Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
delovnem času v organih državne uprave obsega:
-
Uredbo o delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št.
115/07 z dne 14. 12. 2007),
-
Popravek Uredbe o delovnem času v organih državne uprave (Uradni list
RS, št. 122/07 z dne 28. 12. 2007),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o delovnem času v organih
državne uprave (Uradni list RS, št. 28/16 z dne 15. 4. 2016),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o delovnem času v organih državne uprave
(Uradni list RS, št. 40/17 z dne 21. 7. 2017).
UREDBA
o delovnem času v organih državne
uprave
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(Veljavnost določb)
(1) Ta uredba ureja delovni čas javnih
uslužbencev v organih državne uprave.
(2) Določbe se ne uporabljajo za
predstavništva Republike Slovenije v tujini.
2. člen
(Pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo
naslednji pomen:
-
delovni čas je efektivni delovni čas, v katerem javni uslužbenec
opravlja svojo delovno obveznost iz delovnega razmerja v organu državne uprave
(v nadaljnjem besedilu: organ), čas odmora in čas upravičenih odsotnosti z dela
v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom;
-
dnevna delovna obveznost traja praviloma 8 ur, razen v organih, ki
nimajo petdnevnega tedenskega delovnika;
-
organ državne uprave je ministrstvo in upravni organ v sestavi
ministrstva, upravna enota in vladna služba;
-
območna enota oziroma izpostava organa je notranja organizacijska enota
organa, ki je organizirana po teritorialnem načelu izven sedeža organa;
-
predstojnik je oseba, ki vodi organ.
II. POLNI DELOVNI ČAS
3. člen
(Obseg polnega delovnega časa)
(1) Polni delovni čas ne sme biti daljši od
40 ur v tednu.
(2) Polni delovni čas razporeja predstojnik
ali po njegovem pooblastilu druga oseba. Pri razporejanju polnega delovnega
časa se upoštevajo potrebe delovnega procesa in varujejo pravice do odmorov in
počitkov javnih uslužbencev.
4. člen
(Razporeditev polnega delovnega časa)
(1) Predstojnik razporedi polni delovni
čas:
1.
z določitvijo premakljivega začetka in konca delovnega časa za javnega
uslužbenca ali
2.
z določitvijo ure začetka in konca delovnega časa za javnega uslužbenca,
ki opravlja delo, katerega narava ne omogoča izbire časa prihoda in odhoda.
(2) Če predstojnik ali druga oseba po
njegovem pooblastilu posebej ne razporedi polnega delovnega časa, se šteje, da
je polni delovni čas razporejen z določitvijo začetka delovnega časa med 7.30
in 9. uro in konca delovnega časa med 15.30 in 17.30 uro oziroma v petek med
14.30 in 16.30 uro.
5. člen
(Razporeditev polnega delovnega časa v
posebnih okoliščinah)
(1) Če je to potrebno zaradi potreb
delovnega procesa ali za zagotovitev boljše organizacije dela ali zaradi
organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi dela v izjemnih okoliščinah, je
polni delovni čas lahko razporejen kot delo v izmeni, delo v deljenem delovnem
času, kot nočno delo ali drugače.
(2) V organu ali v njegovi notranji
organizacijski enoti se lahko zaradi dela, ki mora biti opravljeno brez
prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku zaradi varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ali v izjemnih okoliščinah, uvede dežurstvo ali
drugačno obliko pripravljenosti za delo.
III. NEENAKOMERNA RAZPOREDITEV IN ZAČASNA PRERAZPOREDITEV
POLNEGA DELOVNEGA ČASA
6. člen
(Odrejanje neenakomerne razporeditve in
začasne prerazporeditve polnega delovnega časa)
(1) Predstojnik ali po njegovem pooblastilu
druga oseba lahko začasno prerazporedi polni delovni čas in odredi, da mora
javni uslužbenec opraviti v posameznem tednu več oziroma manj ur kot 40 ur na
teden.
(2) Neenakomerna razporeditev in začasna
prerazporeditev polnega delovnega časa se lahko odredi v primerih, ko mora biti
delo opravljeno brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku ali
v izjemnih okoliščinah ali če to zahteva boljše izkoriščanje delovnih sredstev
ali smotrnejša izraba delovnega časa.
(3) Iz razlogov neenakomerne razporeditve
in začasne prerazporeditve iz prejšnjega odstavka lahko predstojnik ali po
njegovem pooblastilu druga oseba izjemoma tudi v okviru premakljivega začetka
in konca delovnega časa odredi uro prihoda ali odhoda javnega uslužbenca z
dela.
