Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju zaščite,
reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov obsega:
-
Uredbo o izvajanju zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov
(Uradni list RS, št. 46/98 z dne 19. 6. 1998),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju zaščite, reševanja
in pomoči z uporabo zrakoplovov (Uradni list RS, št. 42/05 z dne 25. 4. 2005),
-
Uredbo o spremembi Uredbe o izvajanju zaščite, reševanja in pomoči z
uporabo zrakoplovov (Uradni list RS, št. 21/16 z dne 18. 3. 2016).
UREDBA
o izvajanju zaščite, reševanja in pomoči z uporabo
zrakoplovov
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to uredbo se določajo pogoji, postopki in načini izvajanja
zaščite, reševanja in pomoči ter iskanja z uporabo zrakoplovov ob naravnih in
drugih nesrečah, pri nudenju človekoljubne pomoči ter opravljanju nujnih prevozov
v zdravstvu.
Zrakoplovi po tej uredbi so državna (vojaška, policijska, carinska)
in civilna letala ter helikopterji, ki so opremljeni za opravljanje nalog iz
prejšnjega odstavka oziroma njihova uporaba za te naloge ni v nasprotju z
navodili proizvajalcev. Vojaški zrakoplovi pri opravljanju nalog zaščite,
reševanja in pomoči ne smejo nositi nabite oborožitve.
2. člen
Naloge iz prejšnjega člena opravlja letalsko in drugo strokovno
osebje ter pripadniki in člani reševalnih služb ter drugih sil za zaščito, reševanje
in pomoč.
Letalsko in drugo strokovno osebje iz prejšnjega odstavka mora
imeti ustrezno strokovno izobrazbo, strokovno usposobljenost in pooblastila za
opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter ustrezna potrdila oziroma
dovoljenja za opravljanje teh nalog.
Pripadniki in člani reševalnih služb ter drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč iz prvega odstavka tega člena, morajo imeti
ustrezno strokovno usposobljenost v skladu s to uredbo.
Pri nalogah iz prejšnjega člena lahko sodelujejo tudi tisti,
ki opravljajo v skladu s predpisi policijske, sodne ali druge strokovne naloge
ob nesrečah. Zanje se smiselno uporabljajo določbe te uredbe, ki urejajo
usposabljanje za uporabo zrakoplovov, vendar se jim ne izdajo potrdila,
predpisana s to uredbo.
3. člen
Naloge zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih
nesrečah z uporabo zrakoplovov lahko izvajajo tudi zrakoplovi drugih držav in
njihove reševalne službe v skladu z zakonom in meddržavnimi sporazumi. O
vključitvi zrakoplovov drugih držav v izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči
mora organ, ki za pomoč zaprosi drugo državo, brez odlašanja obvestiti tudi
Ministrstvo za notranje zadeve.
Vodenje izvajanja nalog ob uporabi zrakoplovov drugih držav
in njihovih reševalnih služb se izvaja v skladu s predpisi Republike Slovenije.
4. člen
Zrakoplovi, s katerimi se opravljajo naloge po tej uredbi, ter
potrebno letalsko in drugo strokovno osebje se v izvajanje nalog zaščite,
reševanja in pomoči vključujejo po postopku in na način, ki ga določajo predpisi.
5. člen
Zrakoplovi, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči,
lahko po predhodni najavi pristojni kontroli letenja letijo med opravljanjem
teh nalog pod predpisano najmanjšo višino, nad prepovedanimi območji in
pristajajo izven letališč, če je za izvenletališke pristanke letalsko osebje
usposobljeno.
Mesto izvenletaliških pristankov določi vodja intervencije ali
reševalne odprave oziroma od njega pooblaščena oseba. O dejanskem pristanku
odloča vodja zrakoplova.
Prostor za izvenletališki pristanek določi vodja zrakoplova na
podlagi normativov, določenih v navodilih za uporabo zrakoplova in v skladu z
usposobljenostjo posadke.
6. člen
Zrakoplovi, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči,
so lahko opremljeni s posebno opremo, kot so vitli, podvesne kljuke, nosila,
kontejnerji, visokotlačne naprave za gašenje, zdravstvena oprema, in z drugo
opremo v skladu z navodili proizvajalca.
Zrakoplovi iz prejšnjega odstavka morajo imeti sredstva zvez,
ki omogočajo radijske zveze med posadko in vodjem reševalne intervencije ali
odprave na zemlji ter druge zveze v skladu s to uredbo.
