Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju obsega:

-        Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 z dne 22. 6. 2018),

-        Uredbo o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 59/19 z dne 4. 10. 2019).

UREDBA

o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa zaradi varstva okolja pred hrupom:

1.      stopnje varstva pred hrupom,

2.      mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju,

3.      ukrepe varstva pred hrupom,

4.      ocenjevanje kazalcev hrupa,

5.      podrobnejšo vsebino vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja,

6.      podrobnejšo vsebino okoljevarstvenega dovoljenja,

7.      vsebino strokovne ocene skladnosti obratovanja virov hrupa in

8.      vsebino ocene obremenjenosti okolja s hrupom.

2. člen

(uporaba)

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za hrup v okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe te uredbe ne uporabljajo za emisije hrupa strojev v skladu s predpisom, ki ureja emisije hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, in za hrup v okolju, ki:

1.      ga povzroča izpostavljeni človek sam,

2.      nastaja zaradi del v gospodinjstvih,

3.      ga povzročajo prebivalci v sosednjih stanovanjih oziroma stanovanjskih stavbah,

4.      ga povzročajo domače živali,

5.      nastane na delovnem mestu,

6.      nastane znotraj prevoznih sredstev,

7.      ga povzročajo ladje,

8.      nastane zaradi vojaških, obrambnih ali zaščitnih dejavnosti na območjih za potrebe obrambe ter območjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo prostor,

9.      nastane zaradi izvajanja nalog v zvezi z obrambo države ali izvajanja zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah in

10.   nastane pri izvajanju medicinske, policijske in druge pomoči.

3. člen

(izrazi)

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.      celotna obremenitev okolja s hrupom je obremenitev okolja zaradi virov hrupa, ki prispevajo k obremenitvi posameznega območja iz 4. člena te uredbe s hrupom;

2.      ekvivalentna raven hrupa L_eq je za določen časovni interval izračunana stalna raven hrupa, ki je po energiji zvočnega valovanja enaka energiji izmerjenega hrupa (v nadaljnjem besedilu: ekvivalentna raven hrupa);

3.      gradbišče je gradbišče v skladu z zakonom, ki ureja graditev;

4.      heliport je heliport v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo;

5.      industrijski kompleks je ena ali več naprav na istem kraju, ki jih upravlja ena fizična ali pravna oseba;

6.      (črtana);

7.      kraj je zemljepisna lega industrijskega kompleksa;

8.      letališče je letališče v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo;

9.      linijski vir hrupa je cesta ali železniška proga, vključno z vsemi objekti pripadajoče infrastrukture, ki je potrebna za njihovo obratovanje;

10.   nov vir hrupa je vsak nov vir hrupa ali vir hrupa s spremenjeno zmogljivostjo ali vrsto procesa, zaradi katerega nastaja emisija hrupa v okolje, do začetka obratovanja oziroma do pridobitve uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

11.   območje podrobnejše namenske rabe prostora je območje, prikazano v občinskem prostorskem načrtu v skladu s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave prostorskega načrta občine;

12.   obstoječi vir hrupa je vir hrupa, ki na dan uveljavitve te uredbe obratuje, oziroma ko je zanj pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;

13.   površina podrobnejše namenske rabe prostora je površina na območju podrobnejše namenske rabe prostora, določena s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave prostorskega načrta občine;

14.   pristanišče je pristanišče v skladu s pomorskim zakonikom;

15.   ukrepi varstva pred hrupom so:

-  prostorsko načrtovanje in graditev objektov, ki so vir hrupa,

-  prostorsko načrtovanje območij varstva pred hrupom, prostorsko načrtovanje območij in graditev stavb z varovanimi prostori,

-  ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa, povezani z načinom obratovanja vira hrupa,

-  ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa na viru hrupa,

-  ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolje iz vira hrupa (aktivna zaščita) in

-  ukrepi zmanjšanja vplivov hrupa na varovane prostore stavb (pasivna zaščita), v skladu s predpisom, ki ureja zaščito pred hrupom v stavbah;

16.   varovani prostor je prostor v stavbi, v katerem se opravlja vzgojno-varstvena ali izobraževalna dejavnost ali dejavnost zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj, bolnišnic ali klinik v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in prostori v stanovanjih, v katerih se ljudje zadržujejo dlje časa (npr. spalnice, dnevne sobe, otroške sobe, bivalne kuhinje ipd.);

17.   vir onesnaževanja okolja s hrupom (v nadaljnjem besedilu: vir hrupa) je:

-  cesta, na kateri letni pretok presega 1 000 000 vozil,

-  železniška proga z letnimi prevozi več kot 10 000 vlakov,

-  letališče, heliport ali pristanišče,

-  skladišče ali druge odprte površine za pretovor blaga, če letna masa tega blaga presega 10 000 ton (v nadaljnjem besedilu: objekt za pretovor blaga),

