Na podlagi tretjega odstavka 25. člena Zakona o
varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 –
ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) Vlada Republike Slovenije
izdaja
UREDBO
o varstvenih območjih dediščine
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta uredba določa vrste varstvenih območij dediščine,
podrobnejša merila za njihovo določitev in varstvene usmeritve za posamezne
vrste varstvenih območij dediščine z namenom celostnega ohranjanja kulturne
dediščine (v nadaljnjem besedilu: dediščina), ki se v skladu s tretjim
odstavkom 2. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS,
št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg;
v nadaljnjem besedilu: zakon) uresničuje v razvojnem načrtovanju in ukrepih
države, pokrajin in občin tako, da se dediščino ob spoštovanju njene posebne
narave in družbenega pomena vključuje v trajnostni razvoj.
II. VRSTE VARSTVENIH OBMOČIJ DEDIŠČINE
2. člen
(vrste varstvenih območij dediščine)
(1) Arheološka varstvena območja so varstvena območja
dediščine, s katerimi se varujejo nepremičnine iz zvrsti »arheološka najdišča«,
kot so določene v Pravilniku o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih
usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10; v nadaljnjem besedilu: pravilnik).
(2) Naselbinska varstvena območja so varstvena območja
dediščine, s katerimi se varujejo nepremičnine iz zvrsti »naselja in njihovi
deli«, kot so določene v pravilniku.
(3) Stavbna varstvena območja so varstvena območja
dediščine, s katerimi se varujejo nepremičnine iz zvrsti »stavbe« ali »stavbe s
parki ali z vrtovi«, kot so določene v pravilniku.
(4) Vrtnoarhitekturna varstvena območja so varstvena
območja dediščine, s katerimi se varujejo nepremičnine iz zvrsti »parki in
vrtovi« ali »stavbe s parki ali z vrtovi«, kot so določene v pravilniku.
(5) Varstvena območja kulturne krajine so varstvena
območja dediščine, s katerimi se varujejo nepremičnine iz zvrsti »kulturna
krajina«, kot so določene v pravilniku.
(6) Memorialna varstvena območja so varstvena območja dediščine,
s katerimi se varuje nepremičnine iz zvrsti »spominski objekti in kraji«, kot
so določene v pravilniku.
(7) Tehniško-industrijska varstvena območja so varstvena
območja dediščine, s katerimi se varujejo nepremičnine iz zvrsti »drugi objekti
in naprave«, kot so določene v pravilniku.
III. PODROBNEJŠA MERILA ZA DOLOČITEV VARSTVENIH OBMOČIJ
DEDIŠČINE
3. člen
(podrobnejša merila)
(1) Posamezno varstveno območje dediščine se določi ob
upoštevanju meril iz drugega odstavka 25. člena zakona in naslednjih
meril:
1.
merilo avtentičnosti in ohranjenosti,
2.
avtorsko merilo,
3.
razvojno merilo,
4.
tipološko merilo,
5.
zgodovinskopričevalno merilo,
6.
kulturno-civilizacijsko merilo in
7.
prostorsko merilo.
(2) Posamezna merila iz prejšnjega odstavka se pri
določenih vrstah varstvenih območij dediščine uporabljajo samo izjemoma, kadar
to izhaja iz strokovne presoje značilnosti konkretnega varstvenega območja
dediščine.
(3) Uporaba meril iz prvega odstavka tega člena in
izjeme iz prejšnjega odstavka so določene v Prilogi, ki je sestavni del te
uredbe.
4. člen
(opis meril)
(1) Z merilom avtentičnosti in ohranjenosti se vrednoti
izvor, pristnost in verodostojnost dediščine, njena prepoznavnost v izrazu,
rabi, materialni zasnovi in izvedbi. Vrednotijo se avtentičnost in ohranjenost
lokacije, zasnove in materialne substance ter ohranjenost izvirne rabe in njene
združljivosti z novo rabo. Upoštevaje kontinuiteto razvoja dediščine se
vrednotijo tudi posegi v različnih časovnih obdobjih in njihova vključenost v
celoto.
(2) Z avtorskim merilom se vrednoti dediščina, ki je
delo znanega avtorja, skupine (kamnosekov, slikarjev, zidarjev in podobno) ali
šole. Vrednotijo se prispevek in vpliv dediščine na poznavanje del izbranega
avtorja, skupine ali šole ter njihov pomen za razvoj zvrsti dediščine. Vrednoti
se avtorski potencial, ki je na podlagi raziskav pokazatelj prepoznavanja
avtorja, skupine ali šole.
