 30 % cestne razsvetljave omogoča zmanjšanje emisij nepotrebne
svetlobe;
24.
delež univerzalnih čistil, ki ustrezajo zahtevam za pridobitev znaka za
okolje EU za čistila za trdne površine glede merila strupenosti za vodno okolje
ter zahtevam za pridobitev znaka za okolje EU za čistila za trdne površine
glede merila o izključenih in omejenih snoveh, znaša glede na prostornino vseh
artiklov univerzalnih čistil najmanj 30 %;
25.
delež okrasnih rastlin, ki so prilagojene lokalnim razmeram gojenja,
znaša najmanj 70 %, pri čemer ni dopustno naročati invazivnih tujerodnih vrst
okrasnih rastlin;
26.
delež okrasnih medonosnih rastlin znaša najmanj 25 %;
27.
delež namakalnih sistemov, ki niso namenjeni namakanju kmetijskih
zemljišč in so prilagodljivi glede količine vode, ki se porazdeljuje po
območjih, znaša najmanj 60 %;
28.
delež namakalnih sistemov, ki niso namenjeni namakanju kmetijskih
zemljišč in uporabljajo deževnico, znaša najmanj 25 %,
29.
delež lesa ali lesnih tvoriv v stavbnem pohištvu znaša najmanj 80 %
prostornine vgrajenih materialov (brez stekla in stavbnega okovja), razen če
predpis ali namen uporabe to prepoveduje ali onemogoča.
30.
delež lesa ali lesnih tvoriv v protihrupnih cestnih ograjah znaša
najmanj 55 % prostornine uporabljenih materialov za izdelavo protihrupnih
cestnih ograj, razen če predpis, namen uporabe, krajevna arhitekturna tipologija
ali prostorski akt to prepoveduje ali onemogoča.
(3) Za čista in brezemisijska vozila se štejejo vozila,
definirana v 1. in 2. točki Priloge 2 te uredbe. Za alternativne vire energije
se štejejo viri energije iz 1. točke Priloge 2 te uredbe.
(4) Naročnik odda javno naročilo projektiranja stavbe
tako, da je mogoče pri izvedbi gradnje te stavbe doseči cilj iz 15. točke
drugega odstavka tega člena, razen če uporabi katerega od priznanih sistemov
gradnje in certificiranje trajnostne gradnje, kot so npr. DGNB, BREEAM, LEED.
Javno naročilo projektiranja ceste naročnik odda tako, da je mogoče pri izvedbi
gradnje ceste doseči cilj iz 16. točke drugega odstavka tega člena. V projektni
dokumentaciji za obnovo ceste morata biti predvidena vrsta in količina materialov,
ki bodo nastali pri obnovi in so primerni za recikliranje ali ponovno uporabo,
in način njihovega recikliranja ali ponovne uporabe v posameznih elementih
ceste, ki se obnavlja.
(5) Prostornina v stavbo vgrajenih materialov iz 15.
točke drugega odstavka tega člena se izračuna tako, da se od bruto prostornine
stavbe, izračunane skladno s SIST ISO 9836, odšteje neto prostornina stavbe,
izračunana po tem standardu. V izračun prostornine v stavbo vgrajenega lesa se
vključijo leseni sestavi oziroma konstrukcije, ki temeljijo na lesenih
elementih.
(6) Izjemoma, kadar to zahtevajo okoliščine ali predmet
javnega naročanja, lahko naročnik odda javno naročilo brez upoštevanja ciljev
iz drugega odstavka tega člena. V tem primeru mora pri naslednjem istovrstnem
naročilu zagotoviti, da se doseže 100-odstotni cilj, če je cilj iz drugega
odstavka tega člena nižji od 50 %, pa dvakratnik cilja iz drugega odstavka tega
člena, razen če je izjemo iz prejšnjega stavka uporabil zaradi oddaje javnega
naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi č) točke
prvega odstavka 46. člena ZJN-3 ali če zagotovi, da se objekt zgradi z
uporabo priznanega sistema certificiranja trajnostne gradnje ter razen v
primeru cilja iz 2., 15., 16. in 17. točke drugega odstavka tega člena.