-  odprto parkirišče, na katerem letni pretok vozil presega 1 000 000 vozil, razen tistih, ki so v skladu s predpisom, ki ureja javne ceste, del avtoceste, hitre ceste, glavne ceste ali regionalne ceste,

-  naprava, katere obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup. Naprava je tudi naprava za obdelavo odpadkov, vetrna elektrarna, objekt za izkoriščanje ali predelavo mineralnih surovin, strelišče ali poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, objekt za športne ali druge javne prireditve, gostinski ali zabaviščni lokal, ki zunaj stavbe uporablja zvočne naprave, in zabaviščni objekt (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče),

-  industrijski kompleks,

-  gradbišče, na katerem se izvaja poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja,

-  obrat;

18.   vplivno območje vira hrupa je območje, v katerem je na podlagi vrednotenja kazalcev hrupa na podlagi priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, ocenjeno, da je hrup zaradi obratovanja vira hrupa na tem območju višji od mejnih vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom;

19.   (črtana).

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določa predpis, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju.

4. člen

(stopnje varstva pred hrupom in merila za razvrščanje)

(1) Zaradi varstva pred hrupom se posamezna območja podrobnejše namenske rabe razvrstijo v štiri stopnje varstva:

a)     I. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljnjem besedilu: I. območje varstva pred hrupom) obsega mirno območje na prostem, razen:

-  območja prometne infrastrukture, v širini 1000 metrov od sredine ceste ali železniške proge, in

-  območja mineralnih surovin;

b)     II. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljnjem besedilu: II. območje varstva pred hrupom) obsega naslednja območja podrobnejše namenske rabe prostora:

-  območje stanovanj: stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene ali površine počitniških hiš,

-  območje centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč, in

-  posebno območje: površine za turizem;

c)     III. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljnjem besedilu: III. območje varstva pred hrupom) obsega naslednja območja podrobnejše namenske rabe prostora:

-  območje stanovanj: stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene, površine podeželskega naselja ali počitniških hiš,

-  območje centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti ali druga območja centralnih dejavnosti,

-  posebno območje: površine športnih centrov ali površine za turizem,

-  območje zelenih površine: površine za oddih, rekreacijo in šport, parki, površine za vrtičkarstvo, druge urejene zelene površine ali pokopališča,

-  površine razpršene poselitve in

-  razpršeno gradnjo;

č)    IV. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljnjem besedilu: IV. območje varstva pred hrupom) obsega naslednja območja podrobnejše namenske rabe prostora:

-  območje proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, gospodarske cone ali površine z objekti za industrijsko proizvodnjo,

-  območje prometne infrastrukture,

-  območje energetske infrastrukture,

-  območje komunikacijske infrastrukture,

-  območje okoljske infrastrukture,

-  območje vodne infrastrukture,

-  območje mineralnih surovin: vse površine,

-  območje kmetijskih zemljišč: vse površine, razen površin na mirnem območju na prostem, in

-  območje gozdnih zemljišč: vse površine, razen površin na mirnem območju na prostem.

(2) Mirno območje poselitve se lahko določi na II. območju varstva pred hrupom ali na njegovem delu.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora biti na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 metrov in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 metrov, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.

II. MEJNE VREDNOSTI KAZALCEV HRUPA

5. člen

(mejne vrednosti)

(1) Mejne vrednosti kazalcev hrupa L_noč in L_dvn za celotno obremenitev okolja s hrupom so za posamezna območja varstva pred hrupom določene v preglednici 1 priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so mejne vrednosti kazalcev hrupa L_noč in L_dvn za celotno obremenitev okolja s hrupom, ki ga povzroča obratovanje enega ali več linijskih virov hrupa ali linijskega vira hrupa in večjega letališča ali linijskega vira hrupa in pristanišča za posamezna območja varstva pred hrupom, določene v preglednici 2 priloge 1 te uredbe.

(3) Mejne vrednosti kazalcev hrupa L_dan, L_večer, L_noč, in L_dvn za obremenitev okolja s hrupom, ki ga povzroča obratovanje linijskega vira hrupa, večjega letališča ali pristanišča, so za posamezna območja varstva pred hrupom določene v preglednici 3 priloge 1 te uredbe.

(4) Mejne vrednosti kazalcev hrupa L_dan, L_večer, L_noč, in L_dvn, ki ga povzroča obratovanje naprave, obrata, industrijskega kompleksa, letališča, ki ni večje letališče, heliporta, objekta za pretovor blaga ali odprtega parkirišča, so za posamezna območja varstva pred hrupom določene v preglednici 4 priloge 1 te uredbe.

