Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (ZFO-A)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o financiranju občin obsega:

-        Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 z dne 23. 12. 1994),

-        Odločbo o ugotovitvi skladnosti drugega odstavka 145. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ni v neskladju z ustavo in odločbo o delni razveljavitvi prvega odstavka 29. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 45/97 z dne 25. 7. 1997),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin – ZFO-A (Uradni list RS, št. 56/98 z dne 7. 8. 1998).

ZAKON

O FINANCIRANJU OBČIN

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se ureja financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravljajo občine.

2. člen

Občinam pripadajo prihodki iz davkov in drugih dajatev, določenih v zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, št. 6/94 - odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-13/94-65, št. 45/94 - odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-144/94-18 in Uradni list RS, št. 57/94) in prihodki iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu s posebnimi zakoni.

2. PRORAČUN

3. člen

Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.

V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

4. člen

Za vodenje poslovnih knjig ter izdelovanje letnih poročil občin kot tudi njenih ožjih delov (krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti) se uporabljajo do izdaje posebnih predpisov o vodenju teh knjig določbe predpisov, ki veljajo za državni proračun, kolikor ni s temi predpisi določeno drugače.

Minister, pristojen za finance, izda podrobnejše predpise, ki urejajo vodenje poslovnih knjig in izdelovanje letnih poročil občin in njihovih ožjih delov.

5. člen

V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazani vsi prihodki občine po virih in vrstah, odhodki pa v skupnih zneskih po posameznih namenih.

Odhodki so v posebnem delu proračuna razporejeni po natančnejših namenih.

Za izkazovanje prihodkov in odhodkov v bilanci prihodkov in odhodkov in za izkazovanje računa financiranja se uporabljajo določbe predpisov, ki veljajo za državni proračun, kolikor ni s temi predpisi določeno drugače.

V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.

6. člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

7. člen

Pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, se morajo upoštevati običajni roki plačil.

Pri dogovarjanju o obveznostih ni mogoče upoštevati revalorizacije obveznosti, če s pogodbo ni drugače določeno.

Sredstva proračuna se uporabljajo za plačevanje že opravljenih dobav in storitev. Dogovarjanje predplačil je možno le ob primernem zavarovanju predplačil.

8. člen

Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.

S statutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve.

9. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.

Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.

10. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov:

1.      uporabijo sredstva rezerve občine;

2.      najame posojilo največ do 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.

O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odloča župan.

3. REZERVE

11. člen

Občine oblikujejo svoje rezerve.

V rezerve se izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj do 0,5% prihodkov.

Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.

Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

12. člen

Rezerve se uporabljajo:

1.      za odhodke, nastale kot posledica naravnih in drugih nesreč, kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;

2.      za zagotovitev sredstev proračunu, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;

3.      za kritje proračunskega primanjkljaja.

Sredstva za namene iz 1. in  točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

S statutom oziroma odlokom občine je določeno, kdo odloča o uporabi sredstev za namene iz prvega odstavka tega člena.

4. ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA

13. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.

Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.

Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

14. člen

Občine pošljejo zaključne račune in premoženjske bilance ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po sprejetju.

5. ZADOLŽEVANJE

15. člen

Občine se smejo zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.

Občine izdajo vrednostne papirje v skladu z zakonom.

Občine se ne smejo zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

16. člen

Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investicije, ki jih potrdi občinski svet.

Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju.

O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finance, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve. Zahteva mora biti vložena na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Soglasja se ne izda, če je zahteva v nasprotju za zakonom.

Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami drugega odstavka tega člena, je nična.

17. člen

Občine se lahko zadolžujejo le v obsegu, ki ne presega 10% realiziranih prihodkov občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% realiziranih prihodkov.

Ne glede na prejšnji odstavek se občine lahko zadolžijo za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak v obsegu, ki presega 10% realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 3% realiziranih prihodkov.

18. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.

S statutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča o soglasju iz prejšnjega odstavka.

19. člen

Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.

S statutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča o dajanju poroštev iz prejšnjega odstavka.

6. FINANCIRANJE NALOG OBČINE

20. člen

Sredstva, s katerimi občina lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, se štejejo za primeren obseg sredstev za financiranje lokalnih zadev javnega pomena (v nadaljnjem besedilu: primerna poraba).