Zrakoplovi, ki sodelujejo pri zahtevnih nalogah zaščite, reševanja
in pomoči, kot je reševanje v gorah in drugih zahtevnih razmerah, morajo imeti
praviloma vgrajene naprave za registracijo pogovorov in naprave za registracijo
parametrov leta.
7. člen
Z zrakoplovi, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči,
je dovoljeno prevažati reševalne pse, če so usposobljeni za prevažanje z
zrakoplovi. Vodniki morajo imeti med vstopom, med vožnjo in med izstopom iz
zrakoplova pse na povodcih. Psi morajo imeti nagobčnike.
Reševalni psi se lahko tudi spuščajo ali dvigajo v zrakoplov z
vitlom ali vrvjo, če so za to usposobljeni.
8. člen
Vodja zrakoplova, ki opravlja naloge zaščite, reševanja in
pomoči, ima vsa pooblastila in odgovornosti, kot jih predpisi določajo za vodjo
zrakoplova.
Če pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči sodeluje
več zrakoplovov istega lastnika ali uporabnika, mora tisti, ki jim določi
naloge, določiti vodjo letenja, ki vodi ostale zrakoplove med izvajanjem nalog.
Pooblaščeni vodja letenja je odgovoren tudi za usklajevanje dela z vodjo
intervencije in z zrakoplovi drugih lastnikov ali uporabnikov, če ti sodelujejo
pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v isti nesreči.
II. POSTOPKI IN NAČIN IZVAJANJA NALOG ZAŠČITE, REŠEVANJA IN
POMOČI
9. člen
V letalsko-operativnih priročnikih se določijo normalni
postopki, postopki v sili, odgovornosti in pristojnosti letalskega in drugega
strokovnega osebja ter reševalcev na zemlji, postopki dela med izvajanjem
reševanja, osnovne in pomožne zveze ter najnujnejša obvezna skupna in osebna
oprema za:
-
izvidovanje ob naravnih in drugih nesrečah,
-
reševanje v gorah in drugih zahtevnih terenskih razmerah (soteske, razgiban
teren, voda, led ipd.),
-
reševanje z žičnic,
-
reševanje z visokih stavb,
-
gašenje požarov,
-
prevoz ekip nujne medicinske pomoči (helikopterska nujna medicinska
pomoč),
-
prevoz novorojenčkov v inkubatorju,
-
prevoz reševalcev ali reševalnih ekip,
-
prevoz poškodovanih in obolelih med bolnišnicami,
-
prevoz reševalne opreme in človekoljubne pomoči.
Postopki, odgovornosti, pristojnosti, zveze in oprema iz
prejšnjega odstavka morajo biti enotni glede na vrsto naloge zaščite, reševanja
in pomoči, ki se izvaja, ter glede na vrsto zrakoplova, ne glede na to, ali se
uporablja državni ali civilni zrakoplov, in ne glede na lastnika ali uporabnika
zrakoplova.
Usklajenost in enotnost letalsko-operativnih priročnikov iz
prvega odstavka tega člena za državne zrakoplove ugotavlja strokovna komisija
pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v katero imenujejo
pooblaščene predstavnike Generalna policijska uprava, Generalštab Slovenske
vojske, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo, Ministrstvo za
zdravje, Gorska reševalna služba, Jamarsko reševalna služba in Gasilska zveza
Slovenije. Delo strokovne komisije vodi predstavnik Uprave Republike Slovenije
za zaščito in reševanje.
Usklajenost in enotnost letalsko-operativnih priročnikov iz
prvega odstavka tega člena za civilne zrakoplove se ugotavlja v skladu s
predpisi o letalstvu.
10. člen
Z letalsko-operativnimi priročniki iz prejšnjega člena morajo
biti usklajeni priročniki, navodila, instrukcije in drugi akti za izvajanje
zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov naslednjih reševalnih služb:
-
gorske reševalne službe,
-
gasilske službe,
-
jamarske reševalne službe,
-
podvodne reševalne službe,
-
kinološke reševalne službe,
-
Civilne zaščite.
V skladu s prejšnjim odstavkom morajo biti usklajeni tudi
priročniki, navodila, inštrukcije in drugi akti za izvajanje zaščite, reševanja
in pomoči z uporabo zrakoplovov, ki jih uporablja policija, Slovenska vojska
ali zdravstvena služba.