(7) V primeru cilja iz 17. točke drugega odstavka tega člena
lahko naročnik izjemoma, kadar to zahtevajo okoliščine ali predmet javnega
naročanja, odda javno naročilo brez upoštevanja ciljev iz 3. točke Priloge 2 te
uredbe. V tem primeru mora ob naslednjem istovrstnem naročilu oziroma
najpozneje do izteka referenčnega obdobja iz 3. točke Priloge 2 te uredbe,
doseči zahtevano število čistih in brezemisijskih vozil glede na skupno število
vozil iste kategorije, zajetih v vseh pogodbah v posameznem referenčnem
obdobju. Pri naročilu storitev prevoza iz 60.a točke Priloge 1 te uredbe, lahko
naročnik izjemoma ne upošteva cilja iz 3. točke Priloge 2 te uredbe, kadar
naroča storitve prevoza na daljše relacije, ki ga z čistimi in brezemisijskimi
vozili ni mogoče izvesti zaradi krajšega dosega vozila ter hkrati na predmetni
relaciji in v njeni bližnji okolici ne obstaja ustrezna polnilna
infrastruktura. Ta izjema ne velja za naročila storitev prevoza znotraj urbanih
območij in kadar naročilo storitve prevoza ne presega 100 prevoženih kilometrov
na dan.
(8) Kadar naročnik uporabi izjemi iz šestega in sedmega
odstavka tega člena, mora to in razlog za njuno uporabo navesti in utemeljiti v
dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila iz 9. točke prvega odstavka 2.
člena ZJN-3. V primeru cilja iz 17. točke drugega odstavka tega člena mora
naročnik v dokumentu navesti tudi načrt prihodnjih naročil v referenčnem
obdobju, iz katerega morajo biti razvidni predvideno število vseh vozil,
predvideno število čistih in brezemisijskih vozil po kategorijah ter dinamika
bodočih javnih naročil znotraj referenčnega obdobja, pri čemer mora biti iz
načrta razvidno tudi doseganje cilja iz 3. točke Priloge 2 te uredbe.
7. člen
(način vključevanja okoljskih vidikov)
(1) Naročnik javno naročilo opiše tako, da je iz
njegovega naziva razvidno, da je predmet javnega naročanja okoljsko manj
obremenjujoče blago, storitev ali gradnja.
(2) Naročnik v postopek javnega naročanja vključi
okoljske vidike tako, da jih opredeli na enega ali več naslednjih načinov:
-
v tehničnih specifikacijah kot tehnični standard, zahtevo glede
delovanja, funkcionalnost ali drugo značilnost predmeta javnega naročanja,
-
kot razlog za izključitev iz a) točke šestega odstavka 75. člena
ZJN-3,
-
kot pogoj za sodelovanje gospodarskega subjekta pri izvedbi javnega
naročila,
-
kot merilo za oddajo javnega naročila, zlasti ob upoštevanju stroškov v
življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje v skladu s 85. členom ZJN-3,
-
kot posebno določilo pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki jo sklene z
izbranim ponudnikom, v primeru okvirnega sporazuma pa z izbranimi ponudniki.
(3) V postopku javnega naročanja predmetov iz prvega
odstavka 4. člena te uredbe naročnik merila za oddajo javnega naročila
praviloma opredeli tako, da se vsaj eno izmed meril oziroma del stroškov v
življenjski dobi nanaša na okoljske vidike iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(4) Naročnik lahko spodbuja zmanjšanje okoljskih
obremenitev tudi tako, da:
-
kot posebno pogodbeno določilo določi, da mora gospodarski subjekt v
času izvedbe naročila vzpostaviti sistem ravnanja z okoljem ali pridobiti znak
za okolje tipa I ali začeti postopek za vzpostavitev sistema ravnanja z okoljem
ali pridobitev znaka za okolje tipa I,
-
kot posebno pogodbeno določilo določi, da mora gospodarski subjekt, ki
nima vzpostavljenega sistema ravnanja z okoljem, med trajanjem pogodbe za nekaj
odstotkov izboljšati ogljični odtis svoje organizacije ali izdelka, ki je
predmet javnega naročanja,
-
ponudbo ponudnika, ki ima vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem, ali
ponudbo z izdelki z znakom za okolje tipa I v sklopu meril za oddajo
javnega naročila oceni kot boljšo ali
-
s posebnim orodjem pred začetkom postopka javnega naročanja, med njim
ali ko je končan izračuna oziroma pridobi izračun emisij CO2 oziroma
stroškov v življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje, ki je predmet javnega
naročanja, ter ugotovitve primerja s predhodnimi podatki ali konkurenčnim
blagom, storitvami ali gradnjami in jih, če to je potrebno oziroma primerno, uporabi
pri nadaljnjem javnem naročanju.