Primerno porabo na prebivalca določi Državni zbor Republike Slovenije ob sprejemu državnega proračuna za posamezno proračunsko leto. Primerna poraba na prebivalca se določi kot povprečni znesek sredstev na prebivalca v Republiki Slovenji.

20.a člen

Znesek primerne porabe za posamezno občino se določi tako, da se primerna poraba na prebivalca korigira z razmerjem površine, dolžine lokalnih cest, številom prebivalcev, mlajših od 15 let in številom prebivalcev, starejših od 65 let, glede na populacijo posamezne občine in povprečjem v državi. Tako se znesek primerne porabe za posamezno občino izračuna na naslednji način:

PPi = (0,70 + 0,05*Ci + 0,05*Pi + 0,16*Mi + 0,04*Si)*ZP*Oi

Pri tem je:

Osnovni seštevek vseh koeficientov je 1,00.

Pri izračunu za občine s sedežem v krajih, kjer so bili sedeži občin pred uveljavitvijo zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94 in 69/94 – popr.) pa nimajo statusa mestnih občin, se namesto koeficienta 0,70 upošteva koeficient 0,74, tako, da je skupen seštevek koeficientov 1,04.

Pri izračunu za mestne občine se namesto koeficienta 0,7 upošteva koeficient 0,78, tako, da je seštevek koeficientov 1,08.

21. člen

Prihodki občine za financiranje porabe so:

-        davek na dediščine in darila,

-        davek na dobitke od iger na srečo,

-        davek na promet nepremičnin,

-        upravne takse,

-        posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občinam v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.

Za financiranje porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni s tem zakonom.

22. člen

Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:

-        davek od premoženja,

-        nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,

-        krajevne turistične takse,

-        komunalne takse,

-        pristojbine,

-        odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,

-        odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,

-        prihodki uprave,

-        prihodki, določeni z drugimi akti.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občinam v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občine predpišejo, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.

23. člen

Občinam pripada 35% prihodkov iz dohodnine.

Prihodki iz prejšnjega odstavka se razporedijo na posamezne občine v razmerju med odmerjeno dohodnino zavezancev, ki imajo stalno bivališče v občini in odmerjeno dohodnino v državi, in sicer na podlagi podatkov za predpreteklo leto.

Razmerja iz prejšnjega odstavka ugotavlja ministrstvo, pristojno za finance.

24. člen

Občini, ki z lastnimi prihodki ne more zagotoviti svoje primerne porabe, izračunane na podlagi 20.a člena tega zakona, se zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu.

Sredstva finančne izravnave lahko dosežejo največ 100% ocenjenih lastnih prihodkov.

Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, določi zneske finančne izravnave za prihodnje proračunsko leto in o tem obvesti občine najkasneje do 30. septembra tekočega leta.

Vlada do 30. septembra tekočega leta obvesti občine o dopolnjenih zneskih finančne izravnave za tekoče leto v primeru, da ocena lastnih prihodkov posamezne občine iz 25. člena tega zakona za tekoče leto za več kot 2% odstopa od ocene, ki je bila podlaga za izračun zneska finančne izravnave iz prejšnjega odstavka.

Na podlagi določb prejšnjega odstavka določi vlada občini, za katero ugotovi, da ima obseg lastnih prihodkov realiziran v nižjem obsegu kot je bil prvotno ocenjen, nov znesek finančne izravnave.

Občina, za katero vlada po določbah tega člena ugotovi, da ima obseg lastnih prihodkov realiziran v višjem obsegu, kot je bil prvotno ocenjen in je novo določen obseg finančne izravnave nižji od prvotnega, mora že nakazana sredstva finančne izravnave vrniti v državni proračun do 1. decembra tekočega leta.

V primeru, da se občini določi nov znesek finančne izravnave, ki je nižji od prvotnega, se ji do konca leta nakaže samo ugotovljena razlika, do katere je upravičena.

Po preteku proračunskega leta ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi dejansko realiziranih prihodkov občin ugotovi dokončno višino pripadajočih sredstev finančne izravnave za posamezno občino.

