Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o Jamstvenem
skladu Republike Slovenije obsega:
-
Zakon o Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS (Uradni list RS,
št. 25/97 z dne 9. 5. 1997),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Jamstvenem skladu Republike
Slovenije – ZJSRS-A (Uradni list RS, št. 10/98 z dne 12. 2. 1998).
ZAKON
O JAMSTVENEM SKLADU REPUBLIKE
SLOVENIJE (ZJSRS)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja:
-
ustanovitev in poslovanje Jamstvenega sklada Republike Slovenije,
-
vrsto in obseg pravic, ki se pokrivajo iz sredstev sklada, ter
-
roke in postopek za njihovo uveljavitev.
II. USTANOVITEV SKLADA
2. člen
S tem zakonom se za poravnavo obveznosti iz
naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca po tem zakonu
ustanovi Jamstveni sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad).
3. člen
Sklad je pravna oseba javnega prava.
Ime sklada je: Jamstveni sklad Republike
Slovenije.
Sedež sklada je v Ljubljani. Podrobneje se
sedež sklada določi s statutom sklada.
4. člen
Ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.
5. člen
Sklad ima statut, ki ga sprejme
ustanovitelj v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Statut v imenu ustanovitelja sprejme Vlada
Republike Slovenije.
Statut ureja zlasti:
-
dejavnost sklada,
-
organizacijo in način poslovanja sklada,
-
pristojnosti in način odločanja organov sklada,
-
pooblastila za zastopanje,
-
druga vprašanja v zvezi s poslovanjem sklada.
Ob sprejemanju statuta sprejme Vlada
Republike Slovenije tudi sklep o imenovanju osebe, pooblaščene za zastopanje,
do imenovanja direktorja sklada v skladu s tem zakonom, ter določi meje njenih
pooblastil.
6. člen
Sklad se vpiše v sodni register.
7. člen
Organa sklada sta upravni odbor in
direktor.
8. člen
Upravni odbor sestavljajo predsednik in
osem članov, od katerih tri člane imenujejo organizacije delodajalcev,
reprezentativne za območje države, tri člane sindikati, reprezentativni za
območje države, in tri člane Vlada Republike Slovenije, od tega dva
predstavnika ministrstva, pristojnega za delo, in enega predstavnika
ministrstva, pristojnega za finance.
Predsednika upravnega odbora izvolijo člani
upravnega odbora izmed predstavnikov Vlade Republike Slovenije za mandatno
obdobje dveh let.
Upravni odbor:
-
sprejema spremembe in dopolnitve statuta,
-
sprejema zaključni račun in poslovno poročilo ter finančni načrt sklada,
-
imenuje in razrešuje direktorja sklada,
-
ima druge pravice in obveznosti v skladu s tem zakonom in statutom
sklada.
Vlada Republike Slovenije daje soglasje k:
-
spremembam in dopolnitvam statuta,
-
zaključnemu računu s poslovnim poročilom,
-
finančnemu načrtu ter
-
imenovanju in razrešitvi direktorja sklada.
9. člen
Sklad zastopa in njegovo poslovanje vodi
direktor, ki ga imenuje upravni odbor sklada za dobo štirih let.
10. člen
Strokovne, administrativne in tehnične
naloge za sklad opravlja Republiški zavod za zaposlovanje.
11. člen
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo ter
gospodarno in učinkovito rabo sredstev sklada ter revidiranje njegovih
računovodskih izkazov opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije.
12. člen
Nad skladom ni mogoče začeti stečajnega
postopka.
Če sklad ne more poravnati dospelih
obveznosti, odgovarja za plačilo le-teh Republika Slovenija solidarno s
skladom.
III. SREDSTVA SKLADA
13. člen
Sredstva za kritje obveznosti sklada iz
naslova pravic po tem zakonu ter sredstva za delo sklada zagotavljajo
delodajalci in Republika Slovenija.
14. člen
Delodajalci zagotavljajo sredstva iz
prejšnjega člena v okviru prispevka za zaposlovanje, ki se vplačuje v proračun
Republike Slovenije.
Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz
prejšnjega člena iz proračuna Republike Slovenije, kadar prihodki iz prejšnjega
odstavka ne zadostujejo za kritje obveznosti sklada.
Višina sredstev, ki jih zagotavlja proračun
Republike Slovenije, se opredeli v finančnem načrtu sklada.
Državni zbor Republike Slovenije obravnava
finančni načrt sklada ob obravnavi in sprejemanju proračuna Republike
Slovenije.
Sredstva za kritje obveznosti sklada se
dodeljujejo skladu po postopkih in na način kot je določen za sredstva
proračuna Republike Slovenije.
