Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
izvrševanju kazenskih sankcij obsega:
-
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1 (Uradni list RS, št.
22/00 z dne 10. 3. 2000),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih – ZJU-B
(Uradni list RS, št. 113/05 z dne 16. 12. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
– ZIKS-1B (Uradni list RS, št. 70/06 z dne 6. 7. 2006),
-
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij – uradno prečiščeno besedilo –
ZIKS-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 110/06 z dne 26. 10. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
– ZIKS-1C (Uradni list RS, št. 76/08 z dne 25. 7. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
– ZIKS-1D (Uradni list RS, št. 40/09 z dne 29. 5. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1G (Uradni
list RS, št. 9/11 z dne 11. 2. 2011),
-
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS,
št. 96/12 z dne 14. 12. 2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
– ZIKS-1E (Uradni list RS, št. 109/12 z dne 31. 12. 2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
– ZIKS-1F (Uradni list RS, št. 54/15 z dne 20. 7. 2015),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
– ZIKS-1G (Uradni list RS, št. 11/18 z dne 23. 2. 2018),
-
Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi
težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju – ZOOMTVI (Uradni list RS, št.
200/20 z dne 29. 12. 2020),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
– ZIKS-1H (Uradni list RS, št. 141/22 z dne 7. 11. 2022).
ZAKON
O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ
(ZIKS-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 12)
SKUPNE DOLOČBE
1. člen
(1) Po tem zakonu se izvršujejo kazenske
sankcije ter drugi ukrepi, ki jih je izreklo sodišče v kazenskem postopku.
(2) Po določbah tega zakona se izvršujejo
tudi sankcije, varstveni in
vzgojni ukrepi, izrečeni v postopku o prekršku ali v kakšnem drugem postopku,
če ni z zakonom drugače določeno.
(3) Po določbah tega zakona se izvršuje
tudi kazen zapora, ki jo je izreklo Mednarodno kazensko sodišče, in za katero
je Republika Slovenija sprejela imenovanje za državo izvršitve kazni zapora.
(4) Ta zakon v skladu z Direktivo
2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o
določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev
kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L
št. 315/57 z dne 14. 11. 2012, str. 57), (v nadaljnjem besedilu:
Direktiva 2012/29/EU), določa način obveščanja oškodovancev, ki imajo položaj
žrtve po zakonu, ki ureja kazenski postopek.
2. člen
(1) Kazenska sankcija se izvrši, ko postane
odločba, s katero je sankcija izrečena, pravnomočna in ko za njeno izvršitev ni
zakonite ovire.
(2) Samo izjemoma, kadar to zakon posebej
določa, se sme začeti posamezna sankcija izvrševati, še preden postane odločba,
s katero je izrečena, pravnomočna.
3. člen
(1) Če sodišče, ki
je izdalo odločbo na prvi stopnji, ni samo pristojno za njeno izvršitev, mora
poslati overjen prepis odločbe s potrdilom o izvršljivosti pristojnemu sodišču
v osmih dneh od dneva, ko postane odločba izvršljiva, oziroma v osmih dneh od
dneva, ko jo prejme od sodišča višje stopnje.
(2) Izvršitev kazenske sankcije se sme
odložiti samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon.
4. člen
Med izvrševanjem kazenskih sankcij so
obsojencu zagotovljene vse pravice državljanov Republike Slovenije, razen
tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom.
5. člen
Tisti, proti kateremu se izvrši kazenska
sankcija, ne plača stroškov za njeno izvršitev, razen če z zakonom ni drugače
določeno.
6. člen
(1) Državni organi, javni zavodi,
gospodarske javne službe, organi lokalnih skupnosti in druge organizacije ali
osebe, ki opravljajo na svojem delovnem področju dejavnosti, pomembne tudi za
izvrševanje posameznih kazenskih sankcij, morajo sodelovati z organi, ki so
pristojni za izvrševanje teh sankcij.
(2) Organi, ki so pristojni za izvrševanje
kazenskih sankcij, sodelujejo z drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo s tem
področjem.
7. člen
Upravne takse za vloge, uradna dejanja in
odločbe v zvezi z izvrševanjem tega zakona določa zakon, ki ureja upravne
takse.
8. člen
(1) Odločbe,
izdane na podlagi 12., 22., 25., 26., drugega odstavka 48., 49., četrtega
odstavka 56., 57.a, 62., prvega odstavka 71., prvega in tretjega odstavka 73.,
tretjega odstavka 75., drugega odstavka 77., 80., 81., 82., 95., 98., 98.a,
107., 108., 113., 193., 195. in 236. člena tega zakona, se izdajajo po določbah
zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) O pritožbah
zoper odločbe, ki jih izda na prvi stopnji generalni direktor Uprave Republike
Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: generalni
direktor), odloča ministrstvo, pristojno za pravosodje. O pritožbah zoper
odločbe, ki jih izda na prvi stopnji direktor zavoda oziroma prevzgojnega doma,
vodja dislociranega oddelka ali pravosodni policist, odloča na drugi stopnji
generalni direktor.
(3) Organi, pristojni za odločanje o
zadevah po določbah prvega odstavka tega člena, odločajo v skrajšanem postopku
brez zaslišanja strank.
(4) Vpis odločitve v osebni načrt na
podlagi tega zakona nadomesti izdajo odločbe. Zoper odločitev, sprejeto v
osebnem načrtu, ima obsojenec pravico vložiti pritožbo na generalnega
direktorja.
(5) Kadar se obsojencu dovoli stik z
osebami, ki niso ožji družinski člani, rejnik ali skrbnik in se s tem ne posega
v korist koga drugega, se v osebni načrt zapiše samo izrek odločitve, zoper
katero pritožba ni dovoljena.
(6) Upravni
postopek lahko vodi in odloča v upravnih zadevah iz 236. člena tega zakona
delavec, ki ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo.
9. člen
Republika Slovenija zagotavlja iz proračuna
sredstva za:
-
izvrševanje kazenskih sankcij,
-
financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju penologije,
-
za zaposlovanje zaprtih oseb.
10. člen
Posamezni izrazi iz tega zakona imajo
naslednji pomen:
-
osebni načrt je individualiziran program prestajanja kazni zapora, ki se
izdela na podlagi ocene potreb in tveganj obsojenca za čas prestajanja kazni
zapora in po odpustu, s ciljem, da se ga usposobi za življenje na prostosti, v
skladu z družbenimi normami in odprave tveganj ponavljanja kaznivih dejanj.
Oceno pripravijo strokovni delavci zavoda za prestajanje kazni zapora na
podlagi razgovorov z obsojencem ter na podlagi drugih podatkov, ki se zbirajo v
sprejemnem obdobju. Z osebnim načrtom, v katerem morajo biti opredeljene vse
predvidene aktivnosti in dejavnosti, ki bodo pripeljale do realizacije cilja,
mora biti obsojenec seznanjen in s strani strokovnih delavcev motiviran za
aktivno in odgovorno sodelovanje. Obsojencu mora biti dana možnost, da osebni
načrt podpiše, pri čemer njegov podpis ni pogoj za veljavnost načrta;
-
varnostna ocena obsojenca je ocena dejavnikov tveganj za morebiten
pobeg, za zagotavljanje obsojenčevega varnega prestajanja kazni zapora ter
zagotavljanje varnosti, reda in discipline v zavodu. Ocena je sestavljena iz
statičnih in dinamičnih dejavnikov tveganj, ki izhajajo iz ugotovljenih dejstev
in okoliščin obsojenčevega obnašanja, njegove osebnosti in drugih okoliščin, ki
vplivajo na to, da bi bila lahko ogrožena red in varnost v zavodu in izven
njega. Na podlagi varnostne ocene se načrtujejo in izvajajo aktivnosti ter
ukrepi na področju varnosti v zavodu in izven njega. Vsi pripadajoči postopki
morajo zagotavljati varnost obsojencev, zaposlenih in obiskovalcev ter
zmanjšati nevarnost nasilja in drugih dogodkov, ki bi lahko ogrožali varnost.
Varnostna ocena postane obsojencu dostopna eno leto po prestani kazni, razen če
v tem roku prestaja drugo kazen zapora;
-
mučenje je vsako dejanje, s katerim uslužbenec javne službe ali druga
oseba po ukazu ali pristanku uradne osebe, z namenom, da bi dobila od te ali od
tretje osebe obvestila ali priznanje, da osebo kaznuje za dejanje, ki ga je
storila ali ga je osumljena, zaradi zastraševanja ali kaznovanja tretje osebe
ali zaradi kakšnega koli drugega razloga, ki temelji na diskriminaciji
katerekoli vrste, osebi, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, hote
povzroča hude telesne ali duševne bolečine ali trpljenje. Ta pojem ne zajema
bolečine ali trpljenja, ki je neizogibna in nehotena posledica izvrševanja
zakonite sankcije;
-
ožji družinski člani so: zakonec oziroma oseba, s katero oseba, zoper
katero se izvršuje kazenska sankcija, živi v življenjski skupnosti, ki je po
predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah
izenačena z zakonsko zvezo, oseba, s katero je oseba, zoper katero se izvršuje
kazenska sankcija, v partnerski zvezi po zakonu, ki ureja partnerske zveze,
sorodnik v ravni črti, sorodnik v stranski črti do drugega kolena, posvojenec,
posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka;
-
varovani objekti so: zavodi za prestajanje kazni zapora, vključno z
mladoletniškim zaporom, prevzgojni dom, oddelki za forenzično psihiatrijo zdravstvenih
zavodov, v katerih se izvaja varnostni ukrep obveznega psihiatričnega
zdravljenja in varstva, lahko pa tudi sodišča in druge stavbe ministrstva,
pristojnega za pravosodje;
-
varovano območje je območje varovanega objekta, kjer je prepovedano ali omejeno
gibanje;
-
varovane osebe so zaprte osebe: obsojenci, osebe, ki jim je izrečen
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem
zavodu, osebe, za katere je sodišče odredilo pridržanje (sodno pridržane
osebe), priporniki, osebe na prestajanju nadomestnega zapora in mladoletniki v
prevzgojnem domu;
-
probacijske naloge, so naloge, ki so določene v zakonu, ki ureja
probacijo;
-
zaostrene varnostne razmere so zlasti: odkrite priprave na upor in upor,
odkrite priprave na množični pasivni odpor in množični pasivni odpor, požar, nevarno
širjenje nalezljive bolezni ali naravna nesreča, ki vpliva na delovanje zavoda,
nastavitev eksplozivnega sredstva oziroma grožnja z nastavitvijo eksplozivnega
sredstva, neupravičen izklop/izpad elektrike, protesti in množično izražanje
nezadovoljstva (pred ali v varovanemu objektu), najdba orožja v varovanem
objektu, množično nasilje v varovanem objektu in zajetje talcev.
10.a člen
(1) V primeru nastanka zaostrenih
varnostnih razmer, ki so posledica naravne ali druge hujše nesreče, epidemije
ali podobnega izrednega dogodka iz devete alineje prejšnjega člena, ki v večjem
obsegu vplivajo na položaj obsojencev zlasti tako, da ogrožajo njihovo zdravje
in življenje, oziroma omejujejo ali onemogočajo izvrševanje kazenskih sankcij v
zavodih in prevzgojnem domu ter terjajo poenoteno in hitro ukrepanje (v
nadaljnjem besedilu: izredni dogodek), minister, pristojen za pravosodje, z
odredbo določi vrsto in način izvedbe enega ali več začasnih ukrepov in čas
njihove veljavnosti po določbah tega člena.
(2) Pri izbiri vrste, načina izvedbe in
trajanja enega ali več začasnih ukrepov mora minister, pristojen za pravosodje,
skrbeti, da so ti glede na okoliščine izrednega dogodka nujni, primerni in
sorazmerni za varovanje življenja in zdravja obsojencev ter varstva njihovih
človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma za zagotavljanje nemotenega
dela v zavodih in prevzgojnem domu v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij.
Začasni ukrepi so:
-
skrajšanje bivanja na prostem (drugi odstavek 43. člena);
-
začasna prepoved odhoda iz zavoda, npr. zaradi odhoda na delo
(52. člen), koriščenja zunajzavodskih ugodnosti (sedmi odstavek
77. člena) ali namenskih izhodov (tretji odstavek 99. člena);
-
prepoved ali omejitev obiskov oziroma določitev spremenjenega načina
izvajanja obiskov obsojencev (šesti odstavek 74. člena);
-
omejitev sprejemanja pošiljk (76. člen);
-
prepoved ali omejitev podeljevanja zavodskih ugodnosti (77. člen);
-
premeščanje obsojencev (79. člen in 81. člen);
-
prekinitev prestajanja kazni zapora (drugi in peti odstavek
82. člena).
(3) Trajanje ukrepov se sme določiti za
toliko časa, kolikor trajajo zaostrene varnostne razmere, vendar najdlje za tri
mesece. Če zaostrene varnostne razmere trajajo dlje kot tri mesece, se
veljavnost začasnih ukrepov na obrazložen predlog ministra, pristojnega za
pravosodje, z odlokom Vlade Republike Slovenije, ki se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, lahko podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece.
Generalni direktor mesečno preverja okoliščine zaostrenih varnostnih razmer in
o ugotovitvah poroča ministru, pristojnem za pravosodje, lahko pa tudi predlaga
morebitne spremembe glede vrste, načina izvedbe in trajanja ukrepov.
(4) Če bi povečanje števila zaprtih oseb v
zaostrenih varnostnih razmerah onemogočilo varno in funkcionalno bivanje
obsojencev v zavodih, minister, pristojen za pravosodje, na predlog generalnega
direktorja odredi, da pristojno sodišče ne glede na prvi in drugi odstavek
18. člena tega zakona obsojencev, ki so na prostosti, in oseb, ki jim je
odrejen nadomestni zapor, ne pozove na prestajanje kazni zapora oziroma
nadomestnega zapora. Ukrep sme trajati dokler trajajo zaostrene varnostne
razmere, vendar ne več kot dva meseca. Veljavnost ukrepa se lahko podaljša,
vendar vsakič najdlje za en mesec.
PRVI DEL
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
I. IZVRŠEVANJE KAZNI
I. POGLAVJE
KAZNI, IZREČENE V KAZENSKEM POSTOPKU
1. oddelek
Kazen zapora
11. člen
Kazni zapora in mladoletniškega zapora ter zapor, odrejen po drugih predpisih, se
izvršujejo v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu:
zavod).
12. člen
(1) Pod pogoji iz kazenskega zakonika in po
postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se obsojencu izvršitev kazni
zapora lahko dopusti tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej
dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob
koncu tedna, ko mora biti v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zapor ob koncu
tedna), če je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega
načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil in ki je v času odločanja o
načinu izvršitve kazni zapora:
-
zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost v
Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje
v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij ali
-
če ima v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika
Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem
kazenskih sankcij, status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta
in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti.
(2) Sodišče lahko dopusti izvršitev kazni
zapora z zaporom ob koncu tedna pod pogoji iz prejšnjega odstavka tudi na
predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora.
(3) Direktor zavoda, v katerem obsojenec
prestaja kazen zapora ob koncu tedna, najpozneje v osmih dneh po nastopu kazni
obsojenca v zavodu oziroma po pravnomočnosti odločitve sodišča o dopustitvi
prestajanja kazni ob koncu tedna, po posvetovanju z obsojencem in njegovim
delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja, izda odločbo, v kateri določi
natančnejše pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna. Do izdaje te odločbe
obsojenec prestaja kazen zapora v zavodu.
(4) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se
določijo:
-
dan in čas odhoda ter vrnitve obsojenca v zavod;
-
način izpolnjevanja obveznosti praviloma dveh prenočitev na teden v
zavodu;
-
način preverjanja rednega izpolnjevanja delovnih oziroma izobraževalnih
obveznosti obsojenca;
-
obveznosti, ki jih je delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja po
predhodnem pisnem dogovoru z direktorjem zavoda sprejel glede vsebine, rokov in
načina obveščanja zavoda o izpolnjevanju oziroma opuščanju delovnih oziroma
izobraževalnih obveznosti obsojenca, morebitnih zlorabah načina prestajanja
kazni zapora ob koncu tedna, hujših kršitvah delovnih oziroma učnih ali
študijskih obveznosti in drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na način
izvrševanja kazni zapora;
-
način in roki izvajanja neposrednega nadzora zavoda nad izpolnjevanjem
delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, če tega ni mogoče
zagotoviti drugače;
-
druge obveznosti obsojenca, njegovega delodajalca oziroma izvajalca
izobraževanja, s katerimi se zagotavlja izvrševanje zapora ob koncu tedna in
preprečujejo njegove zlorabe.
(5) Pritožba zoper odločbo iz tretjega
odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.
(6) Direktor zavoda lahko po posvetovanju z
obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja spremeni
pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna, če se spremenijo okoliščine, na
podlagi katerih so bili pogoji določeni.
(7) Direktor zavoda lahko sodišču predlaga,
da odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu v naslednjih
primerih:
-
če obsojenec ne izpolnjuje več pogojev glede zaposlitve oziroma šolanja
ali študija iz prvega odstavka tega člena;
-
če obsojenčev delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja ne upošteva
pogojev izvrševanja kazni zapora ob koncu tedna in s tem onemogoča nadzor nad
njegovim izvrševanjem;
-
če obsojenec stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja ali
disciplinskega prestopka;
-
če obsojenec krši obveznosti, določene v odločbi iz četrtega odstavka
tega člena.