Ugotovljeni zneski presežkov ali primanjkljajev finančne izravnave iz preteklega leta, se poračunajo z določenimi sredstvi finančne izravnave do 30. septembra tekočega leta.

24.a člen

Če se združita dve ali več sosednjih občin v novo občino, je nova občina upravičena do dodatnih sredstev finančne izravnave, ki se določi za posamezno proračunsko leto.

Osnovo za izračun povečanih sredstev finančne izravnave predstavlja seštevek določenih sredstev finančne izravnave v letu pred združitvijo v vseh občinah, ki se združijo.

Če se združita dve sosednji občini, je nova občina upravičena do dodatnih 3% sredstev finančne izravnave, določenih za posamezno proračunsko leto.

V primeru, da se združi več sosednjih občin, pa se določena sredstva finančne izravnave novi občini za posamezno proračunsko leto povečajo za 6%.

Dodatna sredstva v predhodno navedenem obsegu se občinam od njihove združitve zagotavljajo tri proračunska leta.

24.b člen

Sredstva za finančno izravnavo se občini nakazujejo po dvanajstinah do 20. v mesecu za tekoči mesec.

S proračunskimi sredstvi občina prosto razpolaga v skladu z zakonom.

25. člen

Obseg lastnih prihodkov za posamezno občino ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, v sodelovanju s posamezno občino in Davčno upravo Republike Slovenije. Pri izračunu se upoštevajo stopnje davčnih in nedavčnih dajatev, določene z zakonom. Če stopnje niso določene z zakonom, se upošteva povprečna stopnja v državi.

Pri izračunu lastnih prihodkov iz prejšnjega odstavka se ne upoštevajo naslednji prihodki od:

-        obresti na depozite,

-        najemnin za stanovanja in poslovne prostore,

-        prodaje premoženja,

-        drugih prihodkov od premoženja,

-        vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem,

-        nakupov in prodaje vrednostnih papirjev,

-        komunalnih prispevkov,

-        samoprispevka,

-        drugi prihodki od občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni.

Na podlagi sklepa občinskega sveta, lahko občina zahteva, ne glede na določilo prejšnjega odstavka, da se ji sredstva iz naslova samoprispevka upoštevajo pri izračunu lastnih prihodkov.

26. člen

Občini se v državnem proračunu lahko zagotovijo dodatna sredstva za sofinanciranje posameznih ukrepov in investicij, kadar obstaja v skladu z zakonom ali drugim predpisom poseben interes za njen razvoj.

Občina sme uporabiti sredstva iz prejšnjega odstavka le za namene za katere so ji bila dodeljena.

Obseg dodatnih sredstev, ki jih prejme občina, lahko predstavlja največ 70% sredstev od predvidenega obsega ukrepa ali investicije.

Višino dodatnih sredstev za sofinanciranje po prejšnjem odstavku se izračuna na podlagi zneskov dejansko realizirane dohodnine posamezne občine za preteklo leto, izračunane na prebivalca v občini. Ob upoštevanju izračunanega deleža dohodnine na posameznega prebivalca v občini z izračunanim povprečnim deležem dohodnine na prebivalca občin v državi, se posamezni občini zagotovijo naslednja dodatna sredstva:

Občine, ki so na podlagi programa investicij, sprejetega za posamezna področja na ravni države upravičene po tem členu do dodatnih sredstev iz državnega proračuna, morajo pred začetkom investicije dobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance. Pri izdaji soglasja je potrebno upoštevati investicijsko sposobnost občine. Način in postopke za izdajo soglasja predpiše minister, pristojen za finance.

O dodelitvi dodatnih sredstev za sofinanciranje posameznih ukrepov in investicij po tem členu odloča Vlada Republike Slovenije, na predlog pristojnega ministra. Dodatne ukrepe po tem členu sprejme Vlada Republike Slovenije tudi za izvedbo prehoda na sistem financiranja občin po tem zakonu.

Ne glede na prejšnje odstavke, se občinam na dvojezičnem območju iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za financiranje dvojezičnosti in za izvajanje ustavnih pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti.

27. člen

Občine morajo ministrstvu, pristojnemu za finance, tekoče sporočati podatke o prihodkih in odhodkih ter zadolževanju proračunov.