7. člen
(Seznanitev z neenakomerno razporeditvijo
in začasno prerazporeditvijo)
(1) O neenakomerni razporeditvi in začasni
prerazporeditvi mora biti javni uslužbenec seznanjen najmanj tri dni pred
njenim začetkom, v primeru začasne prerazporeditve pri opravljanju dela v
izjemnih okoliščinah pa se lahko seznanitev opravi en dan pred začasno
prerazporeditvijo.
(2) Neenakomerno razporeditev in začasno
prerazporeditev odredi s pisno odredbo predstojnik ali po njegovem pooblastilu
druga oseba. V primeru začasne prerazporeditve se določi čas trajanja začasne
prerazporeditve.
(3) O neenakomerni razporeditvi delovnega
časa organa mora predstojnik predhodno pridobiti mnenje reprezentativnega
sindikata.
8. člen
(Obseg polnega delovnega časa pri
neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi)
(1) V primeru neenakomerne razporeditve in
začasne prerazporeditve polni delovni čas posameznega tedna ne sme preseči 50
ur in ne sme biti krajši kot 30 ur. Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi
polnega delovnega časa dnevna delovna obveznost ne sme biti krajša kot štiri
ure.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi in
začasni prerazporeditvi se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna
obveznost zaposlenega v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.
IV. PREMAKLJIV ZAČETEK IN KONEC DELOVNEGA ČASA
9. člen
(Organiziranje premakljivega začetka in
konca delovnega časa)
(1) V organu je določen premakljiv začetek
in konec delovnega časa za javne uslužbence, ki opravljajo delo, katerega
narava omogoča izbiro časa prihoda in odhoda z dela.
(2) Premakljiv začetek in konec delovnega
časa mora biti organiziran tako, da omogoča nemoteno poslovanje organa.
10. člen
(Premakljiv delovni čas in obvezna
prisotnost v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi)
(1) Premakljiv začetek delovnega časa v
vladnih službah, ministrstvih in organih v njihovi sestavi je med 7.30 in 9.
uro, premakljiv konec delovnega časa pa med 15.30 in 17.30 oziroma v petek med
14.30 in 16.30.
(2) Obvezna prisotnost javnega uslužbenca
na delu je od 9. ure do 15.30, v petek pa do 14.30.
11. člen
(Premakljiv delovni čas in obvezna
prisotnost v upravnih enotah in območnih enotah organov)
(1) Javni uslužbenci, zaposleni v upravnih
enotah in območnih enotah organov, imajo neenakomerno razporejen polni delovni
čas, v okviru katerega je premakljiv začetek delovnega časa med 7.00 in 8.00
uro, premakljiv konec delovnega časa pa je v ponedeljek, torek in četrtek med
15.00 in 16.30, v sredo med 18.00 in 18.30, v petek med 13.00 in 14.30 ter v
soboto med 12.00 in 12.30.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v
Upravni enoti Ljubljana in območnih enotah organov na njenem območju na
delovnih mestih iz tretjega odstavka 58. člena uredbe, ki ureja upravno
poslovanje, določi premakljiv konec delovnega časa v ponedeljek, torek in
četrtek med 18.00 in 18.30, v sredo med 19.00 in 19.30 ter v petek med 14.00 in
14.30.
(3) Obvezno prisotnost javnega uslužbenca v
organih iz tega člena določi predstojnik.
(4) Določbe tega člena ne veljajo za javne
uslužbence, zaposlene v inšpektoratih in njihovih izpostavah.
12. člen
(Drugačna določitev premakljivega
delovnega časa)
Predstojnik organa lahko določi premakljiv
začetek in konec delovnega časa drugače, kot je to določeno v 10. in 11. členu
te uredbe, s soglasjem ministra, pristojnega za javno upravo, če je to potrebno
zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi narave dela
(informacijska podpora, komunikacije in podobno), ki mora biti opravljeno izven
okvirov, določenih v 10. in 11. členu te uredbe. Pri tem mora biti po
posameznih poslovnih dnevih zagotovljen enak obseg delovnega časa obvezne
prisotnosti javnih uslužbencev, kot to določata 10. in 11. člen te uredbe.
13. člen
(Razporejanje polnega delovnega časa)
Javni uslužbenec lahko razporeja polni
delovni čas v okviru posameznega tedna tako, da ta traja več ali manj kot 40
ur, vendar v posameznem tednu ne več kot 48 ur.
14. člen
(Presežek oziroma primanjkljaj ur)
(1) Presežek oziroma primanjkljaj ur je
razlika med mesečno delovno obveznostjo, določeno na podlagi 40-urnega polnega
delovnega časa v tednu, in dejansko opravljenimi urami dela v določenem mesecu
v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa.
(2) V okviru premakljivega začetka in konca
delovnega časa mora javni uslužbenec praviloma izravnavati tedenske presežke in
primanjkljaje v tekočem mesecu.