Usklajenost priročnikov in navodil iz prvega odstavka tega
člena potrjuje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, na podlagi
predhodnega mnenja strokovne komisije iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
11. člen
V priročnikih, navodilih in drugih aktih za izvajanje
zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov, mora biti razdelano zlasti
naslednje:
-
vstop in izstop iz zrakoplova med pristankom, lebdenjem ali z naslonom,
-
razporeditev reševalcev in reševalne opreme med prevozom,
-
pristojnosti in odgovornosti letalskega in drugega strokovnega osebja,
reševalcev-letalcev in drugih reševalcev,
-
postopki v sili,
-
spuščanje po vrvi oseb in reševalnih psov,
-
nošenje tovora na podvesni kljuki,
-
spuščanje in dviganje z elektomotornim vitlom oseb, reševalnih psov in
reševalne opreme,
-
izbira mesta izvenletališkega pristanka,
-
vodenje zrakoplova z vizualnimi signali,
-
obvezna najnujnejša skupna in osebna oprema.
Poleg postopkov iz prejšnjega odstavka se določijo tudi
postopki, značilni in potrebni glede na določeno vrsto nalog zaščite, reševanja
in pomoči.
III. VODENJE ZRAKOPLOVOV Z VIZUALNIMI SIGNALI
12. člen
Vodenje zrakoplovov se izvaja s sredstvi zvez in z vizualnimi
signali (v nadaljnjem besedilu: vizualni znaki) v skladu s to uredbo.
Vodenje zrakoplova z vizualnimi znaki lahko izvaja le reševalec,
ki je za to usposobljen in ki ga določi vodja intervencije ali reševalne odprave.
Vodenje zrakoplova z vizualnimi znaki se izvaja podnevi z znaki, ki so določeni
v prilogi te uredbe in so njen sestavni del.
Reševalec iz prejšnjega odstavka mora imeti v času, ko vodi
zrakoplov z vizualnimi znaki, na čeladi prevleko rumeno fluorescentne barve.
Reševalec, ki opravlja vodenje zrakoplova z vizualnimi znaki,
mora stati na koncu predvidenega mesta za izvenletališki pristanek s hrbtom
obrnjen proti vetru.
IV. REŠEVANJE V GORAH
13. člen
Pri reševanju v gorah mora biti v času reševanja vzpostavljena
radijska zveza med vodjo reševalne odprave, reševalcem- letalcem in posadko
zrakoplova.
Mesto pristanka zrakoplova izbira reševalec-letalec, ki ga
določi vodja reševalne odprave.
Vodenje zrakoplova z vizualnimi znaki izvaja
reševalec-letalec, ki ga določi vodja reševalne odprave.
14. člen
Z vitlom v zrakoplovu se lahko istočasno spuščata ali dvigata
največ dve osebi, razen če ni z navodili proizvajalcev določeno drugače. (črtan)
Z vitlom iz prejšnjega odstavka je prepovedano prenašati
tovor. (črtan)
Med uporabo vitla je prepovedano prenašanje tovora na
podvesni kljuki.
Vizualne znake pri spuščanju ali dviganju z vitlom operaterju
vitla v zrakoplovu lahko daje izključno reševalec-letalec ali zdravnik-letalec,
ki se spušča ali dviga z vitlom oziroma spremlja ponesrečenca.
15. člen
Spuščanje reševalcev z njihovo opremo iz zrakoplova po vrvi
se izvaja le, če ni izvedljiv drug način izkrcanja.
Spuščanje reševalcev, ki se izvaja z vrvmi na obeh straneh
zrakoplova, se izvaja simetrično tako, da se istočasno spušča po en ali več
reševalcev na vsaki strani zrakoplova.
Med spuščanjem po vrvi je prepovedano prenašanje tovora na
podvesni kljuki.
Z vrvmi za spuščanje reševalcev je prepovedano prenašanje
tovora.
Vizualni znak, da je spuščanje po vrvi končano, daje tehniku-letalcu
izključno reševalec, ki se je spustil po vrvi, če je reševalcev več, pa njihov
vodja, ki se mora spustiti zadnji.
16. člen
Vodja reševalne odprave mora imeti v času reševanja z zrakoplovom
prek čelade prevleko oranžno fluorescentne barve, reševalec-letalec, pooblaščen
za vodenje zrakoplova z vizualnimi znaki, pa prevleko rumeno fluorescentne
barve.
17. člen
Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi pri reševanju v
soteskah, reševanju z visokih stavb, z žičnic, iz vode in v drugih zahtevnih
terenskih razmerah.