(3) Z razvojnim merilom se vrednoti dediščina, ki je
pomemben člen oziroma stopnja v razvoju posamezne zvrsti dediščine. Vrednotijo
se inovativnost ideje, ki odseva družbene in ekonomske razmere, izvirnost v
materialni zasnovi, v izrazu in gradbenotehničnem vidiku ter njihov pomen za
razvoj zvrsti dediščine.
(4) S tipološkim merilom se vrednoti dediščina, ki je
sorazmerno številna. Njene značilnosti so splošno razširjene in prepoznavne,
vendar pomembne, ker pomenijo značilen primer zvrsti dediščine. So odsev
družbenih, ekonomskih razmer in funkcije. Vrednotijo se vplivi širših
zgodovinskih procesov in načina vsakdanjega življenja, materialne civilizacije,
gospodarske zgodovine, uporabne umetnosti in ljudske ustvarjalnosti. Vrednotijo
se značilnosti v tipu, standardnosti, nazornosti in pričevalnosti.
(5) Z zgodovinskopričevalnim merilom se vrednoti
dediščina, ki je povezana s pomembnimi zgodovinskimi dogodki, z življenjem in
delom pomembnih osebnosti in je nosilka prvin identitete. Vrednotijo se
pričevalnost o pomembnih dogodkih in vplivnih zgodovinskih pojavih, vsebinska
in simbolna vrednost ter pomen dediščine za družbo.
(6) S kulturno-civilizacijskim merilom se vrednoti
dediščina, ki je nosilec naselitvene in bivalne kulture, pokazatelj prepleta
materialnih, kronoloških, družbenih in duhovnih razmerij v razvoju skupnosti.
Vrednotijo se povezanost in medsebojna soodvisnost posameznih značilnosti dediščine,
njena razvojna kontinuiteta in bogastvo, raznolikost, prepletanje različnih
naravnih, kulturnih in družbenih pojavov ter procesov.
(7) S prostorskim merilom se vrednoti prepoznavnost
dediščine v geografskem, vizualnem in fizičnem prostoru. Vrednoti se, ali je
dediščina dominanten, izjemen in prepoznaven del prostora oziroma ali je
podrejena in prostorsko nepoudarjena.
IV. VARSTVENE USMERITVE
5. člen
(določitev varstvenih usmeritev)
(1) Varstvene usmeritve iz 6. do 14. člena te
uredbe so določene glede na vrste varstvenih območij dediščine in njihove
varovane sestavine, ki so nosilci vrednot dediščine in se jih pri posamezni
vrsti varstvenih območij dediščine ohranja kot vir trajnostnega razvoja.
(2) Pri določanju podrobnejših varstvenih usmeritev za posamezno
varstveno območje dediščine se upoštevajo splošne varstvene usmeritve iz
6. člena te uredbe in varstvene usmeritve za eno ali več vrst varstvenih
območij dediščine iz 7. do 14. člena te uredbe.
(3) Podrobnejše varstvene usmeritve iz prejšnjega odstavka
se lahko določijo po conah znotraj varstvenega območja dediščine.
(4) Kot cona znotraj varstvenega območja dediščine se
lahko zaradi zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in
socialnega vidika določi vplivno območje, znotraj katerega morajo biti posegi v
prostor in dejavnosti prilagojeni ohranjanju dediščine, zaradi katere je
varstveno območje dediščine določeno.
6. člen
(splošne varstvene usmeritve)
(1) V vseh varstvenih območjih dediščine veljajo
naslednje varstvene usmeritve:
1.
spodbujanje ohranitve in trajnostne uporabe dediščine, to je uporabe
dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih
kulturnih lastnosti in varovanih sestavin,
2.
omogočanje trajnostnega razvoja dediščine za zadovoljevanje potreb
sedanje generacije, ne da se pri tem zmanjša njena posebna narava in družbeni
pomen ter ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev dediščine za prihodnje
generacije,
3.
spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne,
gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene dediščine,
4.
spodbujanje identificiranja, dokumentiranja, vrednotenja in
interpretiranja dediščine, vključno z arheološkimi ostalinami,
5.
ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena dediščine,
6.
dopuščanje posegov v dediščino, ki upoštevajo in ohranjajo njene
varovane sestavine,
7.
dopuščanje posegov, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih
temeljev za ohranitev dediščine ob spoštovanju njene posebne narave in
družbenega pomena.
(2) Kadar bi lahko prišlo do pomembnejših vplivov na
varovane sestavine, se v postopkih prostorskega načrtovanja za načrtovanje
novih ureditev v varstvenih območjih dediščine lahko zahteva priprava posebnih
strokovnih podlag.
(3) V fazi projektiranja se s kulturnovarstvenimi pogoji
za poseg v varstveno območje dediščine lahko izjemoma določita varovanje in
ohranjanje varovanih sestavin, ki niso določene z aktom o določitvi varstvenih
območij dediščine, če so bile ugotovljene s predhodnimi raziskavami iz petega
odstavka 29. člena zakona.
(4) Izjemoma se pri varstvenih območjih dediščine, ki
niso arheološka varstvena območja, varujejo tudi zemeljske plasti z morebitnimi
arheološkimi ostalinami, kar določi akt o določitvi varstvenih območij
dediščine.
(5) Zemeljske plasti iz prejšnjega odstavka in iz
7. člena te uredbe so tla v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
7. člen
(varstvene usmeritve za arheološka varstvena območja)
(1) V arheoloških varstvenih območjih se varujejo
varovane sestavine, kot so:
-
arheološke ostaline,
-
prostorski kontekst arheološkega najdišča (lokacija),
-
vsebinski kontekst arheološkega najdišča (avtentična materialna
substanca z zemeljskimi plastmi),
-
prezentirane ostaline.
(2) Arheološke ostaline se praviloma ohranjajo na kraju
samem (in situ). Pri načrtovanju posegov v zemeljske plasti se je treba
arheološkim varstvenim območjem izogibati. V arheoloških varstvenih območjih je
načrtovanje in izvajanje posegov dovoljeno izjemoma, kadar vrsta in sestava
najdišča to dopuščata oziroma se to izkaže s predhodnimi arheološkimi
raziskavami.
(3) V arheoloških varstvenih območjih iskanje
arheoloških ostalin in uporaba iskalnikov kovin ter drugih tehničnih sredstev
za te namene nista dopustna.
(4) Zaradi varstva varovanih sestavin iz prvega odstavka
tega člena se pri posameznem arheološkem varstvenem območju lahko prepove
izvajanje nekaterih dejavnosti, gradenj in drugih posegov v zemeljske plasti,
kar se določi s podrobnejšimi varstvenimi usmeritvami v aktu o določitvi
varstvenih območij dediščine.
(5) Na podlagi rezultatov arheoloških raziskav, ki se
izvedejo v fazi prostorskega načrtovanja, graditve ali drugih posegov v
dediščino, se lahko v arheoloških varstvenih območjih:
-
prepove izvajanje nekaterih dejavnosti, gradenj in drugih posegov v
zemeljske plasti,
-
v primeru izjemnega odkritja, predvsem ostankov grajenih struktur,
določi obveznost ohranitve in prezentiranja arheoloških ostalin na kraju samem
(in situ).
8. člen
(varstvene usmeritve za naselbinska varstvena območja)
V naselbinskih varstvenih območjih se varujejo varovane
sestavine, kot so:
-
prostorska pojavnost (lokacija, vedute),
-
prostorska zasnova (zasnova celotnega prostora, vključno z raščenim
terenom),
-
naselbinske prvine (prevladujoč stavbni tip, posebne stavbe, grajene in
druge prvine, naravne prvine, komunikacije in javni prostor, oprema,
infrastruktura),
-
stavbno tkivo (gabariti, oblika in naklon strešin, kritina, strešne
odprtine, fasade, stavbno pohištvo),
-
funkcionalna zasnova (funkcionalne enote naselja, namembnost).