(3) V okviru premakljivega začetka in konca
delovnega časa se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec presežek največ
20 ur, oziroma primanjkljaj največ 10 ur. Javnemu uslužbencu, ki na podlagi
zakona, podzakonskega predpisa, kolektivne pogodbe ali akta, izdanega na
podlagi zakona, opravlja delo s krajšim delovnim časom, se prenese iz meseca v
mesec presežek največ 10 ur oziroma primanjkljaj največ 5 ur. V primerih, ko
javni uslužbenec opravlja delo s krajšim delovnim časom iz zdravstvenih
razlogov, mora izravnavati tedenske presežke in primanjkljaje v tekočem mesecu,
izjemoma, ko zaradi konca meseca to ni možno, mora presežek ali primanjkljaj ur
izravnati v prvem tednu naslednjega meseca.
(4) Javnemu uslužbencu, ki preseže
dovoljeni mesečni primanjkljaj 10 ur, predstojnik določi uro začetka in konca
delovnega časa do izravnave primanjkljaja.
15. člen
(Izkoriščanje presežka ur)
(1) Javni uslužbenec ima pravico izkoristiti
dovoljeni presežek ur v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa.
(2) Izjemoma se dovoljeni presežek ur
izkoristi v obliki prostih ur v času obvezne prisotnosti na delu ali kot proste
dni s predhodnim soglasjem neposredno nadrejenega tako, da ni oviran delovni
proces, v razmerju ena proti ena.
16. člen
(Pravica do vpogleda v stanje ur)
Javni uslužbenec ima pravico do dnevnega
vpogleda v stanje števila opravljenih ur in do mesečnega pisnega izpisa števila
opravljenih ur.
V. DELO PREKO POLNEGA DELOVNEGA ČASA
17. člen
(Odrejanje dela preko polnega delovnega
časa)
(1) Delo preko polnega delovnega časa (v
nadaljevanju: nadurno delo) se sme odrediti pod pogoji, določenimi v zakonu, ki
ureja delovna razmerja.
(2) Nadurno delo odredi predstojnik ali
vodja notranje organizacijske enote kot neposredno nadrejeni v pisni obliki
praviloma vnaprej. Če zaradi narave dela oziroma nujnosti naloge to ni možno,
se lahko nadurno delo odredi ustno, pisna odreditev pa se izda naknadno,
najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
18. člen
(Štetje nadur)
(1) Za javne uslužbence, ki imajo polni
delovni čas razporejen z določitvijo ure začetka in konca delovnega časa, se
štejejo za nadurno delo na podlagi pisnega sklepa opravljene ure dela pred
začetkom ali po koncu delovnega časa.
(2) Za javne uslužbence, ki imajo
premakljiv začetek in konec delovnega časa, se štejejo za nadurno delo na
podlagi pisnega sklepa opravljene ure po opravljeni dnevni delovni obveznosti.
19. člen
(Največje dovoljeno število nadur)
(1) Za časovne omejitve veljajo določbe
zakona, ki ureja delovna razmerja.
(2) Opravljeno nadurno delo se javnemu
uslužbencu izplača ob mesečni plači. Lahko pa javni uslužbenec nadure izkoristi
v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti, ali pa jih prenese v
presežek oziroma primanjkljaj obveznih ur v okviru premakljivega začetka
oziroma konca delovnega časa, v razmerju ena proti ena, pri čemer mu pripada
plačilo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
VI. EVIDENTIRANJE PRISOTNOSTI OZIROMA ODSOTNOSTI
20. člen
(Dolžnost evidentiranja prihoda in odhoda
z dela)
(1) Javni uslužbenci evidentirajo prihod in
odhod z dela ter odsotnost med delovnim časom z evidenčno uro ali z vpisi v
evidenčni knjigi.
(2) Organ vodi evidenco prisotnosti in
odsotnosti z dela.
21. člen
(Štetje ur prisotnosti na delu)
(1) V delovni čas se štejejo:
1.
ure prisotnosti na delu,
2.
čas odmora,
3.
letni dopust,
4.
državni prazniki in drugi z zakonom določeni dela prosti dnevi,
5.
ure odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače,
6.
ure za čas usposabljanja in izpopolnjevanja,
7.
iskanje nujne zdravstvene pomoči in
spremstvo sodelavca v takšnih primerih, ob predložitvi dokazila.
(2) Kot usposabljanje in izpopolnjevanje se
šteje udeležba na seminarjih, konferencah, tečajih tujih jezikov in drugih
oblikah pridobivanja usposobljenosti za delo ter čas, ko je javni uslužbenec na
organiziranem usposabljanju za pripravo na strokovni izpit. Računanje
prisotnosti ur na delu v času usposabljanja in izpopolnjevanja ne vpliva na druge
materialne pravice, kot so dnevnice, kilometrina ipd. in jih urejajo drugi
predpisi.