V. GAŠENJE POŽAROV
18. člen
Vodja intervencije določi mesto za zajem vode iz rezervoarja,
ki mora biti na ravnem in suhem zemljišču, dostopno za dovoz vode za gašenje, v
oddaljenosti 100 m, zlasti v smeri vetra pa ne sme biti višjih preprek.
Če zrakoplov zajema vodo za gašenje iz odprtih stoječih ali
tekočih voda, mesto za zajem vode za gašenje izbere vodja zrakoplova na predlog
vodje intervencije.
Vodja intervencije določi reševalca, ki je pristojen za vodenje
zrakoplova z vizualnimi znaki in reševalca, ki je pristojen za organizacijo in
fizično zavarovanje mesta odvzema vode za gašenje. V polmeru 50 m od mesta
zajema vode za gašenje ne sme biti nepooblaščenih oseb niti preprek, če z
navodili za uporabo zrakoplova niso določeni zahtevnejši pogoji.
Pri večjih požarih ali več požarih na istem območju vodja
intervencije imenuje gasilca, ki praviloma iz določenega zrakoplova usmerja
gašenje, vendar vodji zrakoplova ni nadrejen.
19. člen
Odmetavanje hidrokontov in druge opreme za gašenje iz
zrakoplova je dovoljeno v oddaljenosti 50 m od gasilcev in drugih reševalcev.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za odmetavanje vode
za gašenje iz posebnih namenskih vreč ali posod za gašenje.
Odmetavanje večjih količin vode za gašenje iz posebej prirejenih
zrakoplovov je dovoljeno le v oddaljenosti najmanj 100 m od gasilcev in drugih
reševalcev.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi pri gašenju z
visokotlačnimi napravami, pri čemer se varnostna razdalja določi glede na moč
in smer delovanja take naprave.
Vodja intervencije je dolžan pred začetkom opravljanja nalog
iz tega člena o tem obvestiti gasilce in druge reševalce, ki sodelujejo pri
gašenju.
VI. USPOSABLJANJE ZA IZVAJANJE NALOG ZAŠČITE, REŠEVANJA IN
POMOČI Z UPORABO ZRAKOPLOVOV
20. člen
Naloge zaščite, reševanja in pomoči v skladu s to uredbo lahko
opravlja letalsko in drugo strokovno osebje, ki ima poleg potrebne strokovne
izobrazbe in usposobljenosti tudi potrdilo o strokovni usposobljenosti za
izvajanje teh nalog.
Potrdilo izda:
-
Generalna policijska uprava za policiste;
-
Generalštab Slovenske vojske za pripadnike Slovenske vojske in druge
delavce Ministrstva za obrambo.
Za civilne zrakoplove mora letalski operater v skladu s
predpisi v svojem letalsko-operativnem priročniku navesti programe
usposabljanja osebja, ki sodeluje v letalski operaciji, ter na podlagi teh
programov skrbeti za usposabljanje svojega osebja in o tem voditi predpisano
dokumentacijo. Skladnost programov in usposabljanj preverja komisija, ki jo imenuje
direktor Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo in ki je določena za
pregled letalskega operaterja.
21. člen
Naloge zaščite, reševanja in pomoči v skladu s to uredbo lahko
opravljajo pripadniki reševalnih služb in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, ki so uspešno zaključili program usposabljanja. Potrdilo o uspešno
zaključenem usposabljanju izda:
-
Generalna policijska uprava za policiste;
-
Generalštab Slovenske vojske za pripadnike Slovenske vojske in druge
delavce Ministrstva za obrambo;
-
pristojni organ Ministrstva za zdravje za zdravstveno osebje;
-
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje za pripadnike in
člane drugih reševalnih služb ter sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje izda potrdilo
o usposobljenosti na predlog letalskega operaterja, ali nadzoroval
usposabljanje reševalcev, če usposabljanja ni organizirala Uprava Republike
Slovenije za zaščito in reševanje. Organi iz prejšnjega odstavka kopije potrdil
o strokovni usposobljenosti pošljejo v sedmih dneh po izdaji Upravi Republike Slovenije
za zaščito in reševanje, ki o usposobljenih reševalcih vodi evidenco.