(8) Sodišče o predlogu direktorja zavoda iz
prejšnjega odstavka odloči s sklepom v osmih dneh od prejema predloga.
(9) Če obsojenec zlorabi zapor ob koncu
tedna na način naveden v tretji in četrti alineji sedmega odstavka tega člena,
lahko direktor zavoda začasno zadrži izvrševanje zapora ob koncu tedna do
odločitve sodišča, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, o predlogu direktorja
zavoda iz sedmega odstavka tega člena.
(10) Začasno zadržanje izvrševanja zapora
ob koncu tedna iz prejšnjega odstavka se odredi ustno, pisna odločba pa mora
biti obsojencu vročena najpozneje v 24 urah od ure odreditve začasnega
zadržanja. Zoper odločbo ima obsojenec pravico do sodnega varstva v treh dneh
od dneva, ko mu je bila odločba vročena. Zahteva za sodno varstvo ne zadrži
izvršitve odločbe. Sodišče o zahtevi odloči hkrati z odločitvijo o predlogu
direktorja zavoda iz sedmega odstavka tega člena, vendar najpozneje v treh
delovnih dneh od prejema zahteve za sodno varstvo, sicer odločba iz devetega
odstavka tega člena preneha po samem zakonu.
(11) O pritožbi zoper sklep, s katerim je
sodišče odločilo o predlogu direktorja, višje sodišče odloči v osmih dneh od
prejema pritožbe.
12.a člen
(1) S sodbo ali s posebnim sklepom, s
katerim sodišče, pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki
ureja kazenski postopek, dopusti izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom in
odredi ali spremeni način njegovega izvrševanja, se v okviru pravil o izvrševanju
hišnega zapora določijo:
-
naslov stavbe in po potrebi tudi natančen opis posameznega dela stavbe v
katerem obsojenec stalno ali začasno prebiva oziroma javnega zavoda za
zdravljenje ali oskrbo, v katerem je obsojenec nameščen in v katerem se
izvršuje hišni zapor,
-
način izvrševanja probacijske naloge in obveznosti obsojenca pri tem,
-
izjeme od prepovedi oddaljevanja od stavbe, kadar je to neizogibno
potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali
zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela,
-
osebna imena, rojstni datumi in naslovi posameznikov, s katerimi
obsojenec ne prebiva oziroma ga ne zdravijo ali oskrbujejo in s katerimi so mu
stiki prepovedani ali omejeni,
-
način seznanitve teh oseb s prepovedjo ali omejitvijo stikov in način,
po katerem te osebe lahko obvestijo pristojne organe o morebitnih kršitvah
prepovedi.
(2) Sodišče pošlje sodbo oziroma poseben
sklep o načinu izvršitve hišnega zapora in sklep o spremembi načina njegovega
izvrševanja iz prejšnjega odstavka obsojencu, zavodu za prestajanje kazni, v
katerega bi bil obsojenec sicer napoten po določbah tega zakona ter centralni enoti, pristojni po zakonu, ki ureja probacijo (v
nadaljnjem besedilu: centralna probacijska enota).
(3) Izvrševanje
hišnega zapora nadzoruje probacijska enota, pristojna po zakonu, ki ureja
probacijo (v nadaljnjem besedilu: pristojna probacijska enota). Pristojna
probacijska enota o morebitnih kršitvah hišnega zapora brez odlašanja obvesti sodišče
in zavod, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten na prestajanje kazni
zapora.
(4) Pristojna probacijska enota določi
način izvrševanja izjem iz tretje alineje prvega odstavka tega člena in način,
po katerem osebe, ki jih obsojenec obiskuje v okviru dovoljenega oddaljevanja
od stavbe, obveščajo pristojno probacijsko enoto o obiskih obsojenca, o
izvajanju delovne obveznosti in drugih okoliščinah, povezanih z dovoljenim
oddaljevanjem obsojenca od stavbe.
13. člen
Izvrševanje dela v splošno korist za
obsojenca pripravi, vodi in nadzoruje pristojna probacijska enota.
14. člen
(1) Izvrševanje
kazni zapora in mladoletniškega zapora mora biti organizirano tako, da
obsojencu in mladoletniku nudi programe in aktivnosti za izboljšanje kakovosti
življenja in večjo socialno vključenost po prestani kazni.
(2) Obsojenca je treba vzpodbujati in mu
omogočiti, da aktivno sodeluje pri pripravi in
izvajanju osebnega načrta.
(3) Obsojenca je treba seznaniti z ravnanji, s postopki in z aktivnostmi
med izvrševanjem kazenskih sankcij. Opozoriti ga je treba, v kolikšni meri
utegnejo posamezne oblike posegati v njegove osebnostne pravice.
(4) Obsojenca, ki odkloni postopke iz
prejšnjega odstavka, je treba opozoriti na morebitne posledice zavrnitve teh
postopkov.
15. člen
(1) Obsojencu, ki je zmožen za delo, je
treba omogočiti delo v skladu z možnostmi zavoda. Za obsojenca, ki ni sposoben
za redno delo, mora zavod v okviru možnosti zagotoviti delovno terapijo.
(2) Delo obsojenca mora omogočiti
ohranjevanje, pridobivanje in povečanje njegovih strokovnih sposobnosti, da bi
se po prestani kazni laže vključil v življenje na prostosti.
(3) Delo za obsojenca mora biti
organizirano v okviru možnosti zavoda po sodobnih tehnoloških in drugih
postopkih, v kakršnih se enaka ali podobna dela opravljajo zunaj zavoda.
16. člen
(1) Obsojencu je
treba skladno z možnostmi zavoda in njegovimi sposobnostmi in interesi
omogočiti, da med prestajanjem kazni pridobi znanja, zlasti pa da dokonča
osnovnošolsko obveznost in si pridobi poklic. Izobraževanje, opredeljeno v
osebnem načrtu, ima enak status kot delo.
(2) Obsojencu je
treba v zavodu skladno z možnostmi omogočiti kulturno-izobraževalne dejavnosti,
športno-rekreativne dejavnosti, spremljanje dogajanj doma in v svetu ter druge
aktivnosti, ki so koristne za njegovo telesno in duševno zdravje.
(3) Obsojencu se lahko za dosežene
rezultate pri izobraževanju
dajejo ugodnosti, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.
16.a člen
(1) Če pri obsojencu nastanejo razlogi iz
1. ali 2. točke prvega odstavka 82. člena tega zakona, se obsojencu, ki
prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, kazen zapora ne
prekine, potrebno zdravstveno oskrbo oziroma pomoč pa začasno zagotovi zavod v
skladu s sporazumom med Republiko Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem,
ki ureja izvrševanje kazni Mednarodnega kazenskega sodišča.
(2) Obsojenca, ki kazen prestaja po sodbi
Mednarodnega kazenskega sodišča, ni dopustno predčasno ali pogojno odpustiti.
(3) O odločitvi, da se obsojencu, ki kazen
prestaja po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, v skladu s tem zakonom
odobri delo iz drugega odstavka 52. člena tega zakona, odobri namestitev v
zavodu za rehabilitacijo v skladu z 68. členom tega zakona, podeli
zunajzavodsko ugodnost v skladu s prvim odstavkom 77. člena tega zakona, se ga
premesti v skladu s prvim odstavkom 81. člena tega zakona, se mu omogoči
izobraževanje zunaj zavoda v skladu z drugim odstavkom 102. člena tega zakona
ali usposabljanje iz drugega odstavka 103. člena tega zakona, se o tem obvesti
Mednarodno kazensko sodišče.
(4) Mednarodno kazensko sodišče se obvesti
tudi o drugih pomembnih dogodkih v zvezi z izvrševanjem kazni, zlasti pa o:
-
namestitvi obsojenca v zdravstveni ustanovi zunaj zavoda v skladu s
tretjim odstavkom 59. člena tega zakona,
-
odločitvi, da se obsojenec namesti v specializirani organizaciji v
skladu s tretjim odstavkom 30. člena tega zakona,
-
premestitvi obsojenca v skladu s prvim ali drugim odstavkom 79. člena
tega zakona in
-
premestitvi v drug zavod ali v drugi oddelek tega zavoda v skladu z 81.
členom tega zakona.
17. člen
Minister, pristojen za pravosodje,
podrobneje uredi izvrševanje kazni zapora.
1. Sprejem obsojencev
Poziv obsojencem na prestajanje kazni
18. člen
(1) Obsojenca, ki
je na prostosti, pozove na prestajanje kazni zapora okrožno sodišče, na območju
katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji, takoj, najpozneje pa v osmih
dneh po prejemu izvršljive odločbe.
(2) Osebo, ki ji je odrejen nadomestni
zapor, pozove na prestajanje nadomestnega zapora sodišče, ki je po določbah
zakona, ki ureja prekrške, pristojno za odreditev nadomestnega zapora.
(3) Sodišče iz prvega in drugega odstavka
tega člena posreduje nalog za izvršitev kazni oziroma nalog za izvršitev
nadomestnega zapora zavodu, v katerega je obsojenec napoten, hkrati s pozivom
na prestajanje kazni oziroma nadomestnega zapora obsojencu. Nalogu za izvršitev
kazni sodišče priloži kopijo odločbe, ki naj se izvrši, ter psihološko
izvedeniško mnenje, psihiatrično izvedeniško mnenje in socialno poročilo o
obsojencu, če jih sodišče ima.
(4) Sodišče iz prvega odstavka opremi nalog
za izvršitev kazni zapora tudi s kontaktnimi podatki oškodovanca iz 34.a člena
tega zakona in podatki o zahtevi oškodovanca, da se ga obvesti o pobegu in
izpustitvi pripornika, če je oškodovanec v predkazenskem ali kazenskem postopku
v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, takšno zahtevo podal in je bilo
zahtevi ugodeno ter oškodovanec odločitve o obveščanju ni spremenil.
(5) Obsojenca, ki je v priporu, in obsojenca, ki je že na prestajanju kazni,
pa je bil ponovno obsojen, razporedi na prestajanje kazni okrožno sodišče iz prvega
odstavka tega člena.
(6) Sodišče, ki je
izdalo sodbo na prvi stopnji, ukrene vse potrebno, da se najde obsojenec, ki je
neznanega prebivališča.
(7) Pri odločitvi
o tem, v kateri zavod pošlje obsojenca, sodišče upošteva spol, starost, vrsto
in višino izrečene kazni ter
pri zaščitenih osebah po zakonu, ki ureja zaščito prič, tudi ukrepe v programu
zaščite.
19. člen
(1) Obsojencu, ki je v hišnem priporu,
pošlje okrožno sodišče, na območju katerega prestaja hišni pripor, poziv, da takoj, najpozneje pa v 24. urah
od prejema poziva, nastopi
kazen zapora v določenem zavodu.
(2) Glede izvršitve kazni zapora obsojencu,
ki je v hišnem priporu, se smiselno uporabljajo tudi določbe drugega, tretjega, petega in šestega
odstavka 20. člena tega zakona.
20. člen
(1) V pozivu za nastop kazni zapora se
določi dan, ko mora obsojenec nastopiti kazen, in zavod, v katerem mora
nastopiti kazen. Dan nastopa kazni v zavodu mora biti določen tako, da ostane
obsojencu od prejema poziva do nastopa kazni najmanj osem dni, vendar ne več
kot en mesec.
(2) Če obsojenec določenega dne ne nastopi
kazni, obvesti zavod v treh
dneh o tem sodišče, ki ga je pozvalo na prestajanje
kazni. Če sodišče ugotovi, da je bil poziv za nastop kazni obsojencu pravilno
vročen ali če iz okoliščin izhaja, da se obsojenec izmika vročitvi poziva,
odredi privedbo.
(3) Ne glede na
določbe prvega odstavka 18. člena tega zakona in prvega odstavka tega
člena lahko sodišče še pred izvršljivostjo pravnomočne sodbe odredi privedbo
obsojenca, če njegovo dosedanje obnašanje, predvsem pa izmikanje udeležbi na
posameznih procesnih dejanjih ali druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost,
da bo pobegnil.
(4) Če privedba ne uspe, če obsojenec
sodišču ni sporočil spremembe svojega naslova oziroma prebivališča ali če ni
mogoče ugotoviti, kje se obsojenec nahaja, odredi sodišče tiralico.
(5) Ko policija izvršuje odredbo sodišča o
privedbi osebe v nadomestni zapor, se ji med privedbo lahko omogoči plačilo
globe, če varnostne okoliščine to dopuščajo in če oseba lahko izvede plačilo
brez odlašanja. Potrdilo o opravljenem plačilu predoči policistu, ta pa o
plačilu globe brez odlašanja obvesti sodišče, ki je odredilo nadomestni zapor,
in zavod, ki je v odredbi določen za izvršitev nadomestnega zapora.
(6) Začetek
prestajanja kazni se šteje od dneva zglasitve, v primerih iz četrtega odstavka tega člena pa od dneva,
ko je obsojenec priveden v zavod.
(7) Določbe tega
člena o privedbi ne veljajo za obsojence, ki se jim poziv za prestajanje kazni
dostavlja v tujino.
20.a člen
(1) Če v tem zakonu ni drugače določeno,
sodišče v pozivu na prestajanje hišnega zapora obsojencu odredi, da se na dan,
ki ga določi za dan nastopa hišnega zapora, zglasi v zavodu, v katerega bi bil
sicer po tem zakonu napoten na prestajanje kazni zapora, pri čemer se kot
dolžina izrečene kazni upošteva dolžina hišnega zapora.
(2) Obsojenec se mora na dan, ki je določen
za nastop hišnega zapora, med uradnimi urami zglasiti v zavodu, ki je naveden v
pozivu na prestajanje kazni hišnega zapora iz prejšnjega odstavka.
(3) Dan, ko se je obsojenec zglasil v
zavodu v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje za dan nastopa in začetek
prestajanja hišnega zapora.
(4) Če obsojenec določenega dne ne nastopi
kazni hišnega zapora, sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni, po
prejemu obvestila zavoda o tem obvesti sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi
stopnji. Sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, po prejemu obvestila
opravi ustrezne poizvedbe o razlogih, zaradi katerih obsojenec ni nastopil
hišnega zapora in odloči, ali naj se kazen izvrši s hišnim zaporom ali v
zavodu.
(5) Če sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi
stopnji, ugotovi, da obsojenec hišnega zapora ni nastopil iz opravičenih razlogov,
o tem obvesti sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni, da
obsojenca ponovno pozove na prestajanje hišnega zapora.
(6) Če sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi
stopnji, ugotovi, da obsojenec hišnega zapora ni nastopil brez opravičenih razlogov
in da zaradi tega niso več podani pogoji za izvršitev kazni s hišnim zaporom,
odloči, da se kazen zapora izvrši v zavodu, če posebne okoliščine kažejo na
nevarnost, da bi obsojenec pobegnil, pa hkrati odredi takojšnjo privedbo
obsojenca v zavod in o tem obvesti zavod in sodišče, ki je obsojenca pozvalo na
prestajanje kazni.
(7) Pritožba obsojenca zoper sklep o
izvršitvi izrečene kazni zapora v zavodu ne zadrži izvršitve privedbe in začetka
prestajanja kazni v zavodu.
(8) Glede drugih vprašanj v zvezi s pozivom
obsojenca na prestajanje hišnega zapora, prekinitve in odložitve izvršitve ter
za nastop hišnega zapora se smiselno uporabljajo določbe od 18. do 28. člena in
82. člena tega zakona.
21. člen
(1) Zavod o nastopu kazni obsojenca v osmih
dneh obvesti sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni.
(2) Zavod o nastopu kazni obsojenca v 15 dneh obvesti center za
socialno delo, ki je pristojen po predpisih s področja socialnega varstva (v
nadaljnjem besedilu: pristojni center).
(3) Po vnaprejšnji
pisni privolitvi obsojenca, ki je tuji državljan ali oseba brez državljanstva,
zavod v 15 dneh po nastopu
kazni obvesti konzularne organe njegove države oziroma
pristojno mednarodno organizacijo ali nevladno organizacijo, ki po pravilih
mednarodnega prava ali na podlagi zakona varuje njegove koristi.
22. člen
(1) Obsojenec ima pravico do brezplačne
vozovnice, če so mu za nastop kazni potrebna medkrajevna prevozna sredstva.
(2) Stroške
privedbe na prestajanje kazni plača obsojenec. Obsojenec plača stroške tudi, če
je na prestajanje kazni priveden z bega. Odločbo o plačilu stroškov privedbe
izda direktor zavoda.
(3) Zoper odločbo
iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pravnomočno in izvršljivo odločbo
izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja davčni postopek, na
predlog zavoda.
23. člen
(1) Zahtevo za oddajo v zavod pred
pravnomočnostjo sodbe da obdolženec, ki je v priporu, pisno ali ustno na
zapisnik pri sodišču, ki je izreklo sodbo.
(2) Obdolženec, ki se odda v zavod po
določbi prejšnjega odstavka, je glede pravic in dolžnosti, določenih v tem
zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, izenačen z drugimi obsojenci.
Ugodnosti se lahko omejijo, če to narekujejo razlogi, zaradi katerih je odrejen
pripor. Pred odločitvijo o zahtevi ga mora sodišče o tem poučiti. Pouk se vnese
v zapisnik.