(5) Mejne vrednosti konične ravni hrupa L₁, ki jo povzroča obratovanje letališča, heliporta, pristanišča, objekta za pretovor blaga, naprave, obrata ali industrijskega kompleksa, so za posamezna območja varstva pred hrupom določene v preglednici 5 priloge 1 te uredbe.

(6) Mejne vrednosti, določene v preglednici 4 priloge 1 te uredbe za večer in v preglednici 5 priloge 1 te uredbe za večer in noč, veljajo za I. in II. območje varstva pred hrupom ob nedeljah in dela prostih dneh tudi kot mejne vrednosti za obdobje dneva.

(7) Mejne vrednosti kazalcev hrupa L_dan, L_večer, L_noč in L_dvn in konične ravni hrupa L₁, ki ga povzroča obratovanje gradbišča, so določene v preglednici 6 priloge 1 te uredbe.

(8) Mejne vrednosti kazalcev hrupa iz preglednice 4 in preglednice 6 priloge 1 te uredbe se uporabijo tudi kot ekvivalentne ravni hrupa iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe, ki se nanašajo na isto obdobje dneva.

III. OCENJEVANJE KAZALCEV HRUPA

6. člen

(metode ocenjevanja)

(1) Hrup v okolju se na posameznem območju varstva pred hrupom ocenjuje na podlagi rezultatov meritev ali modelnih izračunov v skladu z metodami ocenjevanja hrupa, določenimi v predpisu, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju.

(2) Če je vir hrupa gostinski ali zabaviščni lokal, ki zunaj stavbe uporablja zvočne naprave, ali gradbišče, ki obratuje ob sobotah po 16. uri ali ob nedeljah ali dela prostih dnevih, se hrup v okolju ocenjuje na podlagi ekvivalentnih ravni hrupa med obratovanjem vira hrupa.

7. člen

(mesto ocenjevanja)

(1) Kazalci hrupa se ocenjujejo na mestih ocenjevanja, določenih v skladu s predpisom, ki ureja prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje.

(2) Pri ocenjevanju kazalcev hrupa, ki ga povzroča posamezni vir hrupa, je mesto ocenjevanja pred fasadami najbolj izpostavljenih stavb z varovanimi prostori v skladu s standardom SIST ISO 1996-2.

(3) Če ima stavba več nadstropij z varovanimi prostori, je treba pri načrtovanju ukrepov varstva pred hrupom izbrati mesto ocenjevanja pred najbolj izpostavljenim delom fasade vsakega nadstropja posebej.

(4) Če v razdalji z vodoravno projekcijo do 500 metrov od meje vira hrupa ni stavb z varovanimi prostori, se za mesto ocenjevanja izbere mesto na prostem v razdalji z vodoravno projekcijo 500 metrov od meje vira hrupa.

8. člen

(ocenjevanje kazalcev hrupa)

(1) Kazalca hrupa L_noč in L_dvn je treba na posameznem območju varstva pred hrupom oceniti kot celotno obremenitev okolja s hrupom.

(2) Kazalce hrupa L_dan, L_noč, L_večer in L_dvn, ki ga povzročajo posamezni viri hrupa, je treba oceniti tako, da meritve ali modelni izračuni na podlagi računskih metod ocenjevanja kazalcev hrupa potekajo ob izključitvi vseh preostalih virov hrupa.

(3) Ocenjevanje obremenjenosti okolja s hrupom iz prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti pri pripravi poročila o vplivih nameravanega posega na okolje ali vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.

(4) Vse vrste ocenjevanja hrupa z meritvami ali modelnim izračunom na podlagi računskih metod izvaja oseba, ki ima pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa za emisije hrupa v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

9. člen

(čezmerna obremenitev)

(1) Celotna obremenitev okolja s hrupom je čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L_noč ali L_dvn na katerem koli mestu ocenjevanja na posameznem območju varstva pred hrupom presega mejno vrednost, določeno v preglednici 1 priloge 1 te uredbe.

(2) Če je hrup posledica obratovanja enega ali več linijskih virov hrupa ali linijskega vira hrupa in večjega letališča ali linijskega vira hrupa in pristanišča, je ne glede na določbe prejšnjega odstavka celotna obremenitev okolja s hrupom čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L_noč ali L_dvn na katerem koli mestu ocenjevanja na posameznem območju varstva pred hrupom presega mejno vrednost, določeno v preglednici 2 priloge 1 te uredbe.

(3) Če je hrup posledica obratovanja enega ali več linijskih virov hrupa ali linijskega vira hrupa in večjega letališča ali linijskega vira hrupa in pristanišča ter tudi obratovanja naprav, industrijskih kompleksov, obratov, letališča, ki ni večje letališče, heliporta, objektov za pretovor blaga ali odprtega parkirišča, se uporabljajo mejne vrednosti iz preglednice 2 priloge 1 te uredbe samo, če celotna obremenitev okolja s hrupom na mestu ocenjevanja hrupa presega mejne vrednosti iz preglednice 4 priloge 1 te uredbe.