Potrdilo o usposobljenosti se izda za eno leto za reševalce, ki
sodelujejo pri reševanju v gorah in drugih zahtevnih terenskih razmerah,
reševanju z visokih stavb in reševanju z žičnic ter reševanju iz vode oziroma
za druge reševalce za tri leta. Potrdilo o usposobljenosti se po izteku
veljavnosti po dopolnilnem usposabljanju lahko podaljša za enako časovno obdobje.
Vsebina in obseg dopolnilnega usposabljanja se določita s programi
usposabljanja.
Organi iz prvega odstavka tega člena izdajajo tudi potrdila o
usposobljenosti za vodenje zrakoplova z vizualnimi znaki za reševalce iz drugega
odstavka 12. člena te uredbe.
22. člen
Programe usposabljanja za pridobitev potrdil o strokovni
usposobljenosti za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči iz prejšnjih
dveh členov določa organ, ki izdaja potrdila o usposobljenosti. Vsebina
programov mora biti usklajena s priročniki, navodili, instrukcijami in drugimi
akti za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov iz
9., 10. in 11. člena te uredbe.
Programi usposabljanja iz prejšnjega odstavka morajo biti
prilagojeni zahtevnosti izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči z uporabo
zrakoplovov pri posamezni vrsti nesreč, pri čemer je najzahtevnejše reševanje v
gorah in drugih zahtevnih terenskih razmerah.
Predloge programov usposabljanja iz prvega odstavka tega
člena lahko pripravijo tudi posamezne reševalne službe v skladu s predpisi, ki
urejajo določanje programov usposabljanja na področju varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami.
V programih usposabljanja se določijo tudi način in pogoji za
preverjanje usposobljenosti udeležencev, sestava komisije za preverjanje znanja
in po potrebi druga vprašanja.
23. člen
Skupinsko usposabljanje ali izvajanje vaj letalskega in drugega
strokovnega osebja ter pripadnikov in članov reševalnih služb in drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč se lahko izvaja le po vnaprej pripravljenem programu
ali elaboratu, ki ga potrdi vodja usposabljanja ali vaje.
Program ali elaborat iz prejšnjega odstavka mora obsegati najmanj:
-
namen in cilj usposabljanja,
-
predpostavke, pod katerimi se izvaja usposabljanje, ter kraj in čas
usposabljanja,
-
metodološka navodila,
-
načrt posamičnih in skupnih priprav letalskega in drugega strokovnega
osebja ter reševalcev,
-
potek usposabljanja,
-
načrt zvez,
-
načrt zavarovanja in drugih varnostnih ukrepov,
-
odgovorne osebe za izvedbo usposabljanja, vključno z odgovornimi osebami
za izvedbo posameznih tem ali učnih vprašanj,
-
analizo usposabljanja.
Če se usposabljanje iz prvega odstavka tega člena izvaja kot
sestavni del skupnih vaj sil za zaščito, reševanje in pomoč, se elaborat za
usposabljanje izdela po predpisih, ki veljajo za priprave in organizacijo vaj
za zaščito, reševanje in pomoč.
24. člen
Prepovedano je vsako usposabljanje med izvajanjem dejanskih
nalog zaščite, reševanja in pomoči.
Prepovedano je istočasno usposabljanje letalskega in drugega
strokovnega osebja ter reševalcev, če je namen takega usposabljanja pridobitev
potrdil o usposobljenosti za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v
skladu s to uredbo.
Prepovedano je istočasno usposabljanje dveh ali več članov
iste posadke zrakoplova.
Priloga:
Znaki za vodenje zrakoplovov
Uredba o izvajanju zaščite, reševanja in
pomoči z uporabo zrakoplovov (Uradni list RS, št. 46/98)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
Letalsko-operativne priročnike, priročnike, navodila,
instrukcije in druge akte za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči z
uporabo zrakoplovov je potrebno uskladiti s to uredbo v treh mesecih po njeni
uveljavitvi.
26. člen
Zrakoplovi, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči,
morajo imeti sredstva zvez v skladu s prvim odstavkom 13. člena te uredbe v
šestih mesecih od dneva njene uveljavitve.
27. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
izvajanju zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov (Uradni list RS,
št. 42/05) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
9. člen
Potrdila o usposobljenosti, izdana pred uveljavitvijo te
uredbe, veljajo do izteka roka, za katerega so bila izdana, vendar najdalj do
31. 12. 2006.
Programe usposabljanja je treba s to uredbo uskladiti v enem
letu po njeni uveljavitvi.
10. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi Uredbe o izvajanju zaščite,
reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov (Uradni list RS, št. 21/16) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.