(5) Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila ali
okvirnega sporazuma, ki se sklepajo v skladu s 95. členom ZJN-3, se
sklenejo v skladu s to uredbo, če narava in vsebina prvotnega javnega naročila
ter določbe pogodbe ali okvirnega sporazuma to dopuščajo.
(6) Zlasti kadar si naročnik prizadeva spodbuditi
okoljske inovacije in prehod v krožno gospodarstvo, pri naročanju predmeta iz
13. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe pa tudi trajnostne vidike
gradnje, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v tehničnih
specifikacijah namesto tehničnih standardov opredeli funkcionalne zahteve
predmeta javnega naročila.
(7) Kadar je to skladno s stroškovno učinkovitostjo,
ekonomsko izvedljivostjo, širšo trajnostjo, tehnično ustreznostjo in zadostno
konkurenco ter je predmet javnega naročanja vezan na rabo energije, naročnik
okoljski vidik energijske učinkovitosti v postopek javnega naročanja vključi na
enega ali več načinov iz drugega odstavka tega člena, pri čemer zahtevo ali
merilo opredeli s sklicevanjem na najvišji razred energijske učinkovitosti, ki
ga blago dosega na trgu. Naročnik javno naročilo oblikuje tako, da se glede na
celoten predmet naročanja doseže najboljša mogoča energijska učinkovitost.
Javna naročila storitev, ki imajo znaten energetski vidik, pa naroča ob
upoštevanju možnosti dolgoročnega prihranka energije. Pri naročanju storitev
naročnik zahteva, da jih ponudniki opravljajo z uporabo blaga, ki izpolnjuje
zahteve najvišjega razreda energijske učinkovitosti, razen če uporaba blaga ni
neposredno povezana s predmetom naročanja, ponudnik že razpolaga s potrebnim
blagom ali namerava za izvedbo naročila uporabiti rabljeno blago.
(8) Pri javnem naročanju vozil za cestni promet in
storitev prevoza naročnik v tehničnih specifikacijah opredeli minimalne
tehnične zahteve skladno s 1. in 2. točko Priloge 2 te uredbe za tista vozila,
ki bodo prispevala k doseganju minimalnega cilja čistih in brezemisijskih vozil
v javnem naročilu.
(9) Če naročnik cilj iz drugega odstavka prejšnjega
člena upošteva pri oddaji javnega naročila v skladu s petim odstavkom
73. člena ZJN-3, mu tega cilja ni treba upoštevati pri javnem naročanju po
postopku javnega naročanja iz prvega odstavka 39. člena ZJN-3.
(10) Pri javnem naročanju projektiranja oziroma izvedbe
gradnje cest lahko naročnik namesto klasičnih asfaltnih zmesi predvidi uporabo
toplih asfaltov, zlasti če je treba cesto hitro prepustiti prometu.
(11) Pri javnem naročanju projektiranja oziroma izvedbe
gradnje cest lahko naročnik za cesto s težko, zelo težko in izredno težko
prometno obremenitvijo na poseljenih območjih in cesto z načrtovano ureditvijo
za zaščito pred hrupom predvidi uporabo protihrupnih cestnih ograj in asfaltnih
zmesi za znižanje hrupa.
8. člen
(primeri okoljskih zahtev in meril)
(1) Ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo,
pristojno za javna naročila, skupaj z ministrstvi, pristojnimi za posamezno področje,
njihovimi organi v sestavi in vladnimi službami pripravita primere okoljskih
zahtev in meril, ki jih lahko naročnik vključi v postopek javnega naročanja, da
bi dosegel cilje iz drugega odstavka 6. člena te uredbe, razen cilja iz
16. točke drugega odstavka 6. člena te uredbe, in jih objavita na
svetovnem spletu.