(4) Če je hrup posledica obratovanja linijskega vira ali obratovanja večjega letališča ali pristanišča, je obremenitev okolja s hrupom čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L_dan, L_noč, L_večer ali L_dvn na katerem koli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 3 priloge 1 te uredbe.

(5) Če je hrup posledica obratovanja odprtega parkirišča, je obremenitev okolja s hrupom čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L_dan, L_večer, L_noč ali L_dvn na katerem koli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 4 priloge 1 te uredbe.

(6) Če je hrup posledica obratovanja naprave, obrata, industrijskega kompleksa, letališča, ki ni večje letališče, heliporta ali objekta za pretovor blaga, je obremenitev okolja s hrupom čezmerna, če:

1.      vrednost kazalca hrupa na katerem koli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 4 priloge 1 te uredbe, ali

2.      vrednost konične ravni hrupa L₁ na katerem koli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 5 priloge 1 te uredbe.

(7) Če je hrup posledica obratovanja gradbišča, je obremenitev okolja s hrupom čezmerna, če:

1.      vrednost kazalca hrupa L_dan, L_večer, L_noč ali L_dvn na katerem koli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 6 priloge 1 te uredbe,

2.      vrednost kazalca hrupa L_noč ali L_dvn celotne obremenitve okolja s hrupom na katerem koli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 6 priloge 1 te uredbe,

3.      vrednost konične ravni hrupa L₁ na katerem koli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 6 priloge 1 te uredbe, ali

4.      ekvivalentna raven hrupa, ob sobotah po 16. uri, nedeljah ali dela prostih dnevih, presega mejno vrednost, določeno v preglednici 6 priloge 1 te uredbe, za obratovanje v nočnem času.

(8) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se pri presoji vplivov na okolje za linijski vir hrupa šteje, da obremenitev okolja s hrupom ni čezmerna, če so upoštevani tehnično, prostorsko in ekonomsko upravičeni ukrepi za zmanjšanje emisije na viru hrupa in aktivne zaščite vira hrupa ter so v vplivnem območju vira hrupa:

1.      na obstoječih varovanih prostorih načrtovani ukrepi pasivne protihrupne zaščite,

2.      obstoječi varovani prostori že zvočno izolirani v skladu s predpisom, ki ureja zaščito pred hrupom v stavbah,

3.      obstoječi objekti, pri gradnji katerih bi obremenitev zaradi vira hrupa morala biti upoštevana, ali

4.      izvedba ukrepov na obstoječih objektih zaradi njihovega slabega gradbenega stanja ni mogoča oziroma bi lahko ogrozila statično stabilnost stavbe z varovanimi prostori.

(9) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se šteje, da obremenitev okolja s hrupom zaradi obratovanja linijskega vira hrupa ni čezmerna v primerih, ko so izvedeni tehnično, prostorsko in ekonomsko upravičeni ukrepi za zmanjšanje emisije na viru hrupa in aktivne zaščite vira hrupa ter v vplivnem območju vira hrupa:

1.      na obstoječih varovanih prostorih izvedeni ukrepi pasivne protihrupne zaščite,

2.      obstoječi varovani prostori že zvočno izolirani v skladu s predpisom, ki ureja zaščito pred hrupom v stavbah,

3.      obstoječi objekti, pri gradnji katerih bi obremenitev zaradi vira hrupa morala biti upoštevana,

4.      lastniki varovanih prostorov odklonijo ali ne omogočijo izvedbe ukrepov ali so varovani prostori nenaseljeni ali

5.      izvedba ukrepov na obstoječih objektih zaradi slabega gradbenega stanja ni mogoča oziroma bi lahko ogrozila statično stabilnost stavbe z varovanimi prostori.

(10) Za tehnično, prostorsko in ekonomsko upravičene ukrepe za zmanjšanje emisije na viru hrupa in ukrepe aktivne zaščite vira hrupa iz osmega odstavka tega člena se štejejo ukrepi, predlagani v oceni obremenjenosti okolja s hrupom. Izpolnjevanje zahtev iz 1. do 4. točke osmega odstavka tega člena se dokazuje z oceno obremenjenosti okolja s hrupom iz priloge 4 te uredbe.