(3) Če sodišče ugodi zahtevi obdolženca,
pošlje odločbo in en izvod sodbe prve stopnje sodišču, pristojnemu za
izvršitev.
24. člen
(1) Obsojencu, ki je na prostosti, se sme
na njegovo prošnjo ali z njegovo privolitvijo na prošnjo ožjih družinskih
članov, rejnika in skrbnika ali na predlog pristojnega centra odložiti
izvršitev kazni zapora:
1.
če ni zmožen nastopiti kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja;
2.
če v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan in je nujno
potrebna obsojenčeva pomoč;
3.
če mu je potrebna odložitev, da bi lahko opravil ali dokončal
neodložljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna
nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih
članov;
4.
če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel, in bi nastala občutnejša
škoda, če ga ne bi opravil;
5.
če mu je potrebna odložitev, da konča šolo ali opravi izpit, za katerega
se je pripravljal;
6.
če je odložitev potrebna, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo
otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere
njegove družine, o čemer da mnenje pristojni center, na območju katerega
prebiva obsojenčeva družina;
7.
če so skupaj z njim obsojeni njegov zakonec oziroma oseba, ki z
obsojencem živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oseba, s
katero je oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, v partnerski zvezi
po zakonu, ki ureja partnerske zveze, ali drugi člani skupnega gospodinjstva
ali že prestajajo kazen in bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih ali
mladoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni hkrati prestajali kazen
zapora;
8.
če ima obsojenka otroka, ki še ni star eno leto, ali če je obsojenka
noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev, ali če ima otroka, ki še ni
star dve leti, in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi, da
sama skrbi zanj;
9.
če mu je potrebna odložitev, da dokonča program zdravljenja odvisnosti,
v katerega je vključen in bi njegova prekinitev ogrozila uspešno dokončanje
programa, če to predlaga pristojni center.
(2) Izvršitev
kazni se v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka lahko odloži, dokler traja
bolnišnično zdravljenje, v primerih iz 2., 3., 4. in 6. točke skupaj največ za
tri mesece, v primerih iz 5. in 7. točke največ za šest mesecev, v primerih iz
8. točke, dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti, v
primerih iz 9. točke prejšnjega odstavka pa največ za dve leti. Prošnja za
odložitev izvršitve kazni, ki jo vloži obsojenec, ki ni na prostosti, ali jo za
obsojenca vložijo osebe, ki niso upravičeni vlagatelji, se zavrže in ne odloži
izvršitve kazni zapora.
(3) V primeru iz
1. točke prvega odstavka tega člena se mora sodišču predložiti vsak mesec novo
zdravniško potrdilo o bolnišničnem zdravljenju, ki mora vsebovati te elemente:
-
navedbo, da se potrdilo izdaja za namen vložitve prošnje za odlog
nastopa kazni zapora;
-
opis razlogov, ki narekujejo nujno potrebnost bolnišničnega zdravljenja
obsojenca.
(4) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se izda
na obrazcu, ki ga s pravilnikom predpiše minister, pristojen za zdravje, v
soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.
25. člen
(1) Prošnjo za odložitev izvršitve kazni
zapora je treba vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Če nastanejo razlogi za odložitev po 1. do 3. točki prvega odstavka
prejšnjega člena pozneje, lahko vloži obsojenec prošnjo tudi po tem roku,
vendar pred dnevom, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni.
(2) Prošnji je treba priložiti tudi dokaze
o razlogih za odložitev.
(3) O prošnji za
odložitev izvršitve kazni odloča sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni
zapora. Odločbo je treba izdati v osmih dneh od prejema prošnje. Preden izda
odločbo, lahko sodišče s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih
obsojenec navaja v prošnji. Če se obsojenec v prošnji sklicuje na razlog iz 1.
točke prvega odstavka 24. člena ali razloge in okoliščine iz 1. in 2.
točke prvega odstavka 82. člena tega zakona, lahko sodišče v primeru suma
zlorabe ali dvoma o zagotovljenosti ustrezne zdravstvene oskrbe v zavodu
pridobi mnenje posebne zdravniške komisije, ki jo imenuje minister pristojen za
zdravje. Zdravniška komisija izda mnenje na podlagi dokumentacije, ki ji jo posreduje sodišče, najkasneje v
desetih delovnih dneh od prejema zahteve sodišča. Do izdaje odločbe o prošnji
se začetek prestajanja kazni odloži.
(4) Če sodišče ugodi prošnji za odložitev
izvršitve kazni, pošlje en izvod odločbe zavodu, v katerem bi moral obsojenec
nastopiti prestajanje kazni.
(5) Če je prošnja vložena pred vročitvijo
poziva, po izteku roka iz prvega odstavka tega člena ali če prošnji niso
priložena dokazila, da je razlog za odložitev nastal pozneje, sodišče prošnjo s
sklepom zavrže.
26. člen
(1) Zoper odločbo, izdano na podlagi
tretjega in petega odstavka prejšnjega člena, je dovoljena pritožba na višje sodišče v treh dneh od vročitve
odločbe. Pritožba zadrži izvršitev kazni, razen pritožbe zoper odločbo, s katero
je bila prošnja za odložitev kazni zavrnjena, ker je bila vložena ponovno iz
istih odložitvenih razlogov, oziroma zavržena, ker je bila vložena po preteku
predpisanega roka. Višje
sodišče o vloženi pritožbi v roku treh dni obvesti zavod, v katerega je bil
obsojenec napoten.
(2) Če ima obsojenec pooblaščenca, vroči
sodišče odločbe in druga pisanja pooblaščencu.
(3) Višje sodišče
je dolžno izdati odločbo o pritožbi v treh dneh od
dneva prejema pritožbe.
(4) Če je bila
pritožba iz prvega odstavka tega člena zavrnjena oziroma zavržena, mora
obsojenec nastopiti kazen zapora na dan, ki ga pristojno višje sodišče v sklepu ali odločbi določi
kot nov datum nastopa kazni. Datum
nastopa se določi tako, da ostane obsojencu od prejema poziva do nastopa kazni
največ osem dni. O tem datumu je pristojno višje sodišče dolžno nemudoma pisno ali po ustrezni varni
elektronski poti obvestiti zavod, v katerem mora obsojenec nastopiti kazen.
Vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu ne
povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.
27. člen
(1) Kadar zahteva pristojni državni tožilec
na podlagi pooblastila, ki mu ga daje zakon, odložitev izvršitve kazni zapora,
lahko pristojno sodišče odloči, da obsojenca ne kliče na prestajanje kazni; če
ga je že poklicalo, pa še ni pretekel rok, v katerem bi se moral zglasiti v
zavodu, lahko izda predsednik pristojnega sodišča odločbo o odložitvi izvršitve
kazni. Zoper to odločbo ni pritožbe.
(2) Odložitev izvršitve kazni iz prejšnjega
odstavka traja v takem primeru toliko časa, dokler ne sporoči državni tožilec
pristojnemu sodišču, da lahko začne z izvrševanjem kazni oziroma dokler ni
izdana nova sodna odločba.
28. člen
(1) Pristojno sodišče mora po uradni
dolžnosti paziti na to, ali ni nastopilo zastaranje izvršitve kazni. Če
ugotovi, da se izrečena kazen ne sme več izvršiti zaradi zastaranja, izda
sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora, sklep, s katerim ugotovi
zastaranje izvršitve kazni.
(2) Sklep iz prejšnjega odstavka se vroči
pristojnemu državnemu tožilstvu in zavodu, v katerem bi moral obsojenec
prestajati kazen zapora.
(3) Če se ugotovi, da se izrečena kazen ne
more izvršiti zaradi smrti obsojenca, izda sodnik iz prvega odstavka tega člena
o tem sklep.
(4) Če nastane dvom o dovoljenosti izvršbe,
pošlje sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora, vse spise sodišču, ki
je sodilo na prvi stopnji.
Sprejem obsojenca v zavod
29. člen
(1) Ko obsojenec
nastopi kazen, je treba ugotoviti njegovo istovetnost,
pridobiti njegov izpisek iz kazenske evidence, ga fotografirati
ter opraviti zdravniški pregled. Obsojencu se v primeru dvoma o njegovi
istovetnosti oziroma za izvrševanje čezmejnega ali mednarodnega sodelovanja
odvzamejo tudi njegovi prstni odtisi obeh rok, kar odredi direktor zavoda
oziroma od njega pooblaščena oseba.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
zdravniškega pregleda ne opravi, če obsojenec nastopi kazen iz pripora v okviru
istega zavoda.
(3) Ob sprejemu v zavod se obsojencu
odvzamejo stvari oziroma predmeti, ki jih med prestajanjem kazni ne sme imeti
pri sebi (v nadaljnjem besedilu: nedovoljene stvari).
(4) Ob sprejemu v
zavod je treba obsojenca seznaniti s hišnim redom, z omejitvami pravic oziroma
dolžnostmi, ki jih ima med prestajanjem kazni, z načinom uveljavljanja njegovih
pravic in z disciplinskimi kaznimi, ki se lahko izrečejo zoper njega, ter z
ugodnostmi, ki jih je lahko deležen.
(5) Zavod mora
nameniti posebno pozornost obsojencem v sprejemnem obdobju. V sprejemnem obdobju se opravljajo vse aktivnosti in postopki, ki
so potrebni za ustrezno vključitev obsojencev v življenje v zavodu in izdelavo
osebnega načrta obsojenca, ki mora upoštevati tudi varnostne razloge.
(6) Pri zaščitenih
osebah po zakonu, ki ureja zaščito prič, mora zavod ob sprejemu obsojenca in
sestavi osebnega načrta
upoštevati odločitve komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in
sodelovati z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb.
29.a člen
(1) Ob zglasitvi
obsojenca zaradi prestajanja hišnega zapora je treba ugotoviti njegovo
istovetnost, ga fotografirati in ga seznaniti z njegovimi pravicami in
dolžnostmi. Obsojencu se v primeru dvoma o njegovi istovetnosti oziroma za
izvrševanje čezmejnega ali mednarodnega sodelovanja odvzamejo tudi njegovi
prstni odtisi obeh rok, kar odredi direktor zavoda oziroma od njega pooblaščena
oseba.
(2) Zavod obsojenca iz prejšnjega odstavka
vpiše v matično knjigo, centralno evidenco o osebah na prestajanju kazni
zapora, zanj odpre osebni list in v njem poleg osebnih podatkov po tem zakonu
zapiše nastop in predviden
iztek hišnega zapora in o tem obvesti sodišče in
pristojno probacijsko enoto.
(3) Po opravljenih dejanjih iz prejšnjih
odstavkov zavod napoti obsojenca v stavbo ali posamezni del stavbe, kjer se po
sodni odločbi izvršuje hišni zapor.
(4) Za namene izvršitve kazni zavod za obsojenca,
ki prestaja hišni zapor, upravlja zbirke osebnih podatkov iz 31., 32., 33.,
34., 34.a, 35., 37., 38., 39. in 40. člena tega zakona. Osebne podatke
obsojencev v hišnem zaporu zavod obdeluje ločeno od osebnih podatkov drugih
obsojencev.
30. člen
(1) Za obsojenca
se ob prihodu na prestajanje kazni lahko določi poseben režim, ki traja največ
30 dni. V sprejemnem obdobju se spoznava njegova osebnost, zdravstveno stanje,
delovne in učne sposobnosti in druge okoliščine, pomembne za obravnavo
obsojenca ter za njegovo pravilno razvrstitev. Ob zaključku sprejemnega obdobja
se za obsojenca pripravi osebni načrt.
(2) Zavod pošlje pristojnemu centru
zaprosilo za podatke o obsojencu, če oceni, da je to potrebno za sestavo
obsojenčevega osebnega načrta. Pristojni center pošlje zavodu podatke v 30 dneh
od prejema zaprosila.
(3) Za preučitev
osebnosti po prvem odstavku tega člena se posamezni obsojenci z njihovo privolitvijo lahko pošljejo v
specializirane organizacije, kjer lahko ostanejo največ tri mesece.
30.a člen
(1) Zavod za prestajanje kazni oziroma
prevzgojni dom prijavi obsojenca ali druge osebe, ki so nastopile kazen zapora
ali so bile sprejete v zavod, skladno z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča.
(2) Obsojence ali druge posameznike, ki so
nastopili kazen zapora ali bili v zavode sprejeti pred uveljavitvijo zakona iz
prejšnjega odstavka, zavod prijavi v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
30.b člen
(1) Zavod, v katerem obsojenec prestaja
kazen, obvešča oškodovanca o izhodih obsojenca iz zavoda, o njegovem odpustu
oziroma pobegu, če oškodovanec to zahteva.
(2) Oškodovanec vloži zahtevo za obveščanje
pri Generalnem uradu.
(3) Šteje se, da je oškodovanec vložil
zahtevo za obveščanje iz prejšnjega odstavka, če je možnost obveščanja o
izpustitvi in pobegu pripornika koristil v predkazenskem ali kazenskem postopku
v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, in je bilo njegovi zahtevi
ugodeno ter oškodovanec odločitve o obveščanju ni spremenil.
(4) Sodišče v roku osmih dni po prejemu
obvestila, da je obsojenec nastopil kazen zapora, obvesti oškodovanca, ki ni
vložil zahteve za obveščanje po prejšnjem odstavku, o možnosti obveščanja iz
prvega odstavka tega člena.
(5) Zavod si prizadeva z oškodovancem
doseči dogovor o obsegu obveščanja in pri tem upošteva naravo in težo kaznivega
dejanja, osebno varnost oškodovanca zaradi možnega maščevanja obsojenca, ter
navedbe obsojenca in oškodovanca o tveganju, da bi jima lahko zaradi obveščanja
nastala škoda.
(6) O pobegu oziroma odpustu obsojenca
zavod oškodovanca obvesti takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur od
nastanka razloga za obvestilo.
(7) Na zahtevo oškodovanca se po tem členu
obvešča tudi pristojni center.
(8) Za pobeg po tem členu se štejejo
okoliščine, ko je za obsojenca izdana tiralica.
(9) Določbe tega člena se uporabljajo tudi
za obveščanje o izhodih, o odpustu in pobegu mladoletnika ali osebe, zoper
katero se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in
varstva v zdravstvenem zavodu.
(10) Določbe tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za obveščanje o izhodih, o odpustu in pobegu obsojenca iz
hišnega zapora.
Zbirke podatkov in varstvo osebnih podatkov
31. člen
Zaradi uresničevanja zakonitega in
strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij in obveščanja oškodovancev zavod
obdeluje podatke o obsojencih na prestajanju kazni zapora, o osebah, ki
prestajajo kazen mladoletniškega zapora, o mladoletnikih, zoper katere se
izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom in o osebah na prestajanju
nadomestnega zapora.
32. člen
Zbirka podatkov o obsojencih obsega:
-
podatke o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju;
-
podatke o ožjih družinskih članih obsojenca in osebah, s katerimi ima
obsojenec dovoljene stike;
-
podatke o oškodovancih iz 30.b člena tega zakona;
-
podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje;
-
podatke o obsojencu, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora.
33. člen
Podatki o identiteti obsojenca in o
njegovih osebnih stanjih obsegajo:
-
ime in priimek obsojenca,
-
enotno matično številko,
-
davčno številko,
-
osebno fotografijo,
-
prstne odtise obeh rok v primerih, ki jih določata 29. in 29.a člen tega
zakona,
-
rojstne podatke,
-
podatke o državljanstvu,
-
podatke o prebivališču,
-
podatke o splošnem zdravstvenem stanju ob sprejemu v zavod in morebitni
invalidnosti.
34. člen
(1) Podatki o ožjih družinskih članih
obsojenca obsegajo:
-
podatke, ki se nanašajo na družinsko razmerje,
-
število družinskih članov,
-
osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter starost
družinskih članov,
-
podatke o preskrbljenosti družinskih članov in
-
telefonske številke.
(2) Podatki o osebah, s katerimi ima
obsojenec dovoljene stike, obsegajo:
-
osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča teh oseb in
-
telefonske številke.
34.a člen
Podatki o oškodovancu in o njegovem
zakonitem zastopniku, kadar je oškodovanec mladoleten, iz 30.b člena obsegajo:
-
ime in priimek, naslov, na katerega želi prejemati obvestila oziroma
drugi kontaktni podatki in
-
podatki o prošnji za obveščanje.
35. člen
Podatki o sodni odločbi, ki jo je treba
izvršiti, obsegajo:
-
naslov sodišča, ki je sodbo izreklo, opravilno številko in datum sodbe,
-
vrsto kaznivega dejanja,
-
vrsto in višino kazni,
-
datum nastopa kazni in iztek kazni,
-
morebitne prejšnje kazni,
-
pravno podlago za odpust s prestajanja kazni zapora.