(2) Ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo, pristojno
za javna naročila, skupaj z ministrstvi, pristojnimi za posamezno področje,
njihovimi organi v sestavi in vladnimi službami zagotovita, da se glede na
tehnološki razvoj, razmere na trgu ter zakonodajo in smernice Evropske unije in
Republike Slovenije okoljske zahteve in merila iz prejšnjega odstavka
posodobijo najmanj vsaki dve leti.
9. člen
(spremljanje zelenega javnega naročanja)
(1) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, na podlagi
podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, najpozneje do
30. septembra tekočega leta pripravi statistično poročilo o oddanih
zelenih javnih naročilih in ga vključi v statistično poročilo iz tretjega
odstavka 107. člena ZJN-3.
(2) Statistično poročilo o oddanih zelenih javnih
naročilih iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
-
število in vrednost oddanih zelenih javnih naročil ter delež oddanih
zelenih javnih naročil glede na število in vrednost vseh oddanih javnih
naročil;
-
število in vrednost oddanih zelenih javnih naročil ter delež oddanih
zelenih javnih naročil glede na število in vrednost vseh oddanih javnih
naročil, ločeno razčlenjeno na področje javnega naročanja, vrsto predmeta
javnega naročila, oznako oddelka enotnega besednjaka javnih naročil (CPV),
predmete iz prvega odstavka 4. člena te uredbe in postopke javnega
naročanja;
-
pogostost uporabljenih načinov vključevanja okoljskih vidikov iz drugega
odstavka 7. člena te uredbe pri oddanih zelenih javnih naročilih;
-
število in delež naročnikov, ki so oddali vsaj eno zeleno javno naročilo,
razčlenjeno na kategorijo naročnika, in število naročnikov, ki so oddali vsaj
eno javno naročilo, niso pa oddali nobenega zelenega javnega naročila,
razčlenjeno na kategorijo naročnika, ter delež teh naročnikov glede na število
naročnikov iste kategorije, ki so v tem letu oddali vsaj eno javno naročilo;
-
število in vrednost oddanih zelenih javnih naročil ter delež oddanih
zelenih javnih naročil glede na število in vrednost vseh oddanih javnih
naročil, razčlenjeno na vrsto predmeta javnega naročila in ponudnike s sedežem
v Republiki Sloveniji, drugi državi članici Evropske unije in tretji državi;
-
število ponudnikov s sedežem v Republiki Sloveniji, drugi državi članici
EU in tretji državi, katerim je bilo oddano vsaj eno zeleno javno naročilo,
razčlenjeno na vrsto predmeta javnega naročila, ter delež teh ponudnikov glede
na število izbranih ponudnikov za javno naročilo z isto vrsto predmeta javnega
naročila;
-
število ponudnikov, katerim je bilo oddano vsaj eno zeleno javno
naročilo, razčlenjeno na vrsto predmeta javnega naročila in velikost ponudnika,
ter delež teh ponudnikov glede na število izbranih ponudnikov za javno naročilo
z isto vrsto predmeta javnega naročila.
Priloga
1: Natančnejša opredelitev predmetov, za katere je zeleno javno naročanje
obvezno
Priloga
2: Opredelitev ciljev in pogojev na področju javnega naročanja čistih in brezemisijskih
vozil za cestni prevoz
Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list
RS, št. 51/17) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
10. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o zelenem
javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/11, 18/12, 24/12, 64/12, 2/13,
89/14 in 91/15 – ZJN-3).
11. člen
(prehodno obdobje za zeleno
javno naročanje)
(1) Ne glede na 2. točko drugega odstavka 6. člena
te uredbe naročnik javno naročilo živil odda tako, da znaša delež ekoloških
živil najmanj:
-
10 % števila vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil,
če je v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu objavljeno na
portalu javnih naročil do 31. Decembra 2020;
-
12 % števila vseh artiklov ali celotne predvidene količine živil, če je
v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu
javnih naročil do 31. decembra 2023.
(2) Ne glede na 26. točko drugega odstavka 6. člena
te uredbe naročnik javno naročilo vrtnarskih storitev, kmetijskih in drugih
proizvodov ter opreme in strojev za vrtnarjenje odda tako, da znaša delež
okrasnih rastlin rastlinskih vrst, prilagojenih lokalnim razmeram gojenja,
najmanj 35 % celotne predvidene količine okrasnih rastlin, če je v postopku
javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu javnih
naročil do 31. decembra 2019.