15. člen
Sredstva, pridobljena z izplačilom
terjatev, ki so v skladu z določbo 28. člena tega zakona prešle na sklad, so
prihodek proračuna Republike Slovenije.
IV. PRAVICE PO TEM ZAKONU
16. člen
Pravice po tem zakonu ima delavec, ki mu je
delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pri katerem je
bil zaposlen neprekinjeno najmanj tri mesece pred
datumom prenehanja delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).
17. člen
Delodajalec po tem zakonu je pravna in
fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavce.
Delodajalec je insolventen po tem zakonu:
-
če je nad njim začet stečajni postopek ali
-
če je sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne
reorganizacije nad njim postal pravnomočen.
18. člen
Upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z
dnem prenehanja delovnega razmerja.
Pogoj za pridobitev pravic je:
-
v primeru iz prve alinee drugega odstavka prejšnjega člena, da je svoje
pravice prijavil v rokih in na način določen v zakonu o prisilni poravnavi,
stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev;
-
v primeru iz druge alinee drugega odstavka prejšnjega člena, da je
zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način določen v predpisih, ki
urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi
predpisi.
Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega
odstavka prijava terjatve v stečajnem postopku ni pogoj za pridobitev pravic po
tem zakonu, če je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena
delitev upnikom, ker premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo
niti za stroške stečajnega postopka oziroma je bilo neznatne vrednosti.
19. člen
Pravice po tem zakonu so pravice do
izplačila:
-
neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom
prenehanja delovnega razmerja,
-
neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela v obdobju
treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja,
-
nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je
upravičen v tekočem koledarskem letu,
-
odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo
predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
Izplačilo po prejšnjem odstavku se
upravičencu zagotavlja:
-
za pravici iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka največ do zneska
v višini treh minimalnih plač določenih z zakonom na dan izdaje odločbe,
zmanjšanih za davke in prispevke;
-
za pravico iz tretje alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v
višini ene polovice minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe,
zmanjšane za davke in prispevke,
-
za pravico iz četrte alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v
višini ene minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane
za davke in prispevke.
Davke in prispevke od plač oziroma
nadomestil plače iz prejšnjega odstavka obračuna in plača sklad ob njihovem
izplačilu.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se
obračun in plačilo davkov in prispevkov ne opravi, če so bili le-ti že plačani
s strani delodajalca, oziroma se obračunajo in plačajo v ustreznem odstotku, če
je bilo njihovo plačilo izvršeno le delno.
20. člen
Pravice po tem zakonu so neodtujljive
osebne materialne pravice in jih ni dopustno prenesti na drugega in ne
podedovati.
21. člen
Upravičenec izgubi pravice po tem zakonu:
-
če mu je bila terjatev iz naslova pravic po tem zakonu poravnana najmanj
v višini določeni v drugem odstavku 19. člena tega zakona pred izvršitvijo
odločbe, izdane v postopku po tem zakonu;
-
če je dal neresnične podatke glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev
oziroma obseg pravic po tem zakonu;
-
če ni sporočil sprememb, ki lahko vplivajo na pridobitev oziroma obseg
pravic po tem zakonu.
V. UVELJAVLJANJE PRAVICE
22. člen
O pravicah po tem zakonu odloča na prvi
stopnji sklad.
O pritožbah zoper odločbe sklada odloča
ministrstvo, pristojno za delo.
V sporih zoper odločbe ministrstva,
pristojnega za delo, odloča pristojno delovno in socialno sodišče.
23. člen
V postopku odločanja o pravicah po tem
zakonu se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če s tem
zakonom ni drugače določeno.
24. člen
Postopek za uveljavitev pravic po tem zakonu
se začne na zahtevo upravičenca.
Zahteva mora biti vložena najkasneje v roku
90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja.
Zahteva se vloži pri enoti Republiškega
zavoda za zaposlovanje po sedežu delodajalca.
25. člen
Zahteva iz prejšnjega člena se vloži na
posebnem obrazcu.
Zahtevi mora upravičenec obvezno priložiti
sklep o prenehanju delovnega razmerja ter dokazilo o izpolnitvi pogoja iz
drugega odstavka 18. člena tega zakona.
Vsebino obrazca ter dokumentacijo, ki jo je
potrebno priložiti obrazcu, predpiše minister, pristojen za delo, v roku 30 dni
od dneva uveljavitve tega zakona.
26. člen
Posamezniki in pristojni organi delodajalca
morajo skladu na njegovo zahtevo dati vse podatke, ki jih sklad potrebuje pri
odločanju o pravicah po tem zakonu.