Način in rok za sporočanje podatkov predpiše minister, pristojen za finance.

Občini, ki ne sporoča podatkov v roku in na način iz prejšnjega odstavka, se začasno ustavi nakazovanje sredstev za finančno izravnavo.

28. člen

Sredstva za finančno izravnavo, ki jih prejme občina, se ne smejo zaseči za plačilo dospelih obveznosti iz naslova zadolžitve, odškodnin po sodnih sklepih in odškodnin po zakonu o denacionalizaciji.

29. člen

(črtan)

7. PRIPADNOST DAVKOV

30. člen

Če dediščina oziroma darilo obsega nepremičnine, ki ležijo na območju ene občine, pripada davek od dediščin in daril občini, kjer nepremičnina leži.

Če dediščina oziroma darilo obsega nepremičnine, ki ležijo v več občinah, pripada davek od dediščin in daril občinam sorazmerno z vrednostjo posameznih delov dediščine oziroma darila, ki leži na območju posameznih občin.

Če dediščina oziroma darilo obsega samo premično premoženje, pripada davek od dediščin in daril občini, kjer ima davčni zavezanec stalno prebivališče; če nima stalnega prebivališča v državi, pripada davek občini, kjer ima začasno bivališče; če nima začasnega bivališča v državi, pripada davek občini, kjer ima darovalec oziroma je imel zapustnik stalno prebivališče.

Če dediščina oziroma darilo obsega nepremično in premično premoženje, davek od dediščin in daril pripada občinam upoštevaje določbe prejšnjih odstavkov.

31. člen

Davek na dobitke od iger na srečo pripada občini, kjer ima prejemnik dobitka stalno prebivališče; če nima stalnega prebivališča v državi, pripada davek občini, kjer ima začasno bivališče; če nima začasnega bivališča v državi, pripada davek občini, kjer je sedež izplačevalca dobitka.

32. člen

Davek na promet nepremičnin pripada občini, kjer nepremičnina leži.

33. člen

Davek od premoženja od stavb in davek od premoženja od prostorov za počitek oziroma rekreacijo pripadata občini, na območju katere je stavba oziroma prostor za počitek oziroma rekreacijo.

Davek od premoženja od plovnih objektov pripada občini, kjer ima davčni zavezanec stalno prebivališče.

34. člen

Posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic pripada občini, kjer se igralni avtomat uporablja.

7.A FINANCIRANJE NOVIH OBČIN

34.a člen

Do sprejetja proračunov novo oblikovanih občin za tekoče leto se financiranje občin začasno nadaljuje na podlagi proračuna prejšnje občine za enake naloge oziroma namene kot v letu pred oblikovanjem novih občin.

Financiranje občin iz prejšnjega odstavka se začasno nadaljuje preko ločenega računa proračuna občine, ki je ustanovljena na območju sedeža prejšnje občine.

S sredstvi na ločenem računu občine razpolagajo župani občin, ki so ustanovljene na območju prejšnje občine. Za razpolaganje s sredstvi na žiro računu proračuna lahko župani občin pooblastijo druge osebe in o tem obvestijo Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet.

Do sprejetja proračunov novo oblikovanih občin se vsi prihodki, razen prihodkov po drugem odstavku 25. člena tega zakona, razporejajo na račune občin po drugem odstavku tega člena.

Za prehod na samostojno financiranje morajo vse novo oblikovane občine ministrstvu, pristojnemu za finance, predložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da so:

-        sprejele zaključni račun proračuna prejšnje občine za preteklo leto,

-        sprejele proračun za tekoče leto,

-        določile delitveno razmerje presežka ali primanjkljaja, ugotovljenega po zaključnem računu proračuna prejšnje občine,

-        določile delitveno razmerje presežka ali primanjkljaja sredstev finančne izravnave iz preteklega leta,

-        določile delitveno razmerje nakazil tekoče finančne izravnave na ločen račun v obdobju začasnega financiranja,

-        določile delitveno razmerje za pokrivanje obveznosti do gospodarskih javnih služb in zavodov, katerih ustanovitelj je bila prejšnja občina.