(3) Ure izpopolnjevanja in usposabljanja v
zvezi z delom po napotitvi predstojnika, ki se izvajajo na državni praznik ali
na drug z zakonom določen dela prosti dan ali na dan, ko organ ne posluje, ali
ko javni uslužbenec nima redne delovne obveznosti, se upoštevajo kot ure
prisotnosti na delu, ki se ne upoštevajo pri omejitvah, ki veljajo za tedensko
in mesečno delovno obvezo oziroma število dovoljenega mesečnega presežka ur,
razen če predpisi, ki urejajo delovna razmerja in uslužbenski sistem, ne
določajo drugače.
(4) Kadar se izpopolnjevanje in
usposabljanje opravljata v obliki službene poti, se za določanje ur prisotnosti
na delu upoštevajo določbe 23. člena te uredbe. Javnemu uslužbencu se lahko
prizna 8 ur prisotnosti na delu v primerih, ko izpopolnjevanje in usposabljanje
trajata manj kot 8 ur, vendar ni možno, da se javni uslužbenec s službene poti
vrne na delovno mesto, da bi oddelal razliko do dnevne delovne obveznosti.
22. člen
(čas za pripravo
na strokovni izpit in čas za opravljanje strokovnega izpita)
V odsotnost, ki je
ni treba nadomestiti, se štejeta čas za pripravo na strokovni izpit in čas za
opravljanje strokovnega izpita. Za strokovni izpit iz upravnega postopka se ta
čas določi v trajanju tri dni, čas za pripravo na drug strokovni izpit pa se
določi v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo čas za pripravo na strokovni
izpit in čas za opravljanje strokovnega izpita oziroma določajo druge
upravičene odsotnosti za pripravo na strokovne izpite in njihovo opravljanje.
23. člen
(Priznavanje opravljenih ur za službeno
pot)
(1) V
primeru službene poti se javnemu uslužbencu prizna toliko ur prisotnosti na
delu, kolikor sta trajala pot in dejansko opravljanje dela.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
se javnemu uslužbencu ure prisotnosti na delu ne priznajo, če je javni
uslužbenec v soboto, nedeljo, na praznik v Republiki Sloveniji, ki je
dela prost dan, ali na drug z zakonom določen dela prost dan
na službeni poti in dela dejansko na ta dan ne opravlja, razen če javni
uslužbenec na službeno pot na drugi dan ne more iti oziroma se ne more vrniti
ali je na ta dan na službeno pot poslan zaradi zagotovitve načela
ekonomičnosti. Načelo ekonomičnosti pomeni presojo vseh stroškov, ki pri tem
nastanejo, in sicer stroški priznanih ur, stroški nočitve, dnevnice, letalska
karta, pristojbine idr. V primeru, ko se javnemu uslužbencu priznajo ure v
okviru delovne obveznosti po tem odstavku, se prizna toliko ur, kolikor je trajala
pot.
(3) Javnemu uslužbencu se dnevni počitek
zagotovi po opravljeni službeni poti, tedenski počitek pa najkasneje v
naslednjem tednu v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
Uredba o delovnem času v organih državne
uprave (Uradni list RS, št. 115/07) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
(Veljavnost
izdanih soglasij)
(1) Soglasja ministra, pristojnega za javno
upravo, za drugačno določitev delovnega časa, izdana na podlagi Uredbe o
upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07 in
63/07) ali na podlagi Uredbe o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v
organih državne uprave (Uradni list RS, št. 21/01, 54/02, 31/03 in 18/04)
prenehajo veljati po preteku 90 dni od uveljavitve te uredbe.
(2) Soglasja iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo do nove drugačne določitve premakljivega delovnega časa na podlagi
12. člena te uredbe, če organ začne postopek pridobitve soglasja ministra,
pristojnega za javno upravo, v 90 dneh od uveljavitve te uredbe.
25. člen
(Prenehanje
veljavnosti)
Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha
veljati 4. točka 2. člena ter določbe od 32. do 52.
člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06,
86/06, 32/07 in 63/07).
26. člen
(Začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Popravek Uredbe o delovnem času v organih
državne uprave (Uradni list RS, št. 122/07) spreminja 25. člen uredbe tako,
da se glasi:
»25. člen
(Prenehanje
veljavnosti)
Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha
veljati 4. točka 2. člena ter določbe od 32. do 51. člena Uredbe o upravnem
poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07 in 63/07).«.
Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o
delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 28/16) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah Uredbe o delovnem času v
organih državne uprave (Uradni list RS, št. 40/17) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.