36. člen
Podatki o obsojencu, ki se zbirajo med
izvrševanjem kazni zapora in se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju
osebnega načrta obsojenca, obsegajo:
-
podatke o osebnosti in vedenju obsojenca,
-
podatke o ukrepih, potrebnih za osebni načrt in pripravo na življenje po
prestani kazni,
-
podatke o dovoljenju za prebivanje tujca,
-
podatke o zdravstvenem stanju in morebitni invalidnosti obsojenca,
-
podatke o socialnih razmerah obsojenca in njegove družine ter odnosih v
družini,
-
podatke, ki opredeljujejo varnostno oceno obsojenca,
-
psihološka oziroma psihiatrična izvedeniška mnenja ter poročila in
podatki centrov za socialno delo, če je to potrebno za obravnavo obsojenca,
-
podatke o doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem kazni
zapora,
-
podatke o ukrepih in dosežkih na področju priprave na odpust,
-
podatke, ki se nanašajo na družinski status (samski, poročen, vdovec,
življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali partnerska zveza
po zakonu, ki ureja partnerske zveze),
-
podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivalne in družinske razmere,
-
podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih,
-
podatke o dosedanjih zaposlitvah,
-
podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plači pred nastopom kazni
zapora, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin in obveznostih preživljanja,
-
podatke o samomorilni ogroženosti,
-
fotografijo iz 29. člena tega zakona,
-
podatke o kazenskih postopkih, ki tečejo pri sodiščih zaradi
utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pred nastopom kazni zapora in po
njem,
-
podatke o odprtih kazenskih postopkih in pravdnih postopkih, v katerih
je bilo odločeno o škodi glede kaznivega dejanja.
37. člen
(1) Upravljalec zbirke podatkov zbira
podatke o obsojencih in o osebah, zoper katere se izvršuje varnostni ukrep
obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu,
neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb pa le
tedaj, če osebe, o katerih se zbirajo podatki, v to pisno privolijo.
(2) Podatki o osebah iz prejšnjega odstavka
se lahko pridobivajo tudi od pravosodnih organov, policije in drugih državnih
organov, javnih zavodov, pristojnih centrov ter organov lokalne samouprave.
(3) Upravljalec zbirke podatkov zbira
podatke o oškodovancih od sodišča, policije, državnega tožilstva in pristojnega
centra, lahko pa tudi neposredno od oškodovanca.
38. člen
(1) Osebni podatki iz zbirke podatkov o
obsojencih se shranjujejo in uporabljajo, dokler je obsojenec na prestajanju
kazni zapora. Po prestani kazni ali odpustu obsojenca s prestajanja kazni
zapora se podatki arhivirajo in se hranijo trajno.
(2) Dostop do podatkov iz prejšnjega
odstavka je dopusten le upravljalcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo
upravljalec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom zavodov,
in osebi, na katero se podatki nanašajo.
(3) Ugotovitve, ki se zbirajo med
izvrševanjem kazni zapora, niso dostopne osebi, na katero se nanašajo, če bi
seznanitev s temi ugotovitvami lahko negativno vplivala na delo z njo.
(4) Podatki iz prvega in tretjega odstavka
tega člena so po zakonski rehabilitaciji dostopni le osebi, na katero se ti
podatki nanašajo.
39. člen
(1) Osebne podatke iz zbirke podatkov o
obsojencih lahko uporabljajo pooblaščeni delavci Uprave
Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu:
uprave) in ministrstva, pristojnega za pravosodje, za
izvrševanje z zakonom določenih nalog. Delavci uprave so dolžni varovati kot
uradno tajnost podatke o obsojencih, za katere zvedo pri opravljanju uradnih
dolžnosti.
(2) Upravljalec zbirke podatkov obsojencev
posreduje drugim uporabnikom podatke iz te zbirke, če so za njihovo uporabo
pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne privolitve ali zahteve posameznika,
na katerega se podatki nanašajo.
40. člen
(1) Uprava vodi centralno evidenco o osebah
na prestajanju kazni zapora.
(2) Podatke za centralno evidenco iz
prejšnjega odstavka posredujejo upravi upravljalci zbirke podatkov in drugi
organi v skladu z zakonom. Upravi
se, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zakonom, ki ureja
splošni upravni postopek, in zakonom, ki ureja davčni postopek, za izvajanje
njenih nalog in pooblastil iz prvega odstavka tega člena, omogoči neposreden
elektronski dostop do evidenc prekrškov, kazenske evidence, pravdnega vpisnika,
kazenskega vpisnika in vpisnika prekrškovnih zadev na sodiščih, do vpisnikov na
državnih tožilstvih, do evidenc socialnih transferov, evidenc finančne uprave,
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Centralnega registra prebivalstva
in vseh drugih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev
javnih pooblastil, ki se vodijo v elektronski obliki.
(3) Informacijski sistem uprave se lahko za
namene zagotavljanja točnosti in ažurnosti podatkov, ki jih pridobiva in
posreduje za vodenje centralne evidence oseb na prestajanju kazni zapora,
poveže z uradnimi evidencami in javnimi knjigami iz prejšnjega odstavka, razen
z zbirko osebnih podatkov iz kazenske evidence in prekrškovne evidence.
Povezovanje se izvede z imenom in priimkom, enotno matično številko ali davčno
številko ali drugimi podatki, ki v povezavi z osebnim imenom zagotavljajo
enoznačno identifikacijo osebe, o kateri se zahteva podatek.
(4) Centralna
evidenca razvida oseb iz prvega odstavka tega člena vsebuje podatke iz členov
od 32. do 34.a tega zakona.
(5) Skladno z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakonom, ki ureja splošni
upravni postopek, je upravljavcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo
upravljavec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom zavodov,
sodišču, državnemu tožilstvu ter policiji glede kazenskega postopka, ki teče
zoper obsojeno osebo, za izvajanje njihovih nalog in pooblastil, povezanih s
pregonom storilcev kaznivih dejanj ter z vodenjem kazenskega postopka, o osebah
na prestajanju kazni zapora dopusten neposredni elektronski dostop do
naslednjih podatkov iz centralne evidence:
-
ime in priimek,
-
davčna številka,
-
EMŠO,
-
rojstni podatki,
-
stalno ali začasno prebivališče,
-
državljanstvo,
-
zavod, kraj prestajanja kazni,
-
izrek, nastop in iztek kazni oziroma predviden odpust.
(6) Dostop do
podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten tudi osebi, na katero se podatki
nanašajo.
(7) Centralna evidenca iz prvega odstavka
tega člena se povezuje z informacijskim sistemom sodišč, s katerim si v varni
elektronski obliki izmenjuje podatke in dokumente, ki so jih uprava in sodišča
dolžni posredovati na podlagi tega zakona.
(8) Uprava
zagotavlja in je odgovorna za vzpostavitev, razvoj in delovanje elektronskega
poslovanja v zavodih in v upravi v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni
postopek.
40.a člen
(1) Zaradi ugotavljanja zakonitega in
strokovnega ravnanja zavoda v primeru smrti obsojenca v zavodu zavod obdeluje
podatke o smrti obsojencev.
(2) Za namen obdelave podatkov iz
prejšnjega odstavka zavod pridobi od pristojne upravne enote izpisek iz
matičnega registra o smrti.
(3) Če je bila o smrti obsojenca iz prvega
odstavka tega člena opravljena obdukcija, zavod od pristojnega organa pridobi
tudi podatke o vzroku smrti.
41. člen
Minister, pristojen za pravosodje,
podrobneje predpiše način zbiranja podatkov in vodenja zbirke podatkov po tem
zakonu, kakor tudi postopek za ugotavljanje negativnega vpliva podatkov, ki v
smislu tretjega odstavka 38. člena tega zakona niso dostopni osebi, na katero
se nanašajo.
41.a člen
Določbe od 32. do 41. člena tega zakona se
smiselno uporabljajo tudi za zbirko podatkov o osebah na prestajanju
nadomestnega zapora, o osebah, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora in o
mladoletnikih, ki jim je bil izrečen ukrep oddaje v prevzgojni dom.
41.b člen
Zaradi zagotavljanja pravice obsojencev,
oseb, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora, mladoletnikov, zoper katere
se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom in oseb na prestajanju
nadomestnega zapora do zdravstvenega varstva, obdeluje zdravstveno osebje
zavoda zdravstvene podatke o obsojencih, katerih upravljalec je zdravstveni
dom, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo obsojencev v zavodu.
41.c člen
(1) Zaradi zagotavljanja varnosti, reda in
discipline, ter uresničevanja drugih nalog v oddelku za forenzično psihiatrijo
zdravstvenega zavoda, zavod obdeluje podatke o osebah, zoper katere se izvršuje
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem
zavodu.
(2) Zbirka podatkov o osebah iz prejšnjega
odstavka obsega:
-
podatke o identiteti, in sicer ime in priimek, rojstne podatke, enotno
matično številko in podatke o prebivališču, in
-
podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje,
in sicer naslov sodišča, ki je sodbo izreklo, opravilno številko in datum
sodbe, trajanje izrečenega ukrepa, datum nastopa ukrepa in njegov predvideni
iztek.
(3) Upravljalec zbirke podatkov zbira
podatke o osebah iz prvega odstavka tega člena od sodišča in zdravstvenega zavoda,
v katerem se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in
varstva v zdravstvenem zavodu, lahko pa tudi neposredno od oseb iz prvega
odstavka tega člena.
2. Položaj obsojencev
Zagotavljanje varnosti in funkcionalnega bivanja
41.č člen
(1) Obsojencem se zagotavlja varno in
funkcionalno bivanje v zavodu.
(2) Obsojenec sme imeti pri sebi in
uporabljati stvari za osebno rabo, za vzdrževanje higiene, tiskovine, strokovno
in drugo literaturo ter druge predmete, ki glede na velikost in količino
omogočajo varno in funkcionalno bivanje v bivalnem prostoru in ne motijo
soobsojencev.
(3) Obsojenec sme imeti pri sebi gotovino
do zneska, določenega v hišnem redu zavoda.
(4) Obsojenec sme imeti pri sebi in
uporabljati tehnične naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo električno
napajanje, če je to v skladu s hišnim redom zavoda.
(5) Direktor zavoda lahko obsojencu odvzame
stvari iz prejšnjega odstavka, če je prenehal namen, zaradi katerega jih je ta
smel imeti pri sebi in jih uporabljati, ali če ni več tehničnih možnosti za
njihovo uporabo. Direktor zavoda lahko obsojencu stvari odvzame tudi začasno,
za obdobje do treh mesecev, če ta z njihovo uporabo krši hišni red.
(6) Minister, pristojen za pravosodje,
podrobneje določi dovoljene stvari.
Prostori in prehrana
42. člen
(1) Prostori, v katerih prebivajo
obsojenci, morajo ustrezati zdravstvenim, higienskim zahtevam in omogočati
realizacijo osebnega načrta.
(2) Obsojencu je
skladno z možnostmi zavoda ter na njegovo željo mogoče dodeliti samsko sobo.
(3) Obsojenca, ki
je zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič, se razporedi ob
upoštevanju odločitev komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in v
sodelovanju z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb.
43. člen
(1) Obsojencu je treba omogočiti, da
prebiva vsak dan najmanj dve uri na prostem.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je treba
v primeru zaostrenih varnostnih razmer obsojencu omogočiti bivanje na prostem,
ki je prilagojeno spremenjenim varnostnim razmeram in možnostim zavoda.
44. člen
Obsojenec dobiva hrano, ki zadošča za
ohranitev njegovega zdravja in popolne telesne sposobnosti.
Delo obsojencev
45. člen
Obsojencu, ki med prestajanjem kazni zapora
dela polni delovni čas in med delom neopravičeno ne izostaja z delovnega mesta
več, kot je razlog za prenehanje delovnega razmerja po splošnih predpisih,
oziroma ki pri delu dosega glede na svoje sposobnosti primeren uspeh, je treba
zagotoviti vse pravice iz dela po splošnih predpisih, če ni z zakonom drugače
določeno.
46. člen
(1) Preden se obsojenca razporedi na delo v
zavodu ali zunaj njega, ga mora zavod poslati na zdravniški pregled.
(2) Zdravniški pregled iz prejšnjega
odstavka se lahko opusti, če je bil obsojenec pred nastopom kazni v delovnem
razmerju in če od prekinitve delovnega razmerja ni preteklo več kot šest
mesecev.
(3) Na specialni zdravniški pregled, s
katerim se ugotavlja zdravstveno in psihofizično stanje, mora zavod obsojenca
poslati, preden je razporejen na delo z večjo nevarnostjo poškodb ali
zdravstvenih okvar.
(4) Med opravljanjem dela iz prejšnjega
odstavka je treba obsojenca pošiljati tudi na obdobne zdravstvene preglede, pri
katerih se ugotavlja, ali še izpolnjuje posebne zdravstvene in psihofizične
pogoje za delo z večjo nevarnostjo poškodb ali zdravstvenih okvar.
(5) Zdravstveni pregledi iz tega člena se
opravljajo po splošnih predpisih.
47. člen
Stroške za zdravstvene storitve iz
prejšnjega člena plača zavod oziroma sklenitelj pogodbe o delu.
48. člen
(1) Obsojenec se razporedi na delo v skladu
z njegovimi duševnimi in telesnimi sposobnostmi in možnostmi zavoda. V okviru
možnosti zavoda se pri razporeditvi na delo upoštevajo tudi želje obsojenca.
(2) O razporeditvi na delo iz
52. člena tega zakona odloči direktor zavoda, v dislociranih oddelkih pa
vodja dislociranega oddelka.
(3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka se
sme obsojenec pritožiti v treh dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve.
49. člen
Obsojencu, ki se šola ali se izobražuje po
verificiranih programih za pridobitev stopnje izobrazbe in obenem dela, lahko
direktor zavoda z odločbo skrajša delovni čas in prizna druge pravice iz
študija ob delu.
50. člen
Obsojenca, ki je s storitvijo kaznivega
dejanja zlorabil svoj poklic, dejavnost ali dolžnost ali mu je izrečen
varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, ni mogoče razporediti na tako
delo v zavodu ali zunaj njega.
51. člen
Izven rednega delovnega časa je dovoljeno
obsojenca zaposliti največ dve uri na dan z deli, ki so potrebna, da se ohrani
čistoča in red za normalno življenje v zavodu.
52. člen
(1) Obsojenec dela
v gospodarskih dejavnostih zavoda, na delih, potrebnih za normalno poslovanje
zavoda, ali v okviru delovne terapije.
(2) Obsojenec lahko dela tudi zunaj zavoda pri
pravnih ali fizičnih osebah, če je to skladno z
osebnim načrtom.
(3) (črtan)
53. člen
O delu obsojenca zunaj zavoda sklene zavod
z delodajalcem pogodbo, v kateri se podrobneje določijo pogoji dela in
medsebojne pravice in obveznosti.
54. člen
(1) Osnova za izračun plačila za delo
obsojencev je 25 odstotkov osnove za obračun plače orientacijskega
delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja.
(2) Količnike za določitev osnovnih plačil
ter kriterije in merila za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela predpiše
minister, pristojen za pravosodje. Pri oblikovanju kriterijev in meril se
upošteva kakovost in količina opravljenega dela, obsojenčev prispevek k
zmanjšanju stroškov proizvodnje, zahtevnost in težavnost dela ter delovne
pogoje.
(3) Obsojencu se za doseženi nadpovprečni
oziroma podpovprečni uspeh pri delu v skladu z merili in kriteriji iz tega
člena plačilo za delo ustrezno poveča oziroma zmanjša.
(4) Obsojenec lahko za prizadevanje pri
delu pri fizičnih in pravnih osebah iz drugega odstavka 52. člena tega
zakona prejme posebno denarno nagrado.
55. člen
(1) Obsojenec, ki začasno ni zmožen za
delo, nima pravice do nadomestila med začasno nezmožnostjo za delo.
(2) Med letnim dopustom dobiva obsojenec nadomestilo enako povprečnemu plačilu, ki ga je
dobival za delo v rednem delovnem času v zadnjih šestih mesecih oziroma v času,
ko je delal, če je delal manj kot šest mesecev.
56. člen
(1) Obsojenec, ki
med prestajanjem kazni zapora dela, ima za vsak mesec dela s polnim delovnim
časom pravico do dveh dni letnega dopusta. Če obsojenec redno dela s časom krajšim od polnega, se mu določi
sorazmerni del letnega dopusta tako, da se opravljene ure dela seštejejo in se
mu za seštevek, ki je enak mesečni obveznosti ur za polni delovni čas, določita
dva dneva letnega dopusta. Po kriterijih, ki jih predpiše minister, pristojen
za pravosodje, obsojenec lahko dobi do šest dni dodatnega letnega dopusta v
enem letu, pri čemer se upošteva stalnost in prizadevnost obsojenca pri delu.
Obsojenec, ki je kazen zapora nastopil iz pripora, lahko za čas, ko je v
priporu delal, pridobi največ 30 dni letnega dopusta v letu, ko je nastopil
kazen zapora.
(2) Obsojenec, ki se med prestajanjem kazni
zapora v skladu z osebnim načrtom izobražuje, ima za vsak mesec uspešno
opravljenega izobraževanja pravico do dveh dni letnega počitka. Obsojenec lahko
dobi do šest dni dodatnega letnega počitka v enem letu, pri čemer se upoštevajo
učna uspešnost, prizadevnost in prisotnost pri pouku. Odločitev o odmeri in
izrabi letnega počitka se zapiše v osebnem načrtu obsojenca. Za izrabo letnega
počitka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo izrabo letnega
dopusta.
(3) Če obsojenec
med trajanjem letnega dopusta zboli, se mu ta čas ne šteje v letni dopust.
(4) Dopust mora obsojenec izkoristiti najpozneje eno leto po pridobitvi
pravice. Odločbo o odmeri letnega dopusta izda direktor zavoda oziroma vodja
dislociranega oddelka najpozneje do konca meseca januarja za preteklo leto.