9. člen
(varstvene usmeritve za stavbna varstvena območja)
(1) V stavbnih varstvenih območjih se varujejo varovane
sestavine, kot so:
1.
prostorska pojavnost (lokacija, vedute),
2.
prostorska zasnova (zasnova celotnega prostora, vključno z raščenim
terenom, grajene in druge prvine, naravne prvine),
3.
arhitekturne prvine (tlorisni gabarit, višinski gabarit, konstrukcijska
zasnova, fasada, arhitekturni členi, likovne prvine, fasadni detajli, strešna
konstrukcija, oblika in naklon strešin, kritina, arhitekturne, likovne in
funkcionalne prvine strehe),
4.
stavbno pohištvo (vrata, okna, line),
5.
gradiva,
6.
funkcionalna zasnova (namembnost, razporeditev prostorov),
7.
oblikovanost notranjščine (reprezentančni prostori, komunikacije,
obdelava prostorov, arhitekturne, likovne in druge prvine notranjščine, notranja
oprema, drobni inventar).
(2) Premičnine (notranja oprema in drobni inventar) se
varujejo izjemoma, če so namenjene uporabi dediščine ali so nepogrešljive za
njeno delovanje ali razumevanje.
10. člen
(varstvene usmeritve za vrtnoarhitekturna varstvena območja)
V vrtnoarhitekturnih varstvenih območjih se varujejo varovane
sestavine, kot so:
-
prostorska pojavnost (lokacija, vedute),
-
prostorska zasnova (zasnova celotnega prostora),
-
vrtnoarhitekturna zasnova (zasnova in kompozicija, velikost, historična
zasnova),
-
vrtnoarhitekturne prvine (drevnina in druge rastline, rastišče, vodne
prvine, grajene in druge prvine, komunikacije, oblikovane površine, oprema),
-
funkcionalna zasnova (namembnost).
11. člen
(varstvene usmeritve za varstvena območja kulturne krajine)
V varstvenih območjih kulturne krajine se varujejo varovane
sestavine, kot so:
-
prostorska pojavnost (skladnost naravnih in ustvarjenih prvin, izrazit
prostorski red, robovi, vedute, naravne prostorske dominante, grajene
prostorske dominante),
-
krajinska struktura (razmerja med rabami, parcelacija),
-
krajinske prvine (reliefne prvine, obdelovalne površine, gozd,
vegetacijske prvine, vodne prvine, poselitev, grajene in druge prvine,
komunikacije),
-
krajinska tipologija (njivska krajina, krajina travnatega sveta, krajina
trajnega nasada, poseljena krajina, solinska krajina, krajina z izjemno naravno
zgradbo, zgodovinska krajina).
12. člen
(varstvene usmeritve za memorialna varstvena območja)
V memorialnih varstvenih območjih se varujejo varovane
sestavine, kot so:
-
prostorska pojavnost (lokacija, vedute),
-
prostorska zasnova (zasnova celotnega prostora, grajene in druge prvine,
naravne prvine),
-
oblikovna in simbolna zasnova (oblikovne značilnosti, vsebinski in
simbolni pomen),
-
gradiva.
13. člen
(varstvene usmeritve za tehniško-industrijska varstvena
območja)
V tehniško-industrijskih varstvenih območjih se varujejo
varovane sestavine, kot so:
-
prostorska pojavnost (lokacija, vedute),
-
prostorska zasnova (zasnova celotnega prostora, grajene in druge prvine,
naravne prvine),
-
arhitekturne prvine (tlorisni gabarit, višinski gabarit, konstrukcijska
zasnova),
-
gradiva,
-
funkcionalna zasnova (namembnost, tehnološka oprema in infrastruktura).
14. člen
(varstvene usmeritve za vplivna območja)
V vplivnih območjih je dopustno načrtovanje prostorskih
ureditev, gradenj objektov in drugih posegov v prostor, ki omogočajo ohranjanje
varovanih sestavin ter integritete, pričevalnosti in dominantnosti dediščine v
varstvenih območjih dediščine.
V. SPREMLJANJE STANJA
15. člen
(spremljanje stanja)
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: zavod) spremlja stanje varstvenih območij dediščine in izpolnjevanje
podrobnejših meril iz 3. člena te uredbe. Revizija se opravi najmanj
vsakih deset let. Na podlagi ugotovitev spremljanja stanja zavod predlaga
določitev, spremembo ali ukinitev varstvenega območja dediščine.
VI. KONČNA DOLOČBA
16. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00704-188/2022
Ljubljana, dne 13. maja 2022
EVA 2022-3340-0004
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša
predsednik
Priloga:
Uporaba podrobnejših meril za določitev varstvenih območij dediščine glede na
vrste varstvenih območij dediščine