(11) Izpolnjevanje zahtev iz devetega odstavka tega člena se dokazuje:

1.      izpolnjevanje zahteve iz 1. in 2. točke devetega odstavka tega člena s predložitvijo elaborata in izkaza, ki na ravni projekta dokazujeta, da raven hrupa v varovanem prostoru zaradi vira hrupa ne bo presežena v skladu s predpisom, ki ureja zaščito pred hrupom v stavbah;

2.      izpolnjevanje zahteve iz 4. točke devetega odstavka tega člena s predložitvijo izjave lastnika oziroma lastnikov varovanih prostorov, da odklanjajo izvedbo protihrupnih ukrepov oziroma izjave investitorja, da izjave lastnikov ni mogel pridobiti;

3.      izpolnjevanje zahteve iz 5. točke devetega odstavka tega člena s predložitvijo izjave izvedenca gradbene stroke glede gradbenega stanja stavbe z varovanimi prostori, zaradi katerega izvedba ukrepov ni mogoča oziroma bi lahko ogrozila statično stabilnost stavbe z varovanimi prostori.

(12) Določbe osmega do enajstega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za določitev ukrepov varstva pred hrupom in ocenjevanje čezmerne obremenitve hrupa, ki ga povzroča gradbišče kot vir hrupa.

(13) Ne glede na določbe šestega odstavka tega člena je obremenitev okolja s hrupom čezmerna, če je hrup posledica obratovanja gostinskega ali zabaviščnega lokala, ki zunaj stavbe uporablja zvočne naprave, in če ekvivalentna raven hrupa v času obratovanja zvočnih naprav na katerem koli mestu ocenjevanja na posameznem območju varstva pred hrupom presega mejno vrednost, ki se nanaša na isto obdobje dneva, določeno v preglednici 4 priloge 1 te uredbe.

IV. UKREPI ZA ZMANJŠANJE EMISIJ HRUPA V OKOLJE

10. člen

(zahteve za nov vir hrupa)

(1) Nov vir hrupa ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja s hrupom na območju varstva pred hrupom, na katerem pred obratovanjem novega vira hrupa celotna obremenitev okolja s hrupom na območju varstva pred hrupom ni bila presežena.

(2) Nov vir hrupa ne sme povečati celotne obremenitve okolja s hrupom na območju varstva pred hrupom, na katerem je ta obremenitev pred obratovanjem novega vira hrupa čezmerna.

(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko nov vir hrupa poveča celotno obremenitev okolja s hrupom na območju varstva pred hrupom, če je novi vir hrupa linijski vir hrupa in če celotna obremenitev okolja s hrupom zaradi obratovanja novega vira hrupa v skladu z določbami drugega, tretjega, sedmega, osmega ali devetega odstavka prejšnjega člena ni čezmerna.

(4) Nov vir hrupa mora poleg pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izpolnjevati še naslednja pogoja:

1.      ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja v skladu z določbami četrtega, petega, šestega, sedmega, osmega, devetega in trinajstega odstavka prejšnjega člena in

2.      zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred hrupom.

(5) Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom iz 2. točke prejšnjega odstavka se upošteva njihova učinkovitost glede na stroške.

11. člen

(zahteve za gradbišče, ki je vir hrupa)

(1) Za obratovanje gradbišča, ki je vir hrupa, je treba zagotoviti izvajanje naslednjih ukrepov:

1.      gradnjo v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike,

2.      uporabo strojev, skladnih z zahtevami iz predpisa, ki ureja emisijo hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,

3.      optimiziranje obratovalnega časa strojev iz prejšnje točke na gradbišču,

4.      celovito urejanje prevoza za potrebe gradnje,

5.      uporabo začasnih protihrupnih zaslonov,

6.      izvajanje lastnega ocenjevanja hrupa v skladu s predpisom, ki ureja prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje z ocenjevanjem kazalcev hrupa L_dan, L_večer, L_noč, L_dvn in oceno kazalcev hrupa L_eq, L₁ in L₉₉,

7.      rezultati ocenjevanja hrupa iz prejšnje točke so ob normalnih pogojih delovanja merilne opreme ves čas dostopni javnosti.

(2) V primeru gradnje objekta, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, se za obratovanje gradbišča skladnost obremenitve okolja s hrupom iz prejšnjega člena ugotavlja na podlagi ocene obremenjenosti okolja s hrupom iz priloge 4 te uredbe, ki je priloga k poročilu o vplivih na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

(3) Ocena obremenjenosti okolja s hrupom iz prejšnjega odstavka se izdela z uporabo modelnega izračuna na podlagi računskih metod, pri čemer se upošteva najmanj podatke o:

1.      zvočni moči uporabljene gradbene mehanizacije,

2.      predvidenem času uporabe gradbene mehanizacije,

3.      številu prevozov za potrebe gradnje na območje gradbišča do priključka na javno cesto.

(4) Vsebina ocene obremenjenosti okolja s hrupom je podrobneje določena v prilogi 4 te uredbe.

12. člen

(zahteve za obratovanje vira hrupa)

(1) Vir hrupa, ki ni linijski, ne sme obratovati, če povzroča čezmerno obremenitev okolja v skladu z 9. členom te uredbe.