(5) Če obsojenec preživlja svoj letni dopust v zavodu, ga lahko po
zmožnostih zavoda preživi v posebnih prostorih. Režim
v posebnih prostorih oziroma med letnim dopustom mora biti organiziran tako, da
omogoča sprostitev, razvedrilo, rekreacijo in počitek, skladno z možnostmi zavoda.
57. člen
(1) Zavod, v katerem obsojenec prestaja
kazen, mora 20 odstotkov plačila za delo, ki ga prejme obsojenec, hraniti kot njegov
obvezni prihranek.
(2) Ko vsota
prihranjenega denarja iz prejšnjega odstavka doseže vrednost treh zneskov
mesečne denarne socialne pomoči, določene po predpisih o socialnem varstvu,
lahko obsojenec s presežkom ravna kot s preostalim denarjem, ki ga dobi za
nagrado.
57.a člen
(1) Direktor zavoda oziroma vodja
dislociranega oddelka odloči, da obsojencu prenehajo pravice iz dela, če:
-
neupravičeno odkloni delo,
-
pet dni zaporedoma neupravičeno ne pride na delo,
-
to narekujejo utemeljeni razlogi varnosti oziroma izkazane potrebe
ohranitve reda in discipline v zavodu,
-
ne izpolnjuje pogojev zaradi zdravstvenih omejitev, ki se ugotovijo po
razporeditvi na delo,
-
ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov iz krivdnih razlogov,
-
ponavlja kršitve navodil inštruktorja, ki pomenijo motnje v delovnem
procesu ali
-
preneha potreba po delu iz razlogov, ki niso na strani obsojenca.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je
dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve.
Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
58. člen
(1) Obsojenci na prestajanju kazni zapora,
mladoletniškega zapora in mladoletniki na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v
prevzgojni dom, ter osebe na
prestajanju nadomestnega zapora ki so obvezno
zavarovani po splošnih predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju, imajo pravico do zdravstvenih storitev po teh predpisih, razen
pravic do proste izbire zdravnika, zdravnika-specialista in zdravstvenega
zavoda, zdravstvenega varstva v zvezi z dajanjem tkiv in organov za presaditev
drugim osebam, zdravljenja in nege na domu, zdravljenja v tujini, zdraviliškega
zdravljenja, pogrebnine in posmrtnine ter povračila potnih stroškov v zvezi z
uveljavljanjem zdravstvenih storitev.
(2) Družinski člani oseb iz prejšnjega
odstavka ne morejo biti zavarovani po teh osebah, razen otroka, ki skupaj z
obsojenko biva v zavodu in nima drugače urejenega zavarovanja.
59. člen
(1) Vsak zavod mora imeti pogoje za
zagotavljanje osnovne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti.
(2) Zdravstveno
oskrbo obsojencev v zavodih zagotavljajo zdravstveni domovi, na območju katerih
deluje zavod, na podlagi dogovora, ki ga skleneta zavod in zdravstveni dom.
(3) Zdravstvena
dejavnost za obsojence se lahko opravlja tudi v ustreznih zdravstvenih
ustanovah zunaj zavoda.
(4) O napotitvi
obsojenca na zdravstveni pregled ali zdravljenje iz prejšnjega odstavka odloča
zdravnik, ki opravlja v zavodu zdravstveno dejavnost, o čemer je dolžan
obvestiti direktorja zavoda.
60. člen
(1) Vsak zavod mora imeti bolniško sobo, v
kateri bivajo in se zdravijo obsojenci. Bolniška soba mora biti opremljena
skladno s splošnimi predpisi.
(2) Obsojenci, ki zaradi starosti, bolezni
ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč pri zadovoljevanju osnovnih
življenjskih potreb v obliki nege ali socialne oskrbe, lahko bivajo v za to
prilagojenem prostoru ali oddelku enega od zavodov.
(3) Obsojenci iz
vseh zavodov v Republiki Sloveniji, ki jih zaradi begosumnosti ali iz drugih
upravičenih razlogov ni mogoče zdraviti v splošnih zdravstvenih zavodih ali v
bolniški sobi posameznega zavoda, se lahko zdravijo v posebnih bolnišničnih
prostorih enega izmed zavodov ali v ustrezno varovanem oddelku zdravstvenega
zavoda.
(4) O napotitvi na zdravljenje obsojenca iz prejšnjega odstavka odloča
zdravnik, ki v zavodu opravlja zdravstveno dejavnost, po predhodnem soglasju
zdravnika zdravstvenega zavoda, kjer se bo obsojenec zdravil.
61. člen
(1) Izbrana lekarna na območju, kjer je
zavod, ima v zavodu priročno zalogo zdravil za potrebe zdravljenja obsojencev.
(2) Priročna lekarna posluje v skladu s
splošnimi predpisi o lekarniški dejavnosti.
62. člen
(1) Obsojenkam, ki so noseče ali ki so
rodile med prestajanjem kazni zapora, je zagotovljena ustrezna zdravniška nega
in pogoji za nego otroka. Otrok sme ostati pri materi na njeno zahtevo do dopolnjenega
prvega leta starosti, potem pa se odda v sporazumu z materjo otrokovemu očetu
ali sorodnikom. Če to ni mogoče ali ni v otrokovo korist, stori pristojni
center potrebne ukrepe za varstvo in vzgojo otroka v skladu z določbami zakona,
ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
sme otrok ostati pri materi do dopolnjenega drugega leta starosti, če bo mati v
tem času prestala kazen ali če to zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali
drugi razlogi. O tem odloči generalni direktor.
(3) Zoper odločbo je dovoljena pritožba.
63. člen
(1) Za obsojence,
za katere se utemeljeno sumi, da so pod vplivom alkohola ali nedovoljene
psihoaktivne snovi, in za osebe, ki so vključene v program obravnave ali
zdravljenja odvisnosti, se lahko opravi preizkus prisotnosti alkohola ali
nedovoljenih psihoaktivnih snovi v njihovem organizmu.
(2) Če obsojenec odkloni preizkus
alkoholiziranosti ali ne odda telesnih tekočin, potrebnih za preizkus
prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi, se šteje, da je pod vplivom
alkohola oziroma nedovoljenih psihoaktivnih snovi, o čemer je treba obsojenca
predhodno obvestiti.
(3) Obsojencem je
potrebno omogočiti zaupno testiranje na okuženost s HIV in virusi hepatitisa
obenem s svetovanjem pred testiranjem in po njem.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
64. člen
(črtan)
65. člen
(črtan)
66. člen
(1) Obsojenci so na prestajanju kazni
zapora zavarovani za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica poklicne
bolezni ali nesreče pri delu, pri poklicnem izobraževanju ali pri opravljanju
dovoljenih dejavnosti.
(2) Dovoljene dejavnosti v zavodu so tiste,
ki se izvajajo po osebnem
načrtu obsojencev (športne, kulturne, prosvetne in
podobne dejavnosti).
(3) Obsojenci so med prestajanjem kazni
zavarovani tudi za primer invalidnosti, ki je posledica nesreče izven dela,
nastale zaradi višje sile.
(4) Kaj se šteje za nesrečo pri delu ali
poklicno bolezen, se ugotavlja po splošnih predpisih o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju.
67. člen
(1) Pravice iz invalidskega zavarovanja po
tem zakonu so:
-
pravica do invalidske pokojnine in pravica do poklicne rehabilitacije in
zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili – za primer zmanjšane ali
izgubljene delovne zmožnosti (invalidnost);
-
pravica do denarnega nadomestila – za primer telesne okvare;
-
pravica do družinske pokojnine – za primer smrti zavarovanega obsojenca.
68. člen
Poklicna rehabilitacija se izvaja v okviru
možnosti v zavodih, z dovoljenjem generalnega direktorja
pa tudi v specializiranih zavodih za rehabilitacijo.
69. člen
(črtan)
Dopisovanje, sprejemanje obiskov in pošiljk
70. člen
(1) Obsojenec sprejema pisanja od državnih
organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in organizacij
ter se obrača nanje z vlogami za varstvo svojih pravic in pravnih koristi preko
zavoda v zaprtih kuvertah.
(2) Obsojeni tuji državljani se smejo
obračati tudi na konzularne organe svoje države ali države, ki varuje njihove
koristi. Osebe brez državljanstva in begunci se smejo obračati na uradno organizacijo,
ki po pravilih mednarodnega prava varuje njihove koristi.
71. člen
(1) Obsojencu je treba omogočiti neomejeno
dopisovanje z ožjimi družinskimi člani. Z drugimi osebami si lahko obsojenec
dopisuje, če je to v skladu z njegovim osebnim načrtom. O tem odloči direktor zavoda na njegovo prošnjo.
(2) Obsojenec prejema in pošilja pisemske
pošiljke preko zavoda v zaprtih kuvertah.
(3) Obsojencu je treba zagotoviti tajnost
pisem in drugih občil.
72. člen
(1) Pregled
pisemskih pošiljk je dopusten le, če obstaja sum vnašanja ali iznašanja
nedovoljenih stvari.
(2) Pregled pošiljk iz prejšnjega odstavka odredi direktor zavoda ali druga
oseba, ki jo on pooblasti.
(3) Minister, pristojen za pravosodje, s
pravilnikom podrobneje uredi pregled pisemskih pošiljk iz prvega odstavka tega člena.
73. člen
(1) Obsojencu je treba omogočiti, da ga
najmanj dvakrat tedensko lahko obiščejo ožji družinski člani, rejnik in
skrbnik. Z dovoljenjem direktorja zavoda ga smejo
obiskati tudi druge osebe. Obiska ni mogoče omejiti na manj kot eno uro. Mladoletne osebe, ki niso ožji sorodniki,
smejo biti na obisku samo v prisotnosti polnoletnega obiskovalca.
(2) Obsojencu je
treba omogočiti, da ga na njegovo zahtevo obišče pooblaščenec, ki ga zastopa v
njegovih zadevah, na željo obsojenca ali na podlagi ocene zavoda ga lahko
obišče strokovni delavec pristojnega centra oziroma prostovoljec, če mu je bil
določen.
(3) O obiskih in drugih stikih pooblaščenca
z obsojencem iz prejšnjega odstavka, ki ni odvetnik, odloča direktor zavoda na
obrazloženo prošnjo obsojenca in jih lahko prepove ali časovno omeji le z
odločbo, s katero ugotovi, da:
-
pooblaščenec, ki lahko obsojenca obiskuje kot ožji družinski član,
rejnik ali skrbnik, oziroma kot pooblaščenec, ki ima dovoljenje direktorja
zavoda za obisk obsojenca na podlagi prvega odstavka tega člena, zadeve, za
katere je pooblaščen, lahko uredi ob obiskih, ali
-
obsojenec lahko na drug način uredi zadeve, ki naj bi jih uredil
pooblaščenec, ali
-
iz okoliščin izhaja, da obisk lahko ogrozi red ali varnost v zavodu.
(4) Če je
obsojenec tuj državljan, oseba brez državljanstva ali begunec, ima konzularni
predstavnik njegove države ali države, ki varuje njegove koristi, oziroma
predstavnik uradne organizacije, ki varuje koristi beguncev, pravico, da ga
obiskuje. Ta pravica se sme odreči konzularnemu predstavniku samo, če se taka
pravica odreka slovenskim konzularnim predstavnikom v državi, ki ji pripada
obsojenec.
(5) Obsojencem se omogoči stik z mediji,
razen če obstajajo utemeljeni razlogi, da se prepovejo zaradi razlogov
varnosti, zaščite javnega interesa ali varovanja integritete žrtev, drugih
obsojencev ali delavcev uprave.
(6) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda
direktor zavoda.
74. člen
(1) Obiski obsojenca so glede na varnostno
oceno obsojenca nadzorovani ali nenadzorovani.
(2) Nadzorovani obiski so obiski, ki se
izvajajo z nadzorom pravosodnih policistov s stalno prisotnostjo v prostoru,
kjer poteka obisk, z uporabo videonadzornega sistema ali s kombinacijo obeh
načinov. Način nadzora obiska se določi v varnostni oceni obsojenca in zapiše v
njegovem osebnem načrtu. Nadzorovani obiski trajajo do dve uri.
(3) Nadzorovani obiski se lahko opravljajo
tudi za stekleno pregrado, če iz varnostne ocene obsojenca izhaja, da je to
treba za zagotovitev varnosti, ali je to potrebno za preprečevanje izmenjave
nedovoljenih stvari med obsojencem in obiskovalcem. Uporaba steklene pregrade
pri nadzorovanih obiskih se določi v varnostni oceni obsojenca in zapiše v njegovem
osebnem načrtu.
(4) Nenadzorovani obiski trajajo do tri ure.
Če nenadzorovani obisk poteka zunaj zavoda, lahko traja do pet ur. Če ima zavod
ločen namenski prostor, ki omogoča zasebnost in bivanje čez noč, lahko nenadzorovani
obisk traja do 24 ur.
(5) Obisk se lahko prekine le, če obsojenec
ali njegov obiskovalec kljub opozorilu pravosodnega policista motita druge, če
je ogrožena varnost oseb ali če je moten red, varnost ali disciplina v zavodu.
(6) Ob zaostrenih varnostnih razmerah ali
dogodkih lahko direktor zavoda začasno odredi, da se vsi obiski zavoda ali dela
zavoda opravljajo za stekleno pregrado ali da se začasno ne izvajajo.
75. člen
(1) Obsojencu se omogočijo telefonski klici
oseb zunaj zavoda.
(2) Zavod s hišnim redom določi pogostnost
in trajanje telefonskih klicev na način, da niso moteni red, varnost in
disciplina v zavodu. Pri tem pogostnosti ni dopustno določiti v manjšem obsegu
od dveh dni v tednu.
(3) Direktor zavoda lahko z odločbo, za
obdobje enega meseca, obsojencu prepove telefonske klice, če bi z njimi lahko
ogrozil varnost v zavodu ali varnost oseb ali premoženja zunaj zavoda. Prepoved
telefonskih klicev se lahko podaljšuje še za po en mesec, dokler obstajajo
razlogi za prepoved. Prepoved telefonskih klicev se ne nanaša na klice
odvetnikov, varuha človekovih pravic, policije ter v primeru obsojenca tujega
državljana, na konzularne organe in uradne organizacije, ki po pravilih
mednarodnega prava varujejo koristi obsojenca.
(4) Stroške telefonskih pogovorov nosi
obsojenec.
(5) Zavod si v okviru svojih možnosti
prizadeva omogočiti obsojencu brezplačne video stike preko avdio-video naprav z
osebami iz prvega odstavka 73. člena.
(6) Obsojenci ne
smejo uporabljati elektronske komunikacije (elektronska pošta, svetovni splet,
mobilna telefonija, faksimilna sporočila, glasovna pošta, storitev SMS in MMS …),
razen če direktor zavoda na prošnjo obsojenca ugotovi, da njegova uporaba
elektronskih komunikacijskih sredstev na ta način ne ogroža varnosti v zavodu
in zunaj njega. Dovoljenje za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev za
potrebe elektronske komunikacije se zapiše v osebni načrt obsojenca.
(7) Direktor
zavoda lahko v okviru izvajanja kazenskih sankcij ter vzdrževanja reda in
discipline v zavodu odloči, da na podlagi potrebe po varnostnih ukrepih za
zagotovitev varnosti zapornikov, zaporskega osebja in drugih oseb v zavodu ter
varnosti premoženja in podatkov, uvede ukrepe varovanja s snemanjem in
shranjevanjem telefonskih klicev in drugih elektronskih komunikacij. Pri uvedbi
ukrepa varovanja ter snemanja in shranjevanja elektronskih komunikacij se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronske komunikacije, ki
urejajo področje zaščite tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih
komunikacij. Podatki, pridobljeni na podlagi tega odstavka, se hranijo eno
leto.
(8) Ukrep iz
prejšnjega odstavka se sme nanašati na zunanje telefonske in druge elektronske
komunikacije. V primerih zunanjih elektronskih komunikacij mora biti oseba, ki
hoče komunicirati z zavodom v primeru telefonskih klicev predhodno zvočno
obveščena, da bo pogovor sneman, v primeru drugih komunikacij pa mora biti o
tem predhodno obveščena na drug primeren način (objave na spletni strani
uprave, opozorila v sistemu elektronske pošte in podobno).
76. člen
(1) Obsojenec v
zaprtem režimu sme sprejeti štiri pošiljke s hrano na leto, eno pošiljko s
perilom in z osebnimi predmeti na mesec ter neomejeno število pošiljk s
časopisi, revijami oziroma knjigami.
(2) Obsojenec v
polodprtem režimu sme sprejeti štiri pošiljke s hrano na leto, eno pošiljko s
perilom in z osebnimi predmeti na teden ter neomejeno število pošiljk s
časopisi, revijami oziroma knjigami.
(3) Obsojenci v odprtem režimu lahko brez
omejitev sprejemajo pošiljke s hrano, perilom, z osebnimi predmeti in s
časopisi oziroma knjigami.
(4) Ob zaostrenih varnostnih razmerah ali dogodkih
lahko direktor zavoda začasno, vendar ne za več kot 14 dni, omeji prejemanje
pošiljk s hrano, perilom in z osebnimi predmeti in s časopisi oziroma knjigami.
(5) Zavod vodi
evidenco pošiljk, ki jih
prejme obsojenec.