(3) Ne glede na 27. točko drugega odstavka 6. člena
te uredbe naročnik javno naročilo vrtnarskih storitev, kmetijskih in drugih
proizvodov ter opreme in strojev za vrtnarjenje odda tako, da znaša delež
okrasnih medonosnih rastlin najmanj 15 % celotne predvidene količine okrasnih
rastlin, če je v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu
objavljeno na portalu javnih naročil do 31. decembra 2019.
12. člen
(rok za pripravo primerov
okoljskih zahtev in meril)
Ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo, pristojno
za javna naročila, objavita primere okoljskih zahtev in merila iz prvega
odstavka 8. člena te uredbe najkasneje v desetih dneh po uveljavitvi te
uredbe.
13. člen
(zaključek postopkov,
začetih pred uveljavitvijo te uredbe)
(1) Postopki javnega naročanja, za katere je bilo
obvestilo o javnem naročilu ali obvestilo o projektnem natečaju poslano v
objavo pred uveljavitvijo te uredbe, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki javnega naročanja, za katere na portalu
javnih naročil ni treba objaviti obvestila o naročilu in so naročniki gospodarskim
subjektom poslali povabilo k sodelovanju, povabilo k potrditvi interesa ali
povabilo k predložitvi ponudb pred uveljavitvijo te uredbe, se izvedejo po
dosedanjih predpisih.
(3) Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila ali
okvirnega sporazuma, ki se sklepajo v skladu s 95. členom Zakona o javnem
naročanju (Uradni list RS, št. 91/15), se sklenejo po dosedanjih
predpisih, če je pred uveljavitvijo uredbe vsaj ena od pogodbenih strank
podpisala dodatek k pogodbi ali sporazumu.
(4) Posamezna javna naročila, ki se oddajo na podlagi
okvirnega sporazuma, za sklenitev katerega je naročnik obvestilo o javnem
naročilu poslal v objavo pred uveljavitvijo te uredbe ali je pred uveljavitvijo
te uredbe gospodarskim subjektom poslal povabilo k sodelovanju, povabilo k potrditvi
interesa ali povabilo k predložitvi ponudb, se oddajo v skladu s to uredbo, če
to dopuščajo določbe okvirnega sporazuma in predmet posameznega javnega
naročila ali predhodnih posameznih naročil.
(5) Posamezna javna naročila, ki se oddajo v dinamičnem nabavnem
sistemu, za vzpostavitev katerega je naročnik obvestilo o javnem naročilu
poslal v objavo pred uveljavitvijo te uredbe, se oddajo v skladu s to uredbo,
če to dopuščajo zahteve, ki jih je naročnik uporabil za vzpostavitev tega
sistema, in predmet posameznega javnega naročila ali predhodnih posameznih
naročil.
(6) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko
naročnik ob upoštevanju te uredbe spremeni dokumentacijo v zvezi z oddajo
javnega naročila oziroma navedbe v objavljenem obvestilu o javnem naročilu in
javno naročilo odda v skladu z določbami te uredbe, če še ni potekel rok za
predložitev ponudb.
14. člen
(prvo statistično poročilo
o oddanih zelenih javnih naročilih)
Statistično poročilo o oddanih zelenih javnih naročilih iz
prvega odstavka 9. člen te uredbe ministrstvo, pristojno za javna
naročila, prvič pripravi leta 2019.
15. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2018.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 64/19) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
(zaključek postopkov, začetih pred uveljavitvijo te
uredbe)
(1) Postopki javnega naročanja, za katere je bilo obvestilo o
javnem naročilu ali obvestilo o projektnem natečaju poslano v objavo pred
uveljavitvijo te uredbe, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki javnega naročanja, za katere na portalu javnih
naročil ni treba objaviti obvestila o naročilu in so naročniki gospodarskim
subjektom poslali povabilo k sodelovanju, povabilo k potrditvi interesa ali
povabilo k predložitvi ponudb pred uveljavitvijo te uredbe, se izvedejo po
dosedanjih predpisih.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko
naročnik ob upoštevanju spremenjenih 3., 6. in 7. člena uredbe spremeni
dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma navedbe v objavljenem
obvestilu o javnem naročilu ter javno naročilo odda v skladu s spremenjenimi
3., 6. in 7. členom uredbe, če še ni potekel rok za predložitev ponudb.
7. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 121/21) spreminja 11. člen uredbe tako,
da se glasi:
»11. člen
(prehodno obdobje za zeleno
javno naročanje)
(1) Ne glede na 2. točko drugega odstavka 6. člena
te uredbe naročnik javno naročilo živil odda tako, da znaša delež ekoloških
živil najmanj:
-
10 % števila vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil,
če je v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu objavljeno na
portalu javnih naročil do 31. Decembra 2020;
-
12 % števila vseh artiklov glede na celotnoo predvideno količino živil,
izraženo v kilogramih, če je v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem
naročilu objavljeno na portalu javnih naročil do 31. decembra 2023.
(2) Ne glede na 26. točko drugega odstavka 6. člena
te uredbe naročnik javno naročilo vrtnarskih storitev, kmetijskih in drugih
proizvodov ter opreme in strojev za vrtnarjenje odda tako, da znaša delež
okrasnih rastlin rastlinskih vrst, prilagojenih lokalnim razmeram gojenja,
najmanj 35 % celotne predvidene količine okrasnih rastlin, če je v postopku
javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu javnih
naročil do 31. decembra 2019.
(3) Ne glede na 27. točko drugega odstavka 6. člena
te uredbe naročnik javno naročilo vrtnarskih storitev, kmetijskih in drugih
proizvodov ter opreme in strojev za vrtnarjenje odda tako, da znaša delež
okrasnih medonosnih rastlin najmanj 15 % celotne predvidene količine okrasnih
rastlin, če je v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu
objavljeno na portalu javnih naročil do 31. decembra 2019.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
8. člen
(zaključek postopkov, začetih pred uveljavitvijo te
uredbe)
(1) Postopki javnega naročanja, za katere je bilo obvestilo o
javnem naročilu ali obvestilo o projektnem natečaju poslano v objavo pred
uveljavitvijo te uredbe, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki javnega naročanja, za katere na portalu javnih
naročil ni treba objaviti obvestila o naročilu in za katere so naročniki
gospodarskim subjektom poslali povabilo k sodelovanju, povabilo k potrditvi
interesa ali povabilo k predložitvi ponudb pred uveljavitvijo te uredbe, se
izvedejo po dosedanjih predpisih.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko
naročnik ob upoštevanju spremenjenega 4. in 6. člena uredbe spremeni
dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma navedbe v objavljenem
obvestilu o javnem naročilu ter javno naročilo odda v skladu s spremenjenima 4.
in 6. členom uredbe, če še ni potekel rok za predložitev ponudb.
9. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi Uredbe o zelenem javnem
naročanju (Uradni list RS, št. 132/23) spreminja 11. člen uredbe tako,
da se glasi:
»11. člen
(prehodno obdobje za zeleno
javno naročanje)
(1) Ne glede na 2. točko drugega odstavka 6. člena
te uredbe naročnik javno naročilo živil odda tako, da znaša delež ekoloških
živil najmanj:
-
10 % števila vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil,
če je v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu objavljeno na
portalu javnih naročil do 31. Decembra 2020;
-
12 % števila vseh artiklov glede na celotnoo predvideno količino živil,
izraženo v kilogramih, če je v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem
naročilu objavljeno na portalu javnih naročil do 31. decembra 2024.
(2) Ne glede na 26. točko drugega odstavka 6. člena
te uredbe naročnik javno naročilo vrtnarskih storitev, kmetijskih in drugih
proizvodov ter opreme in strojev za vrtnarjenje odda tako, da znaša delež
okrasnih rastlin rastlinskih vrst, prilagojenih lokalnim razmeram gojenja, najmanj
35 % celotne predvidene količine okrasnih rastlin, če je v postopku javnega
naročanja obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu javnih naročil do
31. decembra 2019.
(3) Ne glede na 27. točko drugega odstavka 6. člena
te uredbe naročnik javno naročilo vrtnarskih storitev, kmetijskih in drugih
proizvodov ter opreme in strojev za vrtnarjenje odda tako, da znaša delež
okrasnih medonosnih rastlin najmanj 15 % celotne predvidene količine okrasnih
rastlin, če je v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu
objavljeno na portalu javnih naročil do 31. decembra 2019.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.