Stečajni upravitelj mora obvestiti sklad o
izplačilih na podlagi drugega in četrtega odstavka 160. člena zakona o prisilni
poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93) najkasneje v dveh
dneh po opravljenem izplačilu ter mu na njegovo zahtevo dati vse podatke, ki
jih sklad potrebuje pri odločanju o pravicah po tem zakonu.
Glede dolžnosti dajanja podatkov po tem
členu se smiselno uporablja določba 96. člena zakona o prisilni poravnavi,
stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93).
27. člen
V postopku za uveljavitev pravic po tem
zakonu se za zahtevke, odločbe in pritožbe ne plačuje takse.
VI. PREHOD TERJATEV
28. člen
Terjatve upravičenca proti delodajalcu
oziroma stečajnemu dolžniku preidejo do višine pravic zagotovljenih po tem
zakonu na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu
(subrogacija).
S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v
razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot
upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic po
tem zakonu.
O subrogaciji in vstopu sklada v položaj
delavca kot upnika mora sklad nemudoma obvestiti stečajnega upravitelja oziroma
delodajalca ter mu kot dokaz predložiti ustrezne listine.
Sklad je v postopkih za poplačilo terjatev,
ki preidejo nanj po tem členu, oproščen plačila sodnih stroškov.
VII. POVRNITEV NEUPRAVIČENO PRIDOBLJENIH SREDSTEV
29. člen
Sklad ima pravico zahtevati vrnitev
sredstev, izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi
neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil skladu dejstev, ki
vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po tem zakonu.
Zakon o Jamstvenem skladu Republike Slovenije
– ZJSRS (Uradni list RS, št. 25/97)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
Pravice po tem zakonu imajo tudi
upravičenci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti
delodajalca v obdobju od 2. 1. 1994 do dneva začetka poslovanja sklada po
tem zakonu, če jim terjatev iz naslova neporavnane pravice po tem zakonu ni
bila poravnana najmanj v obsegu določenem s tem zakonom.
Pri izračunu višine izplačil v skladu z
drugim odstavkom 19. člena tega zakona se za obdobje, za katero ni bila
zakonsko določena minimalna plača, upošteva zajamčena plača.
31. člen
Upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega
člena mora zahtevo za uveljavitev pravic po tem zakonu vložiti najkasneje v
roku 90 dni od dneva začetka poslovanja sklada.
O zahtevi iz prejšnjega odstavka mora sklad
odločiti v roku 6 mesecev po prejemu zahteve.
32. člen
Pristojna sodišča morajo skladu na njegovo
zahtevo dostaviti vse podatke o stečajnih postopkih ali postopkih prisilne
poravnave s finančno reorganizacijo, ki so se začeli ali so se zaključili v
obdobju od 2. 1. 1994 do začetka poslovanja sklada.
33. člen
Za pokrivanje obveznosti sklada iz naslova
pravic po tem zakonu ter za pokrivanje stroškov poslovanja sklada se v letu
1996 v proračunu Republike Slovenije zagotovijo sredstva v višini 2.000,000.000
tolarjev.
34. člen
Upravni odbor sklada se konstituira v roku
30 dni po vpisu sklada v sodni register.
35. člen
Sklad začne s poslovanjem najkasneje v roku
60 dni po vpisu v sodni register.
Vlada Republike Slovenije o začetku
poslovanja sklada izda sklep, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
36. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS- A (Uradni list RS, št. 10/98)
spreminja 30. člen zakona tako, da se glasi:
»30. člen
Pravice po tem zakonu imajo tudi
upravičenci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti
delodajalca v obdobju od 2. 1. 1994 do dneva začetka poslovanja sklada po
tem zakonu, če jim terjatev iz naslova neporavnane pravice po tem zakonu ni
bila poravnana najmanj v obsegu določenem s tem zakonom.
Upravičenci iz prejšnjega odstavka so
upravičeni tudi do nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta po
tretji alinei in do odpravnine po četrti alinei prvega odstavka 19. člena tega
zakona, ne glede na to, da svojih terjatev glede teh dveh pravic niso prijavili
oziroma uveljavljali v skladu z 18. členom tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»5. člen
Upravičenci, ki jim je bila do uveljavitve
tega zakona priznana katera od pravic iz 19. člena, so upravičeni do višine izplačil
po tem zakonu.
Upravičencem iz prejšnjega odstavka izda
odločbo pristojni organ po uradni dolžnosti v roku 30 dni po uveljavitvi tega
zakona.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.