Ugodnosti obsojencev
77. člen
(1) Za aktivno
prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter
spoštovanje hišnega reda lahko direktor zavoda na prošnjo obsojenca ali predlog
strokovne skupine obsojencu podeli naslednje ugodnosti:
-
podaljšan obisk;
-
obisk zunaj zavoda;
-
izhod iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe;
-
prost izhod iz zavoda;
-
delno ali popolno izrabo letnega dopusta ali letnega počitka zunaj
zavoda;
-
do sedem dni neplačanega letnega dopusta ali letnega počitka;
-
dodatne ugodnosti znotraj zavoda.
(2) Prost izhod iz zavoda se sme obsojencu
dodeliti do petkrat mesečno in sme trajati do 53 ur. Izjemoma, kadar to
zahtevajo osebne okoliščine obsojenca, lahko odhod iz države dovoli generalni direktor.
(3) Pri odločanju o dodelitvi posamezne
vrste ugodnosti je treba poleg kriterijev iz prvega odstavka tega člena
upoštevati osebnost obsojenca, nevarnost pobega, vrsto in način storitve
kaznivega dejanja, način nastopa kazni, mogoče odprte kazenske postopke, pa
tudi druge okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe dodeljenih ugodnosti.
Upoštevati je treba tudi odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno,
zlasti oškodovancev.
(4) Če se v času od podelitve ugodnosti do njene izrabe ugotovijo razlogi,
zaradi katerih ugodnost ne bi bila podeljena, ali je
obsojenec od dodelitve ugodnosti do njihove izrabe storil disciplinski prekršek
ali se ni držal sprejetih dogovorov iz osebnega načrta, se mu lahko ugodnost
odvzame ali nadomesti z drugo vrsto ugodnosti.
(5) V dovolilnici za izhod iz zavoda se
določijo kraji, kjer se sme zadrževati obsojenec med koriščenjem zunajzavodskih
ugodnosti.
(6) Stroške izhoda
iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe plača obsojenec; če obsojenec
brez svoje krivde nima sredstev, te stroške plača zavod.
(7) Ne glede na določbe tega člena se v
primeru zaostrenih varnostnih razmer obisk zunaj zavoda, prost izhod iz zavoda
in delna ali popolna izraba letnega dopusta ali letnega počitka zunaj zavoda ne
podeljujejo ali se podeljujejo prilagojeno varnostnim razmeram in možnostim
zavoda.
78. člen
(1) Obsojencu, ki je nastopil kazen pred
pravnomočnostjo sodbe, ni mogoče dodeliti zunajzavodskih ugodnosti, dokler
sodba ni pravnomočna.
(2) Obsojenec, ki mu je izrečena kazen
izgona tujca iz države, praviloma ne more pridobiti zunajzavodskih ugodnosti.
78.a člen
(1) Obsojenci imajo pravico do duhovne
oskrbe v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo. Vsebina in obseg duhovne
oskrbe se lahko omejita le zaradi varnosti in ohranitve reda v zavodu.
(2) Minister, pristojen za pravosodje,
podrobneje predpiše uresničevanje in izvajanje duhovne oskrbe obsojencev.
Premeščanje obsojencev in prekinitev prestajanja kazni
79. člen
(1) Obsojenec se lahko premesti v okviru istega zavoda ali iz enega v drug zavod ali v oddelek
drugega zavoda, če je to potrebno za izvajanje osebnega načrta
ali delovnega programa zavoda oziroma, če to
narekujejo razlogi varnosti ali interesi ohranitve reda in discipline v zavodu ali če to zaradi zagotavljanja varnosti
obsojenca predlaga enota, pristojna za zaščito ogroženih oseb, po zakonu, ki
ureja zaščito prič.
(2) Če je podan utemeljen sum, da je storil
kaznivo dejanje, se lahko obsojenec začasno premesti iz enega v drug zavod ali
oddelek zavoda, če je to potrebno zaradi racionalnejše izvedbe postopka.
(3) Kadar direktor zavoda, v katerega je
napoten obsojenec s strani sodišča, oceni, da zaradi zaostrenih varnostnih
razmer ali prezasedenosti ne more zagotavljati varnosti, reda in discipline ter
funkcionalnega bivanja obsojencu, to nemudoma sporoči generalnemu direktorju,
ki lahko tudi ustno odloči, da obsojenec nadaljuje s prestajanjem kazni v
zavodu, v katerem se nahaja, ali da se ga premesti v tisti zavod, v katerem se
bo obsojencu lahko zagotovilo funkcionalno bivanje in varno prestajanje kazni.
80. člen
(1) Postopek za premestitev iz enega v drug
zavod ali oddelek drugega zavoda se začne na predlog direktorja zavoda ali
enote, pristojne za zaščito ogroženih oseb po zakonu, ki ureja zaščito prič.
(2) O premestitvi obsojenca v okviru istega
zavoda odloča direktor zavoda, o premestitvi iz enega v drug zavod ali oddelek
drugega zavoda pa generalni direktor.
(3) Zoper odločbo o premestitvi je
dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve.
(4) O premestitvi
obsojenca se obvesti pristojni center.
81. člen
(1) Obsojenca, ki prestaja kazen zapora v
zavodu ali njegovem oddelku s strožjim režimom, se lahko premesti v zavod ali
njegov oddelek s svobodnejšim režimom, če se oceni, da ne bo zlorabil takega
režima.
(2) Obsojenca, ki zlorabi svobodnejši režim
zavoda ali njegovega oddelka ali za katerega narekujejo premestitev drugi
utemeljeni razlogi, se premesti v zavod ali njegov oddelek s strožjim režimom.
(3) O premestitvi obsojenca iz
svobodnejšega v strožji ali iz strožjega v svobodnejši režim istega zavoda
odloča direktor zavoda po
uradni dolžnosti.
(4) Zoper odločbo o premestitvi je
dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve.
82. člen
(1) Na prošnjo obsojenca, ali z njegovo privolitvijo na prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika lahko
direktor zavoda, kadar za to ne obstajajo varnostni zadržki, prekine
prestajanje kazni zapora:
1.
če obsojencu zavod zaradi njegove hude bolezni, poškodbe ali potrebnega
zdravljenja, ki ni bolnišnično zdravljenje, ne more zagotoviti potrebne
zdravstvene oskrbe;
2.
če obsojenec brez tuje pomoči ni sposoben opravljati vsaj ene od
osnovnih življenjskih potreb v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, zavod pa mu te pomoči ne more zagotoviti;
3.
če v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan in je nujno
potrebna obsojenčeva pomoč;
4.
če mu je potrebna prekinitev, da bi lahko opravil neodložljiva poljska
ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna
druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov;
5.
če je prekinitev potrebna, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo
otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere
njegove družine, o čemer da mnenje pristojni center, na območju katerega
prebiva obsojenčeva družina;
6.
če so skupaj z obsojencem obsojeni njegov zakonec oziroma oseba, ki z
obsojencem živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v
registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo
istospolne partnerske skupnosti, ali drugi člani skupnega gospodinjstva, ali že
prestajajo kazen in bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih ali
mladoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni hkrati prestajali kazen
zapora;
7.
če ima obsojenka otroka, ki še ni star eno leto, ali če je obsojenka
noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev, ali če ima otroka, ki še ni
star dve leti, in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi, da
sama skrbi zanj.
(2) Pri presoji varnostnega zadržka se
upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve
prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena,
nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta
in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje
storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoči odprti kazenski
postopki.
(3) Kazen zapora
se iz razloga po 1., 5., 6. in 7. točki prejšnjega odstavka lahko prekine tudi po uradni dolžnosti.
(4) Če je
obsojencu, ki že prestaja kazen zapora, odrejen pripor
ali mu je izrečen varnostni ukrep obveznega
psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, se prekine prestajanje kazni zapora po uradni dolžnosti. Direktor zavoda po uradni dolžnosti
obsojencu prekine prestajanje kazni zapora tudi, če je to nujno potrebno zaradi
zaostrenih varnostnih razmer.
(5) Odločba o prekinitvi se izda za čas trajanja razloga iz prvega
odstavka tega člena. Čas prekinitve se ne všteje v
prestajanje kazni. V primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena je
obsojenec dolžan vsak mesec predložiti zavodu novo zdravniško potrdilo o
izpolnjevanju razlogov iz te točke. Potrdilo mora biti izdano na obrazcu,
določenem v tretjem odstavku 24. člena tega zakona, in vsebovati navedbo,
da se izdaja za namen vložitve prošnje za prekinitev oziroma podaljšanje
prekinitve izvrševanja kazni zapora, in opis razlogov, ki narekujejo nujnost
prekinitve prestajanja kazni zaradi zdravljenja.
(6) Če se med
trajanjem prekinitve kazni ugotovi, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je
bila prekinitev dovoljena, ali če obsojenec prekinitev kazni zlorabi, pokliče
direktor zavoda obsojenca takoj na prestajanje kazni, ne glede na rok, do
katerega mu je bila prekinitev dovoljena. Direktor zavoda v treh delovnih dneh od ugotovitve, da so prenehali
razlogi za prekinitev, izda odločbo o nadaljevanju prestajanja kazni. Obsojenec
se lahko med prekinitvijo kadarkoli vrne na prestajanje kazni.
(7) Zoper odločbo iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega
člena je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve. Generalni direktor
odloči o pritožbi v treh delovnih dneh. Pred izdajo odločbe iz razlogov po 1.
točki prvega odstavka tega člena lahko direktor zavoda v primeru suma zlorabe ali
dvoma o zagotovljenosti ustrezne zdravstvene oskrbe v zavodu pridobi mnenje
zdravstvene komisije iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona, ki mnenje na
podlagi posredovane dokumentacije izda najpozneje v desetih delovnih dneh od prejema
zahteve direktorja zavoda, razen v primeru prekinitve
prestajanja kazni zapora iz razloga zaostrenih varnostnih razmer.
(8) Če je bila prošnja obsojenca za prekinitev zavrnjena, direktor
zavoda o ponovni prošnji za prekinitev iz istega razloga in ob nespremenjenem
dejanskem stanju vsebinsko odloča po preteku šestih mesecev od dneva
dokončnosti odločbe.
(9) Zavod o
prekinitvi prestajanja kazni zapora obvesti pristojni center.
Privedba obsojenca
82.a člen
(1) Privedbo obsojenca na pristojno sodišče
ali k pristojnemu državnemu tožilstvu se sme opraviti, če je to potrebno zaradi
izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka in na podlagi pisnega naloga ter
na stroške pristojnega sodišča oziroma državnega tožilstva.
(2) Privedbo obsojenca, ki prestaja kazen
zapora v zavodu za prestajanje kazni zapora, opravijo pravosodni policisti.
Privedbo obsojenca, ki prestaja hišni zapor, opravi policija.
Uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev
83. člen
(1) Obsojenec, ki meni, da je podvržen
mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali
ponižujočega ravnanja, lahko zahteva sodno varstvo.
(2) Zahtevo za sodno varstvo obsojenec
vloži na okrožno sodišče, na območju katerega je zavod oziroma njegov oddelek
(v nadaljnjem besedilu pristojno sodišče). Predsednik pristojnega sodišča ali
drug sodnik, določen z letnim razporedom dela sodišča, odloča glede zakonitosti
posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v človekove pravice ali
temeljne svoboščine iz prejšnjega odstavka s smiselno uporabo zakona, ki ureja
upravni spor.
(3) Sodišče o zahtevi iz prvega odstavka
tega člena odloči v petih dneh od prejema poročila zavoda za prestajanje kazni
zapora v zvezi z zatrjevanimi kršitvami, ki ga je zavod dolžan posredovati
sodišču v treh dneh od prejema poziva sodišča. Preden izda odločbo, lahko
sodišče s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih obsojenec navaja v
zahtevi in po potrebi opravi razgovor z obsojencem, ki je zahteval sodno
varstvo, oziroma drugimi obsojenci, tudi brez navzočnosti delavcev zavoda.
(4) V primeru ugotovljenih nepravilnosti
lahko sodišče že pred izdajo odločbe odredi direktorju zavoda ali generalnemu
direktorju takojšnjo odpravo nepravilnosti in ukrepe za odpravo kršitev.
(5) Zoper odločbo iz tretjega odstavka tega
člena je dovoljena pritožba na višje sodišče v osmih dneh od vročitve odločbe.
Višje sodišče odloči o pritožbi v osmih dneh od dneva prejema pritožbe.
84. člen
Če je bila obsojencu zaradi ravnanja iz
prvega odstavka prejšnjega člena povzročena škoda, lahko zahteva odškodnino v
skladu z zakonom neposredno tudi od tistega, ki mu je povzročil škodo.
85. člen
(1) Če gre za druge kršitve pravic ali za
druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, ima obsojenec
pravico pritožiti se generalnemu direktorju. Zavod generalnemu direktorju posreduje
poročilo in dokumentacijo iz osebnega spisa obsojenca, za katero ta zaprosi, v
roku osmih dni od prejema zaprosila.
(2) Če obsojenec ne dobi odgovora na svojo
pritožbo v 30 dneh od njene vložitve ali če ni zadovoljen z odločitvijo
generalnega direktorja, ima pravico vložiti vlogo na
ministrstvo, pristojno za pravosodje. Zavod posreduje poročilo in osebni spis obsojenca ministrstvu,
pristojnemu za pravosodje, v roku treh dni od prejema zaprosila in o tem
seznani generalni urad.
(3) Obsojenec ima pravico pritožiti se
zaradi kršitve svojih pravic in zaradi nepravilnosti iz prvega odstavka tudi
drugim organom, ki opravljajo nadzorstvo v zavodu.
Red in disciplina
a) Disciplinske kazni
86. člen
(1) Obsojenec se mora na prestajanju kazni
zapora ravnati po hišnem redu, pravilih o delovni disciplini in odredbah
uradnih oseb.
(2) Za ohranitev reda in discipline so
dovoljene samo tiste omejitve, ki so potrebne za varnost in skupno življenje v
zavodu.
87. člen
(1) Obsojenca se
za storjene disciplinske prestopke disciplinsko kaznuje.
(2) Disciplinski prestopki, za katere se
obsojenca disciplinsko kaznuje, so:
1.
fizični napad na soobsojenca, delavca zavoda ali tretjo osebo;
2.
neizpolnitev ukaza uradne osebe, ki bi povzročila hujše motnje v
delovanju zavoda;
3.
izdelovanje, vnašanje ali posedovanje predmetov, primernih za napad,
pobeg ali za storitev kaznivega dejanja in poskusa pobega;
4.
pobeg ali poskus pobega s prestajanja kazni zapora;
5.
posedovanje, vnašanje, skrivanje ali razpečevanje alkoholnih pijač,
prepovedanih drog ter drugih nedovoljenih psihoaktivnih snovi ali predmetov;
6.
povzročitev materialne škode, če je povzročena namenoma ali iz hude
malomarnosti;
7.
nedovoljeno posedovanje ali uporaba mobilnih telefonov in drugih
komunikacijskih sredstev;
8.
ukvarjanje s prekupčevanjem;
9.
prisiljevanje, izvajanje psihičnih in fizičnih oblik pritiska nad
drugimi in napeljevanje k temu.
(3) Kadar je glede na okoliščine mogoče, se
namesto podaje predloga za uvedbo disciplinskega postopka uporabijo druge
strokovne metode dela, ki vsebujejo tehnike nekonfliktnega in pomirjujočega
postopanja.
88. člen
Disciplinske kazni, ki se smejo izreči
obsojencu za disciplinske prestopke, so:
1.
pisni opomin;
2.
razporeditev na drugo delo do treh mesecev, če je kršitev storjena v
zvezi z delom;
3.
omejitev sprejemanja pošiljk do šestih mesecev, če se v pošiljki najdejo
alkoholne pijače, prepovedana droga ali predmeti, ki so primerni za pobeg ali
napad, ali mobilni telefon oziroma druga komunikacijska sredstva;
4.
oddaja v samico do 21 dni s pravico do dela;
5.
oddaja v samico do 14 dni brez pravice do dela.
89. člen
Če stori obsojenec v zavodu ali med
spremstvom zunaj zavoda dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ki se
preganja po uradni dolžnosti, je zavod dejanje dolžan naznaniti pristojnemu
državnemu tožilstvu ali pristojni policijski postaji. Obenem z ovadbo mora
zavod navesti dokaze, za katere ve, in poskrbeti, da se ohranijo sledovi
kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo
dejanje storjeno, ter druga dokazila.
90. člen
(1) Disciplinske
kazni izreka direktor zavoda ali oseba, ki jo za to pooblasti direktor zavoda,
v dislociranih oddelkih pa vodja dislociranega oddelka ali oseba, ki jo za to
pooblasti vodja dislociranega oddelka.
(2) Disciplinska
kazen se ne sme izreči, če je od storitve disciplinskega prestopka preteklo več
kot šest mesecev, izvršiti pa ne, če je od izreka disciplinske kazni preteklo
več kot šest mesecev.
(3) Pri izrekanju disciplinskih kazni sme direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka odložiti izvršitev izrečene disciplinske kazni za čas do šestih
mesecev. Direktor zavoda oziroma vodja dislociranega
oddelka odloži izvršitev disciplinske kazni, če oceni,
da je mogoče pričakovati, da bo pri obsojencu tudi brez izvršitve disciplinske
kazni dosežen namen kaznovanja.