(2) Upravljavec vira hrupa mora zagotavljati izvajanje ukrepov varstva pred hrupom.

(3) Ukrepi varstva pred hrupom iz prejšnjega odstavka se za obstoječe ceste, železniške proge, večje letališče in poselitvena območja določijo v operativnih programih varstva pred hrupom, sprejetih v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

(4) Ukrepi varstva pred hrupom iz drugega odstavka tega člena za vir hrupa, ki je naprava, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega, ali naprava za obdelavo odpadkov, se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju.

(5) Ukrepe varstva pred hrupom iz drugega odstavka tega člena za druge vire hrupa odredi pristojni inšpektor v okviru izvajanja inšpekcijskega nadzora.

13. člen

(zagotavljanje zaščite pred hrupom za območja načrtovane spremembe namenske rabe prostora)

(1) Vsako načrtovano spremembo namenske rabe prostora, ki bi pomenila, da bo območje izpolnjevalo pogoje za strožjo stopnjo varstva pred hrupom, je treba oceniti z vidika celotne obremenitve s hrupom, upoštevajoč dvajsetletno plansko obdobje.

(2) Če iz ocene celotne obremenitve s hrupom izhaja, da obstoječa obremenitev s hrupom presega mejne vrednosti, je sprememba iz prejšnjega odstavka dopustna, če so za to območje varstva pred hrupom zagotovljeni potrebni ukrepi varstva pred hrupom. Ukrepi varstva pred hrupom morajo biti dimenzionirani na podlagi dvajsetletnega planskega obdobja.

V. IZVAJANJE OBRATOVALNEGA MONITORINGA

14. člen

(obratovalni monitoring)

(1) Vsak upravljavec vira hrupa zagotovi izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s predpisom, ki ureja prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, razen upravljavca ceste, katere letni pretok je manjši od 3 000 000 vozil, in železniške proge z letnim prevozom manj kot 30 000 vlakov.

(2) Na poselitvenem območju se za izdelavo strateške karte hrupa zagotovi ocenjevanje kazalcev hrupa tudi za ceste, katerih letni pretok je večji od 1 000 000 vozil, in železniške proge z letnim prevozom, večjim od 10 000 vlakov.

VI. OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE

15. člen

(okoljevarstveno dovoljenje)

(1) Upravljavec letališča z vzletno stezo, daljšo od 2 100 metrov, in upravljavec pristanišča, ki lahko sprejme plovila z več kot 1 350 bruto registrskimi tonami, morata za obratovanje vira hrupa pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

(2) Če je vir hrupa naprava, za katero mora njen upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, ministrstvo izda okoljevarstveno dovoljenje, če obratovanje vira hrupa izpolnjuje tudi zahteve iz te uredbe.

(3) Če je vir hrupa naprava za obdelavo odpadkov, za katero mora njen upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom iz prejšnjega odstavka, ministrstvo izda okoljevarstveno dovoljenje, če obratovanje vira hrupa izpolnjuje tudi zahteve iz te uredbe.

16. člen

(pogoji za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja)

Okoljevarstveno dovoljenje iz prejšnjega člena se izda, če upravljavec vira hrupa:

1.      zagotavlja obratovanje v skladu z zahtevami iz te uredbe,

2.      izvaja ukrepe varstva pred hrupom in

3.      zagotavlja izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s predpisom, ki ureja prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje.

17. člen

(oblika in podrobnejša vsebina vloge)

(1) Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 15. člena te uredbe vsebuje:

1.      firmo in naslov upravljavca vira hrupa,

2.      vrsto vira hrupa glede na 17. točko prvega odstavka 3. člena te uredbe,

3.      zmogljivost vira hrupa in vrsto procesa, zaradi katerega nastaja emisija hrupa v okolje,

4.      navedbo šifre in imena katastrske občine ter parcelne številke ali številke stavbe iz registra nepremičnin,

5.      predlog ukrepov varstva pred hrupom in

6.      predlog za izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa.

(2) Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz drugega in tretjega odstavka 15. člena te uredbe vsebuje tudi podatke iz 2., 3., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka ter tudi ukrepe za preprečevanje hrupa in nadzor nad obratovanjem naprave ob zagonu, puščanju, okvari ali trenutni zaustavitvi ter za zmanjševanje hrupa in omejitve glede časovnega trajanja in največjih dovoljenih emisij hrupa.

(3) Sestavni del vloge iz prvega in drugega odstavka tega člena je ocena obremenjenosti okolja s hrupom iz priloge 4 te uredbe.

(4) Vloga za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja iz 15. člena te uredbe vsebuje tiste podatke iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na spremembo v obratovanju vira hrupa.