Po predložitvi dokumentacije ministrstvo, pristojno za finance, obvesti Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet, da občina lahko prične poslovati s svojim žiro računom. Po tem obvestilu lahko občina od 1. v naslednjem mesecu dalje posluje s svojim žiro računom, sredstva iz obdobja začasnega financiranja pa prenese na svoj žiro račun.

34.b člen

V proračun občine za tekoče leto, ki ga sprejme občina po sprejetju zaključnega računa proračuna prejšnje občine za preteklo proračunsko leto, se vključi tudi pripadajoči del prihodkov in odhodkov, ki se je v obdobju začasnega financiranja izvrševal preko ločenega računa proračuna občine, ustanovljene na območju sedeža prejšnje občine.

34.c člen

Žiro računi prejšnjih občin se odpravijo najkasneje do 31. decembra leta, v katerem so začele delovati nove občine; če niso odpravljeni v tem obdobju, se po uradni dolžnosti odpravijo z 31. decembrom.

Žiro računi ožjih delov občin, ki niso predvideni v statutih občin kot pravne osebe, se prav tako odpravijo do 31. decembra leta, v katerem so začele delovati nove občine. Če niso odpravljeni v tem obdobju, se odpravijo po uradni dolžnosti z 31. decembrom.

34.č člen

Novo oblikovane občine se ne smejo zadolževati, dajati soglasij in poroštev k zadolževanju, dokler niso urejena premoženjskopravna razmerja po zakonu o lokalni samoupravi.

Po ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerij se smejo zadolževati in dajati poroštva le občine, ki na dan 31. decembra leta, ko je prenehala delovati prejšnja občina, niso presegle meje za zadolževanja in dajanje poroštev po določbah 17. in 19. člena tega zakona.

Če za novo oblikovane občine ni moč ugotoviti realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, se kot merilo uporabljajo ocenjeni prihodki v tekočem letu.

34.d člen

Samoprispevek, ki je bil uveden v prejšnji občini, se pobira v občinah, ki so ustanovljene na območju prejšnje občine.

Nadzor nad uporabo sredstev iz prejšnjega odstavka izvajajo nadzorni odbori občin, v katerih se samoprispevek pobira.

34.e člen

Delavci, ki so bili na dan 31. decembra leta, pred začetkom delovanja novih občin zaposleni v občinski upravi prejšnje občine, ostanejo v delovnem razmerju v občini, ustanovljeni na območju sedeža prejšnje občine do sprejetja aktov o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi v vseh občinah, ustanovljenih na območju prejšnje občine.

Sredstva za plače iz prejšnjega odstavka se do razporeditve delavcev v skladu z zakonom izplačujejo z ločenega računa občine, ki je ostala na sedežu prejšnje občine. Porabljena sredstva za ta namen se med novo oblikovane občine razdelijo skladno z dogovorom med župani novo oblikovanih občin.

Sredstva za plače delavcev organov ožjih delov občin se zagotavljajo na način, določen v prejšnjem odstavku.

Sredstva za pravice delavcev za primer trajnega zmanjšanja obsega dela ali zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma drugih operativnih razlogov, ki so priznane tem delavcem do 31. decembra proračunskega leta, v katerem so začele delovati novo oblikovane občine, se zagotovijo v proračunu občine, ki je ostala na sedežu prejšnje občine.

34.f člen

Vrednost točke oziroma kvadratnega metra površine za davek od premoženja po 1. in 2. točki 156. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89 ter Uradni list RS, št. 48/90 in 7/93), se valorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero oziroma v katerem se davek odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.

34.g člen

Dokler občine ne določijo vrednosti točke za ugotovitev zneska nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se vrednost točke s 1. januarjem tekočega leta valorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije, za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.

7.B KAZENSKA DOLOČBA

34.h člen

Z denarno kaznijo do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba:

-        če ne izkazuje prihodkov in odhodkov v skladu s 5. členom tega zakona;

-        če uporabi sredstva proračuna v nasprotju z določili 6. člena tega zakona;

-        če uporabi sredstva državnega proračuna v nasprotju z določili 26. člena tega zakona.

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba, če ne sporoča podatkov v skladu s 27. členom tega zakona.

Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

35. člen

Ne glede na določbe tretjega odstavka 13. člena tega zakona sestavijo občine premoženjske bilance po stanju na dan 31. decembra 1995 in 31. decembra 1996 najkasneje v devetih mesecih po preteku leta.

36. člen

Do sprejetja zakona o javnih naročilih se mora nabava opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogodbo in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun.

37. člen

Določbe tretjega odstavka 22. člena tega zakona se pričnejo uporabljati za odmero davka od premoženja za leto 1996.

38. člen

Prihodki iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, ki jih občine predpisujejo na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih, se od 1. januarja 1995 izkazujejo v proračunih občin.

39. člen

Prihodki prejšnjih občin, izterjani v postopkih prisilne izterjave, prisilne poravnave, stečajev in likvidacije ter prihodki prejšnjih občin, plačanih po 1. 1. 1995, pripadajo posameznim občinam v skladu z določbami 30. do 34. člena tega zakona oziroma v sorazmerju z zagotovljeno porabo, razen prihodkov od dohodnine.

40. člen

Izhodiščna zagotovljena poraba za posamezno občino in za vse občine v državi za leto 1995 se ugotovi na podlagi določenega obsega javne porabe v letu 1994.

Dokončen obseg zagotovljene porabe iz prejšnjega odstavka ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi podatkov iz proračunov občin za leto 1994, ki jih predpiše minister, pristojen za finance, in na podlagi podatkov o finančno ovrednotenih nalogah ter plačah delavcev po 101. in 103. členu zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) v 60 dneh po predložitvi zaključnih računov proračunov občin ministrstvu, pristojnemu za finance.

41. člen

Pred ureditvijo premoženjsko pravnih razmerij med občinami po 100. členu zakona o lokalni samoupravi občine sprejmejo premoženjsko bilanco prejšnje občine na dan 31. decembra 1994.

Dokler ne bodo urejena premoženjsko pravna razmerja med občinami po 100. členu zakona o lokalni samoupravi, se občine ne smejo zadolževati in izdajati soglasij in poroštev po 18. in 19. členu tega zakona.

Po ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerij, se smejo zadolževati in dajati poroštva le občine, ki niso presegle meje iz 19. člena tega zakona in katerih zadolžitev po stanju na dan 31. decembra 1994 ne presega 10% zagotovljene porabe za leto 1994 oziroma pri katerih letno odplačilo glavnice in obresti ne presega 5% zagotovljene porabe v letu 1994.

42. člen

Občine se dogovorijo o tem, ali se uvedeni samoprispevki pobirajo še naprej.

Če se ne doseže dogovor iz prejšnjega odstavka, se samoprispevek pobira še naprej, vendar najdalj do 31. decembra 1995, in se uporablja za namene, za katere je bil uveden.

Nadzor nad uporabo sredstev iz prejšnjega odstavka izvajajo župani občin, v katerih se samoprispevek pobira.

43. člen

Organi za izvrševanje proračunov prejšnjih občin izvršijo proračun za leto 1994, pripravijo zaključni račun proračuna prejšnje občine za leto 1994 in ga predložijo občinskim svetom občin do 28. februarja 1995.

Zaključni računi iz prejšnjega odstavka se pošljejo Računskemu sodišču in ministrstvu, pristojnemu za finance.

44. člen

Do sprejetja proračunov občin za leto 1995, se financiranje občin začasno nadaljuje na podlagi proračuna prejšnje občine za enake naloge oziroma namene kot v letu 1994.

Financiranje občin iz prejšnjega odstavka se začasno nadaljuje preko ločenega računa proračuna občine, ki je ustanovljena na območju sedeža prejšnje občine.

Sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabljajo za plače po 47. členu tega zakona; preostali del sredstev pa se uporablja sorazmerno zagotovljeni porabi občin po 40. členu tega zakona.

S sredstvi na ločenem računu občine razpolagajo župani občin, ki so ustanovljene na območju prejšnje občine, če ni s statutom ali odlokom občine drugače določeno. Župani občin lahko pooblastijo druge osebe za razpolaganje s sredstvi iz prejšnjega stavka. O tem se obvesti Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.

Do sprejetja proračunov občin se sredstva za finančno izravnavo, del dohodnine, ki pripada občinam in drugi prihodki občin po 21. členu tega zakona, razporejajo na ločen račun občine iz drugega odstavka tega člena.