(4) Če obsojenec v času, za katerega je
bila odložena izvršitev disciplinske kazni, znova stori disciplinski prestopek,
se mu izreče za oba prestopka ena sama disciplinska kazen.
(5) Policijska postaja, ki v skladu z
zakonom pridrži obsojenca v času koriščenja zunajzavodskih ugodnosti, ga po
končanem postopku privede v
najbližji zavod.
90.a člen
(1) Dejansko stanje se v disciplinskem
postopku ugotavlja na podlagi listinskih dokazov in zaslišanja prič.
(2) Iz varnostnih razlogov se lahko priče
zaslišijo tudi izven disciplinske obravnave.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka se na
način, da se identiteta priče ne razkrije, obsojenca v postopku seznani z
vsebino pričanja in se mu omogoči, da se o njej izjasni.
(4) Na disciplinski obravnavi je javnost
izključena.
91. člen
(1) Med
prestajanjem disciplinske kazni oddaje v samico mora obsojenca dnevno
obiskovati zdravnik, ki v zavodu opravlja zdravstvene storitve, ali drug
zdravstveni delavec zavoda. Če zdravnik ugotovi, da bi nadaljnje prestajanje
disciplinske kazni oddaje v samico ogrozilo obsojenčevo zdravje, obvesti o tem
direktorja zavoda, ki odloči, da se prestajanje disciplinske kazni ustavi.
(2) Obsojenec, ki mu je izrečena
disciplinska kazen oddaje v samico, ima pravico do dveurnega sprehoda na prostem
dnevno.
92. člen
(1) Disciplinski
postopek se začne na obrazložen predlog za uvedbo disciplinskega postopka, ki
ga poda vodja tiste notranje organizacijske enote zavoda, v kateri je bil
prestopek storjen. Prijava se poda vodji notranje organizacijske enote zavoda
oziroma vodji dislociranega oddelka. Predlog mora biti podan najpozneje v petih
delovnih dneh od storitve oziroma odkritja disciplinskega prestopka in mora
biti vročen obsojencu. Preden se obsojencu izreče disciplinska kazen, mu je
treba omogočiti, da se izjasni o predlogu, ugotoviti je treba dejanski stan
prestopka ter druge okoliščine glede prestopka in osebnosti obsojenca, ki so
potrebne za pravilno izbiro oziroma odmero kazni.
(2) O izrečeni
disciplinski kazni se izda pisna odločba, ki se jo vroči obsojencu.
93. člen
(1) Zoper odločbo
o disciplinski kazni je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev disciplinske
kazni.
(2) Zoper odločbo o izrečeni disciplinski
kazni se sme obsojenec pritožiti v treh dneh. O pritožbi odloči v treh dneh
minister, pristojen za pravosodje, ki odločbo potrdi, spremeni ali odpravi.
94. člen
Direktor zavoda lahko ustavi izvrševanje
disciplinske kazni oddaje v samico pred iztekom izrečene disciplinske kazni, če
oceni, da je disciplinska kazen dosegla svoj namen.
95. člen
(1) Predmeti ali
denar, ki so nastali, bili uporabljeni, namenjeni ali pridobljeni v zvezi z
disciplinskim prestopkom, se lahko obsojencu odvzamejo in se z njimi ravna, kot
se ravna z nedovoljenimi stvarmi.
(2) Odvzeti denar se uporabi za pomoč
obsojencu po odpustu s prestajanja kazni.
(3) Zoper tako odločbo je dovoljena
pritožba.
96. člen
Če obsojenec zavodu namenoma ali iz hude
malomarnosti povzroči škodo, jo mora poravnati. Obstoj škode, okoliščine, v
katerih je škoda nastala, koliko znaša in kdo jo je povzročil, ugotavlja za to
s strani direktorja zavoda pooblaščena oseba. Direktor zavoda določi rok za
povrnitev ugotovljene škode. Če obsojenec ne povrne škode, zavod sproži
postopek za plačilo odškodnine pred pristojnim sodiščem.
97. člen
Obsojencu, ki sta mu izrečena kazen zapora
in kazen prepovedi vožnje motornega vozila oziroma varnostni ali varstveni
ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, med prestajanjem kazni zapora ni dovoljeno
voziti tiste vrste oziroma kategorije motornega vozila, za katero mu je sodišče
izreklo prepoved vožnje ali odvzem vozniškega dovoljenja.
b) Drugi ukrepi
98. člen
(1) Če obstaja verjetnost, da obsojenec v
telesu skriva ali prenaša nedovoljene psihoaktivne snovi ali druge nedovoljene
stvari, direktor zavoda odloči, da se obsojenec namesti v samsko sobo s posebno
opremo. Takšna namestitev traja največ sedem dni.
(2) Obsojenca, ki biva v samski sobi iz
prejšnjega odstavka, mora dnevno obiskati zdravnik ali zdravstveni delavec
zavoda.
(3) Direktor zavoda odloči, da se
izvrševanje odločbe o namestiti po prvem odstavku tega člena ustavi, kadar po
pridobljenem mnenju zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oceni, da
obsojenec zdravstveno ni zmožen prestajati kazni v takšni namestitvi.
(4) Pogoje za odreditev in izvrševanje
ukrepa iz prvega odstavka tega člena podrobneje določi minister, pristojen za
pravosodje.
98.a člen
(1) Direktor zavoda določi oddelek ali
prostor v zavodu, v katerem se izvaja poseben strožji režim (v nadaljnjem besedilu:
poseben strožji režim).
(2) Direktor zavoda namesti v poseben strožji
režim tiste obsojence, ki:
-
so izrazito begosumni,
-
s svojim vedenjem huje motijo druge obsojence ali delavce zavoda,
-
so nevarni, ker ogrožajo življenje ali zdravje drugih, ali
-
so ogroženi, ker jih ogrožajo ali jim grozijo drugi obsojenci.
(3) Direktor zavoda izda odločbo o
namestitvi obsojenca v poseben strožji režim za čas, ko obstajajo razlogi za
takšno namestitev.
(4) O namestitvi v poseben strožji režim,
ki je bila določena iz razloga iz prve ali druge alineje drugega odstavka tega
člena, se izda odločba za obdobje enega meseca. Trajanje take namestitve se
lahko podaljšuje še za po en mesec, dokler obstajajo razlogi za takšno namestitev.
(5) O namestitvi v poseben strožji režim,
ki je bila določena iz razloga iz tretje alineje drugega odstavka tega člena,
se izda odločba za obdobje treh mesecev. Trajanje take namestitve se lahko
podaljšuje še za po tri mesece, dokler obstajajo razlogi za takšno namestitev.
(6) O namestitvi v poseben strožji režim iz
razloga iz četrte alineje drugega odstavka tega člena, se izda odločba za
obdobje enega meseca, če varnosti obsojenca ni mogoče zagotoviti z drugimi
ukrepi. Zavod si prizadeva, da razlogi za takšno namestitev čimprej prenehajo
in da se varnost obsojenca zagotovi z drugimi ukrepi. Če to ni mogoče, se
trajanje take namestitve lahko podaljšuje še za po en mesec, dokler obstajajo
razlogi za takšno namestitev.
(7) Pritožba zoper odločbo, izdano na
podlagi drugega odstavka tega člena, ne zadrži izvršitve.
(8) Obsojenca nameščenega po drugem
odstavku tega člena se pogosteje nadzoruje pri njegovem bivanju in gibanju
znotraj zavoda.
(9) Namestitev v poseben strožji režim se
izvršuje na način ločenega bivanja in omejevanja stikov z drugimi obsojenci, če
je glede na razlog za določitev strožjega režima to nujno potrebno.
(10) Zavod si prizadeva, da se obsojencem,
ki so nameščeni v posebnem strožjem režimu, zagotavljajo aktivnosti v bivalnem
prostoru (delo, izobraževanje, duhovna oskrba, prostočasne dejavnosti in
podobno).
(11) Z obsojencem, ki je nameščen v poseben
strožji režim, razgovore opravljajo strokovni delavci zavoda in zdravstveni
delavci, kadar ta za razgovor zaprosi, najmanj pa enkrat tedensko. Če zdravnik
ali drug zdravstveni delavec ugotovi, da obsojenec ni sposoben prestajati kazni
v takšni namestitvi, o tem nemudoma obvesti direktorja zavoda.
(12) Obsojenca, ki je nameščen v poseben
strožji režim, spremlja strokovna skupina, ki enkrat na teden poda direktorju
zavoda mnenje o tem, ali še obstajajo razlogi za takšno namestitev.
(13) Direktor zavoda odloči, da se
izvrševanje odločbe o namestitvi po drugem odstavku tega člena ustavi, kadar
ugotovi, da razlogi za namestitev v poseben strožji režim niso več podani, ali
če po pridobljenem mnenju zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oceni, da
obsojenec ni sposoben prestajati kazni v posebnem strožjem režimu.
(14) Direktor zavoda o namestitvah v
poseben strožji režim mesečno poroča generalnemu direktorju.
Pomoč obsojencu za socialno vključevanje po odpustu
99. člen
(1) Zavodi
obsojencu med prestajanjem kazni nudijo pomoč, vodenje in urejanje pri
načrtovanju socialnega vključevanja po odpustu v skladu z načrtom socialnega
vključevanja iz osebnega načrta. Pri izvajanju načrta poleg zavoda sodelujejo
pristojni centri, ki z zavodom sodelujejo tudi med prestajanjem kazni, če je to
potrebno za obsojenčevo uspešnejše socialno vključevanje v družbo po prestani
kazni.
(2) Načrtovanje in realizacija socialnega
vključevanja po prestani kazni potekata po osebnem načrtu obsojenca prek
vključevanja v individualne, skupinske in skupnostne programe in aktivnosti.
Programi in aktivnosti za dvig kakovosti življenja, večjo socialno vključenost
in povečanje zaposlitvene možnosti po odpustu se izvajajo v zavodu, zunaj
zavoda in v njegovem življenjskem okolju.
(3) Obsojencu se za urejanje zadev, ki so
potrebne za uresničevanje aktivnosti in dejavnosti, opredeljenih v njegovem
osebnem načrtu ali zaradi nepredvidljivih dogodkov, omogoči namenski izhod iz
zavoda, če za to ni varnostnih zadržkov in če obsojenec teh zadev ne more
urediti drugače. Direktor zavoda obsojencu dovoli namenski izhod na njegovo
prošnjo in po pridobitvi mnenja strokovne skupine. Namenski izhod traja toliko
časa, kolikor je potrebno, da obsojenec odide iz zavoda, uredi zadeve in se
vrne v zavod, praviloma pa ne več kot 12 ur. Obsojenec opravi namenski izhod v
spremstvu pravosodnih policistov, če je glede na obsojenčevo varnostno oceno
takšno spremstvo potrebno. Obsojenca lahko na namenskem izhodu spremlja
strokovni delavec zavoda, če obsojenec pri urejanju zadev potrebuje pomoč in
vodenje.
(4) Obsojenec, ki
se v skladu z osebnim načrtom šest mesecev pred odpustom vključi v programe
aktivnega iskanja zaposlitve pri zavodu za zaposlovanje, lahko v skladu z
zaposlitvenim načrtom sklene neposredno delovno razmerje z delodajalcem.
Obsojenec je ob prejemu pogodbe o zaposlitvi dolžan zavodu predložiti kopijo
sklenjene pogodbe.
(5) Delo obsojenca
po prejšnjem odstavku in delo obsojenca po prvem odstavku 12. člena tega zakona
se ne šteje za delo obsojenca zunaj zavoda po 53. členu tega zakona.
(6) Načrtovanje
socialnega vključevanja zaprtih oseb vodijo strokovni delavci zavoda, ki
delujejo v strokovnem timu in so pri svojem delu dolžni uporabljati sodobne
metode dela in spoznanja posameznih strok.
100. člen
(1) Pri
načrtovanju ter izvajanju aktivnosti in programov socialnega vključevanja poleg
obsojenca, delavcev zavoda in pristojnega centra, sodelujejo tudi drugi organi
in organizacije, ki zagotavljajo zaposlitev, nastanitev, ter javni zavodi s
področja zdravstva in izobraževanja, razen če obsojenec to odkloni.
(2) Poleg organov in služb iz prejšnjega
odstavka lahko pomoč obsojencu organizirajo tudi društva, dobrodelne
organizacije, organizacije za samopomoč in druge organizacije civilne družbe.
(3) Vsi udeleženci
v procesu socialnega vključevanja obsojenca morajo delovati usklajeno.
(4) Pri izdelavi in izvajanju osebnega načrta za obsojenca, ki je zaščitena
oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič, zavod sodeluje z enoto, pristojno za
zaščito ogroženih oseb, ter v soglasju z njo tudi z drugimi organi iz prvega in
drugega odstavka tega člena.
101. člen
(1) Generalni urad lahko s prostovoljskimi
organizacijami ali organizacijami s prostovoljskim programom sklene dogovor o
izvajanju prostovoljskega dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo. V
dogovoru se določi zlasti:
-
način izbora prostovoljca,
-
način izvajanja prostovoljskega dela,
-
način evidentiranja, poročanja prostovoljca o opravljenem delu,
-
sodelovanje uprave in organizacije pri izbiri,
-
usposabljanje in zagotavljanje strokovne podpore prostovoljcu ter,
-
način povračila stroškov izvajanja prostovoljstva.
(2) Zavod obsojencu priporoči prostovoljca,
če iz mnenja strokovne skupine, izhaja, da bi to lahko prispevalo k izboljšanju
kakovosti življenja obsojenca med prestajanjem kazni, ali če bi to lahko
prispevalo k obsojenčevemu socialnemu vključevanju po prestani kazni.
102. člen
(1) Zavodi morajo skrbeti za izobraževanje
in poklicno usposabljanje obsojencev.
(2) Izobraževanje obsojencev v zavodu se
izvaja v skladu s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja. Izobraževanje se
lahko organizira v zavodu ali tudi zunaj njega v sodelovanju z
vzgojno-izobraževalnimi organizacijami in izobraževalnimi zavodi.
(3) Pri izbiri izobraževalnega programa in
obsojenčevega poklica je treba upoštevati njegove zmožnosti in nagnjenja,
možnosti zavoda in druge okoliščine.
(4) Izobraževalni program lahko obsojenci
izpolnijo v krajšem času, kot to določa predmetnik in predpisi o trajanju
šolanja, vendar je treba zagotoviti tako raven znanja, kot jo zahteva
izobraževalni program rednega šolanja.
(5) Posameznim obsojencem se lahko na
njihove stroške v skladu z njihovim osebnim načrtom omogoči izobraževanje tudi na
drugih vzgojno-izobraževalnih organizacijah.
103. člen
(1) Zavod, pristojen za zaposlovanje, poda
med prestajanjem kazni na podlagi ocene delovne sposobnosti posebnih kategorij
obsojencev mnenje o poklicnem usposabljanju telesno, duševno ali socialno
prizadetih oseb.
(2) Poklicno usposabljanje za obsojence iz
prejšnjega odstavka se lahko tudi med prestajanjem kazni zapora izvaja izven
zavoda.
104. člen
(1) Obsojencu, ki je dokončal šolo ali
pridobil poklic v zavodu, se izda spričevalo, iz katerega ne sme biti razvidno,
da ga je pridobil v zavodu.
(2) Opravljanje določenega dela v zavodu se
šteje v delovne izkušnje na določenem področju dela.
3. Odpust obsojencev
Pogojni odpust
105. člen
(1) O pogojnem odpustu obsojencev odloča
komisija za pogojni odpust (v nadaljnjem besedilu: komisija).
(2) Predsednika,
njegovega namestnika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje minister,
pristojen za pravosodje, izmed vrhovnih ali višjih sodnikov, vrhovnih ali
višjih državnih tožilcev in delavcev ministrstva, pristojnega za pravosodje.
(3) Komisija
odloča v sestavi treh članov.
(4) Komisijo
skliče predsednik oziroma njegov namestnik, ki mora paziti, da so v komisiji
zastopani predstavniki vseh organov iz drugega odstavka tega člena.
(5) Strokovno delo
za komisijo opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
106. člen
(1) Komisija odloča o pogojnem odpustu na
prošnjo obsojenca ali z njegovo pisno privolitvijo na prošnjo njegovih ožjih
družinskih članov, rejnika ali skrbnika, ali na predlog direktorja zavoda.
Prošnja za pogojni odpust se vloži pri zavodu.
(2) Prošnja in predlog iz prejšnjega
odstavka morata biti obrazložena. Obrazložitev obsega navedbo razlogov, na
podlagi katerih lahko komisija utemeljeno pričakuje, da obsojenec ne bo
ponavljal kaznivih dejanj, zlasti pa se opišejo odnos obsojenca do kaznivega
dejanja in morebitnega oškodovanca, vedenje med prestajanjem kazni in uspeh pri
morebitnem zdravljenju odvisnosti, ter pogoji za vključitev v življenje na
prostosti.
(3) Komisija zaseda na rednih in dopisnih
sejah.
(4) Komisija zaseda na rednih sejah najmanj
trikrat na leto. Predsednik komisije obvesti zavode o datumu seje najmanj 45
dni pred predvidenim datumom zasedanja. Zavod obvesti o datumu seje obsojence
nemudoma po prejemu obvestila. Zavod pripravi poročilo, v katerem opredeli
razloge in poda oceno glede ponovitvene nevarnosti obsojenca, ter poda predlog
glede rešitve prošnje za pogojni odpust. Zavod vroči poročilo obsojencu ter mu
da v podpis povratnico, iz katere je razvidno, da mu je bilo poročilo vročeno.