18. člen

(podrobnejša vsebina okoljevarstvenega dovoljenja)

(1) V okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 15. člena te uredbe ministrstvo določi:

1.      firmo in naslov upravljavca vira hrupa,

2.      vrsto vira hrupa, za katerega velja okoljevarstveno dovoljenje,

3.      navedbo šifre in imena katastrske občine ter parcelne številke ali številke stavbe iz registra nepremičnin,

4.      mejne vrednosti kazalcev hrupa,

5.      ukrepe varstva pred hrupom in

6.      obveznosti v zvezi z obratovalnim monitoringom hrupa.

(2) V okoljevarstvenem dovoljenju iz drugega in tretjega odstavka 15. člena te uredbe se določi tudi vsebine iz 2., 4., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka, pa tudi ukrepe za preprečevanje hrupa in nadzor nad obratovanjem naprave ob zagonu, puščanju, okvari ali trenutni zaustavitvi ter za zmanjševanje hrupa in omejitve glede časovnega trajanja in največjih dovoljenih emisij hrupa.

19. člen

(obratovanje brez okoljevarstvenega dovoljenja)

(1) Za obratovanje virov hrupa, ki niso viri hrupa iz 15. člena te uredbe, linijski viri hrupa ali gradbišče, se usklajenost z zahtevami te uredbe ugotavlja na podlagi strokovne ocene skladnosti.

(2) Strokovna ocena skladnosti iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:

1.      firmi in naslovu upravljavca vira hrupa,

2.      vrsti vira hrupa glede na 17. točko prvega odstavka 3. člena te uredbe,

3.      kraju vira hrupa, vključno z navedbo šifre in imena katastrske občine ter parcelne številke ali številke stavbe iz registra nepremičnin,

4.      stopnji varstva pred hrupom, kjer je vir hrupa,

5.      viru hrupa in njegovih glavnih tehničnih značilnosti in režimu obratovanja,

6.      mejnih vrednostih kazalcev hrupa, ki jih je treba upoštevati pri obratovanju vira hrupa,

7.      obsegu in načinu izvajanja obratovalnega monitoringa hrupa.

(3) Strokovno oceno skladnosti iz prvega odstavka tega člena mora zagotoviti upravljavec vira hrupa, izdela pa jo lahko le oseba, ki ima pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa za emisije hrupa v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

20. člen

(knjiga pripomb)

(1) Upravljavec vira hrupa, ki mora za obratovanje vira hrupa pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, mora v viru hrupa, in sicer na mestu, ki je dostopno javnosti, zagotoviti knjigo pripomb, pobud in mnenj (v nadaljnjem besedilu: knjiga pripomb) ter se sproti do njih opredeliti.

(2) V knjigi pripomb je treba dokumentirati zlasti:

1.      ime in naslov osebe, ki je vpisala pripombo, pobudo ali mnenje,

2.      datum in uro prejetja pripombe, pobude ali mnenja,

3.      datum, uro in čas trajanja hrupa ter njegovo značilnost (npr. drdranje, bobnenje, rožljanje, cviljenje v presledkih),

4.      ali so hrup slišali sosedje oziroma drugi družinski člani,

5.      možen vzrok ali vir hrupa,

6.      opravljeno analizo pripombe, pobude ali mnenja in izvedene ukrepe zaradi nje.

(3) Upravljavec vira hrupa v 15 dneh odgovori na pripombo, pobudo ali mnenje in v knjigo pripomb vnese:

1.      opravljeno analizo pripombe, pobude ali mnenja,

2.      izvedene ukrepe, če se na podlagi analize iz prejšnje točke izkaže, da so ti utemeljeni in potrebni.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena upravljavcu vira hrupa ni treba zagotoviti knjige pripomb, če ima uveden sistem ravnanja z okoljem po standardu SIST EN ISO 14001 ali je vključen v sistem okoljskega vodenja organizacij v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

VII. NADZOR

21. člen

(inšpekcijski nadzor)

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

VIII. KAZENSKA DOLOČBA

22. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je upravljavec vira hrupa, če:

1.      izvaja ocenjevanja hrupa, pa nima pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa (četrti odstavek 8. člena),

2.      presega mejne vrednosti kazalcev hrupa (peti, šesti, sedmi in trinajsti odstavek 9. člena),

3.      ne izvaja obratovalnega monitoringa (prvi odstavek 14. člena),

4.      ne zagotovi knjige pripomb (prvi odstavek 20. člena).

(2) Z globo od 4.000 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki izdela strokovno oceno skladnosti, pa nima pooblastila ministrstva (19. člen).

(3) Z globo od 1.200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Priloga 1: Mejne vrednosti kazalcev hrupa

Priloga 2: (črtana)

Priloga 3: (črtana)

Priloga 4: Ocena obremenjenosti okolja s hrupom

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi:

»IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI

23. člen

(končanje postopkov)

(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje vira hrupa, za katerega v skladu s to uredbo ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, se ustavijo.