Do ugotovitve potrebne višine sredstev za finančno izravnavo za posamezno občino, se občinam zagotavljajo akontacije, sorazmerno odhodkom po 40. členu tega zakona.

45. člen

Občine sprejmejo proračune za leto 1995 po sprejetju zaključnih računov proračunov prejšnjih občin za preteklo leto.

Občine pošljejo sprejete proračune za leto 1995 ministrstvu, pristojnemu za finance.

V proračun občine za leto 1995 se vključi občini pripadajoči del prihodkov in odhodkov od 1. januarja 1995 dalje, ki se je začasno izvrševal preko ločenega računa občine, ustanovljene na območju sedeža prejšnje občine.

46. člen

Žiro računi prejšnjih občin se odpravijo najkasneje do 31. 12. 1995; če niso odpravljeni v tem obdobju, se po uradni dolžnosti odpravijo 31. 12. 1995.

Žiro računi krajevnih skupnosti, ki niso predvidene v statutih občin, se odpravijo najkasneje do 31. 12. 1995. Če niso odpravljeni v tem obdobju, se po uradni dolžnosti odpravijo 31. 12. 1995.

47. člen

Delavci, ki so na dan 31. decembra 1994 v delovnem razmerju v strokovnih službah izvršnih svetov ter skupščin občin ali posebnih družbeno političnih skupnostih in v občinskih upravnih organih, pa v skladu z zakonom o upravi ne preidejo v upravne enote oziroma v ministrstva, ostanejo v delovnem razmerju v občini, ustanovljeni na območju sedeža prejšnje občine, in sicer do sprejetja statutov in sistemizacij delovnih mest v vseh občinah, ustanovljenih na območju prejšnje občine.

Občinski sveti vseh občin, ustanovljenih na območju prejšnje občine, se morajo v enem mesecu po sprejetju statutov in sistemizaciji delovnih mest dogovoriti o razporeditvi delavcev v posamezne občine.

Sredstva za plače delavcev iz prvega odstavka se do razporeditve delavcev po prejšnjem odstavku, izplačujejo iz ločenega računa občine iz drugega odstavka 44. člena tega zakona.

Sredstva za plače delavcev organov krajevnih skupnosti se zagotavljajo na način, določen v prejšnjem odstavku.

Funkcionarjem občin in posebnih družbeno političnih skupnosti se zagotovijo pravice po prenehanju mandata v skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93) v občini, ustanovljeni na območju sedeža prejšnje občine.

48. člen

Sredstva za pravice, ki jih imajo delavci po 101. členu zakona o lokalni samoupravi in po 4. členu zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94) za primer trajnega zmanjšanja obsega dela ali zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma drugih operativnih razlogov in ki so priznane do 31. 12. 1995, se zagotovijo v državnem proračunu.

49. člen

Vrednost točke oziroma kvadratnega metra površine za davek od premoženja po 1. in 2. točki 156. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88, 8/89 in Uradni list RS, št. 48/90 in 7/93), se valorizira s koeficientom rasti cen na drobno, ki ga ugotovi Zavod Republike Slovenije za statistiko za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero oziroma v katerem se davek odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.

50. člen

Dokler občine ne določijo vrednosti točke za ugotovitev zneska nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se vrednost točke s 1. januarjem 1995 valorizira s koeficientom rasti cen na drobno, ki ga ugotovi Zavod Republike Slovenije za statistiko, za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.

51. člen

Določbe zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91-I, 30/92, št. 52/92 - odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-55/92-17, Uradni list RS, št. 7/93, št. 43/93 - odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-22/93-10), ki se nanašajo na občine in odlok o razporeditvi prihodkov med občinami in republiko (Uradni list RS, št. 34/91-I) prenehajo veljati 31. decembra 1994.

52. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije; določbe, ki se nanašajo na financiranje nalog občine, pa se začnejo uporabljati 1. januarja 1995.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin – ZFO-A (Uradni list RS, št. 56/98) dodaja 51.a člen zakona, ki se glasi:

»51.a člen

Občinama Laško in Zagorje ob Savi se zagotovijo dodatna sredstva iz državnega proračuna za obveznosti iz naslova zadolžitve pred 1. 1. 1995, če te obveznosti presežejo 5% predvidenih prihodkov v posameznem proračunskem letu. Sredstva se zagotovijo v višini razlike do zapadle obveznosti.«;

ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»24. člen

Določbe 6., 7., 8., 9., 10., prvega, drugega in četrtega odstavka 11. člena ter 12., 13. in 15. člena tega zakona se začnejo uporabljati s 1. januarjem 1999.

25. člen

Občini, ki bi imela izračunan znesek primerne porabe po 20.a členu zakona za proračunsko leto 1999 višji kot znaša njen obseg razpoložljivih prihodkov ob upoštevanju ocene lastnih prihodkov po 25. členu zakona in ob upoštevanju določene finančne izravnave po drugem odstavku 24. člena zakona, se zagotovijo dodatna sredstva finančne izravnave.

Do dodatnih sredstev finančne izravnave, ki se zagotavljajo občinam v obdobju štirih let, to je do 31. 12. 2002, so upravičene samo tiste občine, pri katerih lastni prihodki in finančna izravnava ob upoštevanju določb, da finančna izravnava lahko doseže največ 100% ocenjenih lastnih prihodkov, ne dosežejo 75% izračunanega obsega primerne porabe za občino.

Mestnim občinam, ki so prejemale dopolnilna sredstva iz državnega proračuna in po uveljavitvi tega zakona do njih niso več upravičene se le-ta zagotovijo dve leti od dneva začetka uporabe tega zakona.

Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v višini 30% od finančne izravnave, ki so bile tem mestnim občinam, ki so imele ta status na dan 31. 12. 1997, nakazana po prvem odstavku 24. člena zakona v proračunskem letu 1998.

26. člen

Dokler novo oblikovane občine, ki bodo pričele delovati v proračunskem letu 1999, nimajo urejenih premoženjsko pravnih razmerij in sprejete premoženjsko delitvene bilance prejšnje občine, se ne smejo zadolževati in izdajati soglasij in poroštev po 17., 18. in 19. členu zakona.

Po ureditvi medsebojnih premoženjsko pravnih razmerij, se smejo zadolževati in dajati poroštva le občine, ki niso po stanju 31. decembra 1998 presegle meje iz 17. in 19. člena zakona.

27. člen

Sredstva za pokrivanje splošnih materialnih stroškov rednega obratovanja javnih zavodov na področju kulture, sredstva za amortizacijo ter sredstva za plače s prispevki in davki ter druge osebne prejemke na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom, normativi in standardi ter s kolektivno pogodbo od 1. 1. 1999 v celoti zagotavlja občina ustanoviteljica ali soustanoviteljica, na območju katere je sedež javnega zavoda, v obsegu, ki ne sme biti realno nižji od skupne vrednosti proračunskih sredstev, ki so bile v te namene posameznemu javnemu zavodu zagotovljena v proračunskem letu 1998.

Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za zavode za varstvo naravne in kulturne dediščine, SNG Maribor in Cankarjev dom.

Če prihodki iz povečane dohodnine ne zadoščajo za pokrivanje vseh stroškov, navedenih v prvem odstavku tega člena, zagotovi Vlada Republike Slovenije dodatna sredstva za pokrivanje te razlike, v skupni vrednosti največ 500,000.000 tolarjev do 31. 12. 1999.

Če posamezna občina tekoče ne izpolnjuje obveznosti iz prvega odstavka tega člena, to obveznost na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo, neposredno izpolni Vlada Republike Slovenije iz sredstev dohodnine, ki se razporeja v proračune občin.

Ministrstvo, pristojno za kulturo, financira oziroma sofinancira programe javnih zavodov na področju kulture in izvršuje nadzor nad izvajanjem tega člena.

Ustanovitelji zavodov iz prvega odstavka tega člena so dolžni uskladiti akte o ustanovitvi s tem zakonom do 31. 12. 1999.

28. člen

Občinski sveti morajo uskladiti statut in druge splošne akte občine s tem zakonom do rednih lokalnih volitev v letu 1998.

29. člen

Minister, pristojen za finance izda predpise iz 5. člena tega zakona v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.

30. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.«.