(2) Okoljevarstveno dovoljenje, izdano na podlagi predpisa iz prejšnjega odstavka za obratovanje vira hrupa, za katerega okoljevarstvenega dovoljenja v skladu s to uredbo ni treba pridobiti, se šteje, da je prenehalo veljati, ministrstvo pa najpozneje v petih letih od uveljavitve te uredbe izda odločbo, s katero ugotovi, da je okoljevarstveno dovoljenje prenehalo veljati.

24. člen

(uskladitev obstoječih virov hrupa)

(1) Okoljevarstvena dovoljenja, izdana na podlagi 68. in 82. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg), se štejejo za okoljevarstvena dovoljenja, izdana v skladu s to uredbo, če gre za vire hrupa, za katere je treba imeti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s to uredbo.

(2) Ne glede na določbe šestega odstavka 9. člena te uredbe obremenitev okolja s hrupom zaradi obratovanja naprave, za katero je bilo okoljevarstveno dovoljenje izdano na podlagi 68. člena zakona iz prejšnjega odstavka in v skladu s 14.a členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10), ni čezmerna, če vrednosti kazalcev hrupa izven parcelne meje naprave pred fasadami najbolj izpostavljenih stavb varovanih prostorov ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v preglednici 4 priloge 1 te uredbe za IV. območje varstva pred hrupom, na vplivnem območju vira hrupa pa so izvedeni tehnično, prostorsko in ekonomsko upravičeni ukrepi za zmanjšanje emisije na viru hrupa in aktivne zaščite vira hrupa, in:

1.      so na obstoječih varovanih prostorih izvedeni ukrepi pasivne protihrupne zaščite,

2.      so obstoječi varovani prostori že zvočno izolirani v skladu s predpisom, ki ureja zaščito pred hrupom v stavbah,

3.      so obstoječi objekti, pri gradnji katerih bi obremenitev zaradi vira hrupa morala biti upoštevana,

4.      lastniki varovanih prostorov odklonijo ali ne omogočijo izvedbe ukrepov ali so varovani prostori nenaseljeni ali

5.      izvedba ukrepov na obstoječih objektih zaradi slabega gradbenega stanja ni mogoča oziroma bi lahko ogrozila statično stabilnost stavbe z varovanimi prostori.

(3) Za tehnično, prostorsko in ekonomsko upravičene ukrepe za zmanjšanje emisije na viru hrupa in ukrepe aktivne zaščite vira hrupa iz prejšnjega odstavka se štejejo ukrepi, predlagani v oceni obremenjenosti okolja s hrupom iz priloge 4 te uredbe.

(4) Izpolnjevanje zahtev iz drugega odstavka tega člena se dokazuje:

1.      izpolnjevanje zahteve iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena s predložitvijo elaborata in izkaza, ki na ravni projekta dokazujeta, da raven hrupa v varovanem prostoru zaradi vira hrupa ne bo presežena v skladu s predpisom, ki ureja zaščito pred hrupom v stavbah;

2.      izpolnjevanje zahteve iz 4. točke drugega odstavka tega člena s predložitvijo izjave lastnika oziroma lastnikov varovanih prostorov, da odklanjajo izvedbo protihrupnih ukrepov, oziroma izjave investitorja, da izjave lastnikov ni mogel pridobiti;

3.      izpolnjevanje zahteve iz 5. točke drugega odstavka tega člena s predložitvijo izjave izvedenca gradbene stroke glede gradbenega stanja stavbe z varovanimi prostori, zaradi katerega izvedba ukrepov ni mogoča oziroma bi lahko ogrozila statično stabilnost stavbe z varovanimi prostori.

(5) Upravljavec obstoječega vira hrupa iz prvega odstavka 15. člena te uredbe mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje najkasneje do 31. decembra 2020.

25. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10).

26. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 59/19) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

5. člen

(začasne metode ocenjevanja kazalcev hrupa v prehodnem obdobju)

(1) Ne glede na spremenjeni prvi odstavek 6. člena uredbe se do 31. julija 2022 za namene izdelave ocenjevanja hrupa z modelnimi izračuni lahko uporabljajo tudi začasne metode ocenjevanja kazalcev hrupa iz priloge 2 in priloge 3 Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18), razen za izdelavo strateških kart hrupa in za izvajanje monitoringa hrupa, ki je podlaga za izdelavo strateških kart hrupa v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju.

(2) Ne glede na spremenjeni prvi odstavek 6. člena uredbe se za namene izdelave ocenjevanja hrupa z modelnimi izračuni za postopke sprejetja splošnih in posamičnih aktov, začete do 31. julija 2022, lahko uporabljajo tudi začasne metode ocenjevanja kazalcev hrupa iz priloge 2 in priloge 3 Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18).

6. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.