Zavod pošlje prošnjo oziroma predlog direktorja zavoda s poročilom in
povratnico komisiji najpozneje 15 dni pred predvidenim datumom seje komisije.
(5) Na dopisnih sejah odloča komisija
kadar:
-
odloča o zadevah, ko je zaradi novonastalih okoliščin in dejstev treba
spremeniti prvotno odločitev,
-
se prošnja ali predlog zavoda glede rešitve pogojnega odpusta, s katerim
bi bil obsojenec pogojno odpuščen, nanaša na datum, ki bi nastopil med dvema
rednima zasedanjema,
-
ponovno odloča o prošnji obsojenca ali predlogu zavoda zaradi odprave
odločbe v upravnem sporu,
-
če se na redni seji odločitev odloži zaradi pridobitve novih podatkov
ali
-
če odloča o primerih iz 107.a člena tega zakona.
(6) Zaradi odločanja o pogojnem odpustu
lahko zavod ali komisija brez soglasja obsojenca:
-
pridobi podatke iz petega odstavka 250.a člena tega zakona;
-
od sodišč pridobi podatek, ali zoper obsojenca teče kazenski ali pravdni
postopek;
-
od sodišč pridobi podatek o plačilu obveznosti po sodbi, po kateri
prestaja kazen.
(7) Poleg razlogov iz katerih organ zavrže
vlogo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, komisija zavrže prošnjo iz
prvega odstavka tega člena tudi iz naslednjih razlogov:
-
če obsojenec vloge ni vložil pri pristojnem organu;
-
če je prošnja ožjih družinskih članov, rejnika ali skrbnika vložena brez
pisne privolitve obsojenca ali
-
če ni obrazložena.
(8) Če komisija odloči o pogojnem odpustu z
varstvenim nadzorstvom, hkrati s pošiljanjem odločbe osebam iz prvega odstavka
tega člena, posreduje izvod odločbe tudi centralni probacijski enoti, ta pa
nemudoma določi svetovalca pristojne probacijske enote, ki bo opravljal
varstveno nadzorstvo v skladu z zakonom, ki ureja probacijo.
(9) Če zavod v času od odločitve komisije
do datuma pogojnega odpusta obsojenca ugotovi, da so pri obsojencu nastala
dejstva in okoliščine, zaradi katerih ocenjuje, da obsojenec ne bi bil pogojno
odpuščen, o tem obvesti predsednika komisije, ki zadrži izvršitev odločbe do
ponovnega odločanja komisije v skladu s prvo alinejo petega odstavka tega
člena.
106.a člen
(črtan)
107. člen
(1) Komisija odloča na seji z večino
glasov. Komisija izda o odločitvi pisno odločbo.
(2) Komisija izda odločbo najpozneje v dveh
mesecih od zaključka postopka.
(3) Odločba iz
prejšnjega odstavka, s katero je bila zavrnjena vloga ali predlog za pogojni
odpust, mora biti obrazložena.
(4) Zoper odločbo
komisije ni dovoljena pritožba.
107.a člen
(1) Komisija odloča o pogojnem odpustu iz
hišnega zapora na prošnjo obsojenca ali z njegovo pisno privolitvijo na prošnjo
njegovih ožjih družinskih članov, rejnika ali skrbnika, ali na predlog
pristojne probacijske enote. Prošnja za pogojni odpust obsojenca v hišnem
zaporu se vloži pri pristojni probacijski enoti.
(2) Določbe 105. člena tega zakona, 106.
člena tega zakona, razen določb prvega in četrtega odstavka, ter 107. člena
tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za pogojni odpust iz hišnega zapora.
(3) Za potrebe odločanja o pogojnem odpustu
iz prvega odstavka tega člena lahko komisija brez soglasja obsojenca od
pristojne probacijske enote pridobi podatke o izvrševanju in morebitnih
kršitvah pravil glede izvrševanja hišnega zapora.
Predčasni odpust
108. člen
(1) Direktor
zavoda ima pravico potem, ko dobi mnenje strokovnih delavcev, predčasno
odpustiti obsojenca, ki se ustrezno obnaša, si prizadeva pri delu in se aktivno
udeležuje drugih koristnih dejavnosti ter je prestal dve
tretjini kazni, vendar največ tri mesece pred iztekom kazni.
(2) Zoper odločbo direktorja iz tega člena in odločbo o predčasnem
odpustu obsojenca iz hišnega zapora po zakonu, ki ureja probacijo, ni dovoljena
pritožba.
Odpust obsojencev in pomoč po prestani kazni
109. člen
(1) Obsojenec se odpusti iz zavoda tisti
dan, ko mu izteče kazen. Oseba,
ki prestaja nadomestni zapor, se v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odpusti
na dan, ko se izteče število dni izrečenega nadomestnega zapora, na dan, ki ga
sodišče določi s sklepom o ustavitvi izvrševanja nadomestnega zapora oziroma na
dan, ki ga sodišče določi s sklepom o znižanju števila dni nadomestnega zapora.
(2) Če je zadnji dan prestajanja kazni
nedelja, državni praznik ali dela prost dan, se obsojenec odpusti zadnji
delovni dan pred tem dnem.
(3) Obsojenec, ki je odpuščen iz zavoda,
ima pravico do brezplačne vozovnice do svojega prejšnjega prebivališča ali do
kraja v državi, ki si ga izbere za novo stalno prebivališče; če je obsojenec
tujec, ki nima prebivališča v državi, pa do mejnega prehoda. Stroške za vozovnico
plača zavod, iz katerega je obsojenec odpuščen.
(4) Obsojencu, ki ob odpustu s prestajanja
kazni brez svoje krivde nima sredstev, nudi zavod nujno potrebno obleko in
obutev.
(5) Zavod o odpustu obsojenca obvesti
pristojno sodišče in pristojni center.
109.a člen
(1) Obsojenec, ki je prestajal hišni zapor,
se mora na dan, ko se mu izteče kazen, med uradnimi urami zglasiti v zavodu, v
katerem se vodi njegov osebni list, zaradi ugotovitve in vpisa odpusta s
prestajanja kazni.
(2) Zavod o odpustu obvesti sodišče in
pristojno probacijsko enoto.
110. člen
(1) Če je obsojenec ob odpustu s
prestajanja kazni tako bolan, da zaradi tega ne more na pot, ga zavod odda v
oskrbo najbližjemu ustreznemu zdravstvenemu zavodu.
(2) Stroški zdravljenja iz prvega odstavka
se plačujejo po splošnih predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju.
(3) Če gre v primeru iz prvega odstavka
tega člena za tujca, plača stroške zdravljenja Republika Slovenija na podlagi
splošnih predpisov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
111. člen
Pristojni centri in drugi subjekti iz
prvega odstavka 100. člena tega zakona morajo v sodelovanju z zavodom najmanj
tri mesece pred odpustom s prestajanja kazni pripraviti program potrebnih
ukrepov za pomoč obsojencu in mu vsak na svojem področju nuditi pomoč pri
njegovi vključitvi v družbo po prestani kazni.
2. oddelek
Mladoletniški zapor
112. člen
Določbe o izvrševanju kazni zapora se
smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje kazni mladoletniškega zapora, če ni z
zakonom drugače določeno.
113. člen
(1) Kazen mladoletniškega zapora prestajajo
starejši mladoletniki v posebnem zavodu za prestajanje kazni mladoletniškega
zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod za mladoletnike), v katerem lahko ostanejo
do dopolnjenega triindvajsetega leta. Če dotlej ne prestanejo kazni, se
premestijo v zavod, v katerem prestajajo kazen polnoletni obsojenci. Izjemoma
lahko ostane v zavodu za mladoletnike tudi obsojenec, ki je že star
triindvajset let, vendar samo, če je to potrebno, da dokonča šolo ali strokovno
usposobitev. O premestitvi odloči generalni direktor.
(2) Zoper to odločbo je dovoljena pritožba.
114. člen
(1) Delo za obsojenega mladoletnika se
izbere tako, da je primerno njegovim zmožnostim, da ustreza njegovim
sposobnostim in interesom za posamezno vrsto dela in da je v skladu z možnostmi
zavoda za mladoletnike.
(2) Delovni čas obsojenega mladoletnika se
določi tako, da mu je omogočeno šolanje in strokovno usposabljanje in da ima
dovolj časa za telesno vzgojo in razvedrilo.
115. člen
(1) Zavod za mladoletnike namenja posebno
pozornost pedagoški, psihosocialni in specialno-terapevtski obravnavi
mladoletnika, organizira pouk za dokončanje osnovne šole in pridobitev poklica
ter skrbi za športno udejstvovanje in druge aktivnosti mladoletnikov.
(2) Pri izbiri pouka za mladoletnika
upošteva zavod za mladoletnike njegove osebnostne lastnosti ter sposobnosti in
interese za določen poklic ter možnosti za organiziranje izobraževanja.
(3) Mladoletniku, ki obiskuje pouk v
osnovni ali srednji šoli in opravlja druge šolske obveznosti, se čas, predviden
za delo, temu ustrezno skrajša.
(4) Obsojeni mladoletniki uživajo pri delu
posebno varstvo v skladu s splošnimi predpisi o delovnih razmerjih.
116. člen
Direktor zavoda lahko dovoli mladoletniku,
ki je discipliniran in prizadeven pri delu ali učenju, da obiskuje starše in
druge ožje sorodnike ter druge osebe, če je to določeno z osebnim načrtom.
117. člen
Obsojenemu mladoletniku je treba omogočiti,
da je najmanj tri ure dnevno na prostem, praviloma v prostem času.
118. člen
(1) Zoper obsojenega mladoletnika ni
dovoljena osamitev.
(2) Obsojenemu mladoletniku se sme za
disciplinske prestopke samo izjemoma izreči disciplinska kazen oddaje v samico
s pravico do dela ali brez nje, vendar največ do tri
dni.
(3) Direktor zavoda
mora o vsaki izrečeni disciplinski kazni oddaje v samico takoj obvestiti generalnega
direktorja.
3. oddelek
Denarna kazen
119. člen
Če obsojenec ne plača denarne kazni v
določenem času, se kazen izterja prisilno.
120. člen
(1) Glede pristojnosti in postopka za
izterjavo denarnih kazni se uporablja zakon, ki ureja izvršbo denarnih
terjatev, oziroma zakon, ki ureja prisilno izterjavo davkov, če je tako
določeno z zakonom.
(2) Stroške prisilne izterjave plača
obsojenec.
(3) Pri prisilni izterjavi denarne kazni se
najprej poplača denarna kazen, potem pa stroški prisilne izterjave.
121. člen
Pri sočasni prisilni izterjavi denarne
kazni in stroškov kazenskega postopka se najprej poplača denarna kazen, nato
stroški kazenskega postopka in nazadnje stroški prisilne izterjave.
122. člen
Plačane oziroma izterjane denarne kazni so
prihodek Republike Slovenije.
123. člen
Če se zaradi prisilne izterjave denarne
kazni obsojenčevo premoženje toliko zmanjša, da iz njega ni mogoče poravnati
odškodninskega zahtevka oškodovanca, se poravna ta zahtevek do višine izterjane
denarne kazni iz sredstev plačane denarne kazni. Glede roka, v katerem ima
oškodovanec pravico zahtevati poravnavo odškodninskega zahtevka, se uporabljata
določbi drugega in tretjega odstavka 97. člena kazenskega zakonika (Uradni list
RS, št. 63/94, 70/94 – popravek in 23/99).
4. oddelek
Prepoved vožnje motornega vozila
124. člen
(1) Kazen
prepovedi vožnje motornega vozila se izvrši trideseti dan po pravnomočnosti
sodbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je kazen
izrečena, obsojencu.
(2) Kazen prepovedi vožnje motornega vozila
se za potrebe izvrševanja te kazni vpiše v evidenco izdanih vozniških
dovoljenj. Podatke vpisujejo sodišča, pri katerih ti nastanejo. Vpišejo se:
-
podatki o sodbi (številka in datum sodbe, organ, ki je sodbo izdal,
datum pravnomočnosti sodbe, podatki o kategorijah vozniškega dovoljenja za
katere je izrečena kazen prepovedi vožnje motornega vozila),
-
podatki o času trajanja izrečene kazni, računajoč od dneva vpisa v
evidenco vozniških dovoljenj,
-
podatki o preteku časa iz prejšnje alinee.
(3) Dostop do podatkov iz evidence iz
prejšnjega odstavka in pravico do njihove uporabe imajo le tisti, ki so po
zakonu upravičeni do pridobivanja podatkov iz kazenske evidence.
(4) Vpis iz drugega odstavka tega člena se
opravi z elektronsko obdelavo podatkov.
(5) Sodišče seznani obsojenca z dnem vpisa
iz drugega odstavka tega člena.
(6) Minister, pristojen za vodenje evidence
izdanih vozniških dovoljenj, lahko podrobneje predpiše način izvršitve kazni
prepovedi vožnje motornega vozila.
(7) Do vzpostavitve ustreznih elektronskih
povezav opravi vpis v evidenco iz drugega odstavka upravna enota v kraju sedeža
sodišča, ki je izreklo kazen prepovedi vožnje motornega vozila. Sodišče mora
overjen prepis sodbe s potrdilom o izvršljivosti poslati pristojni upravni
enoti v osmih dneh po pravnomočnosti sodbe oziroma po njeni vročitvi obsojencu.
125. člen
(1) Za izvršitev
kazni prepovedi vožnje motornega vozila osebi, ki ima tuje vozniško dovoljenje,
se smiselno uporabljajo določbe 124. člena tega zakona.
(2) Za osebo, ki
ima tuje vozniško dovoljenje in v Republiki Sloveniji nima stalnega oziroma
začasnega prebivališča, se v evidenco izdanih vozniških dovoljenj, poleg
podatkov iz drugega odstavka 124. člena tega zakona, vpiše ime in priimek
osebe, datum in kraj rojstva ter stalno oziroma začasno prebivališče osebe.
126. člen
Če je sodišče izreklo kazen prepovedi
vožnje motornega vozila ob pogojni obsodbi, mora pristojna policijska postaja
obvestiti sodišče, ki je izreklo to kazen, če pogojno obsojeni ne spoštuje
prepovedi vožnje motornega vozila.
5. oddelek
Izgon tujca iz države
127. člen
(1) Policija tujca, ki mu je izrečena
stranska kazen izgona tujca iz države, odstrani iz države po pravnomočnosti
sodbe oziroma po odpustu iz zavoda.
(2) Zavod najmanj 60 dni pred predvidenim
odpustom obsojenca, ki mu je bil izrečen izgon tujca iz države, in bo na dan
predvidenega odpusta minilo več kot dve leti od pravnomočnosti sodbe, s katero
je bil izrečen ta ukrep, o predvidenem odpustu obvesti sodišče, ki je izreklo
sodbo na prvi stopnji, da po uradni dolžnosti presodi, ali so še podane osebne
okoliščine, ki so bile podlaga za odločitev o izgonu.
(3) Zavod na zahtevo sodišča posreduje
podatke o vedenju obsojenca v zavodu v roku petih dni od prejema zahteve.
(4) Sodišče v 15 dneh od prejema obvestila
o predvidenem odpustu obsojenca opravi presojo in s sklepom odloči, ali naj se
izgon tujca iz države izvrši. Zoper sklep sodišča je v treh dneh od vročitve
sklepa dovoljena pritožba na višje sodišče, ki odloči v treh dneh od prejema
pritožbe. Sodišče posreduje izvod sklepa zavodu.
(5) Zavod najmanj osem dni pred predvidenim
odpustom obsojenca, za katerega je treba izvršiti izgon tujca iz države, o tem
obvesti policijo, ki izgon izvrši v skladu z zakonom, ki ureja tujce.
II. POGLAVJE
SANKCIJE, IZREČENE V POSTOPKU O PREKRŠKU
1. oddelek
Nadomestitev plačila globe, izrečene v postopku o
prekršku, z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
128. člen
(črtan)
129. člen
(črtan)
130. člen
(1) Izvršitev oprave določene naloge v
splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, s katero se storilcu
prekrška nadomesti plačilo globe, izrečene v postopku o prekršku, pripravi,
vodi in nadzoruje pristojna probacijska enota v skladu
z zakonom, ki ureja probacijo.
131. člen
(črtan)
132. člen
(črtan)
133. člen
(črtan)
134. člen
(črtan)
135. člen
(črtan)
136. člen
(črtan)
2. oddelek
Globa
137. člen
Za izvršitev globe, izrečene v postopku o prekršku posamezniku ali odgovorni osebi
pravne osebe, in za izvršitev globe, izrečene po drugih predpisih, se smiselno uporabljajo določbe
120. do 123. člena zakona.
3. oddelek
Kazenske točke in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
138. člen
Kazen kazenske točke v cestnem prometu se
izvrši z vpisom v evidenco, predpisano z zakonom, ki ureja prekrške.
139. člen
Za izvršitev stranske sankcije prenehanja
veljavnosti vozniškega dovoljenja in stranske sankcije prepovedi vožnje
motornega vozila se smiselno uporabljajo določbe 124. člena tega zakona.
4. oddelek
Izgon tujca iz države
139.a člen
Za izvršitev sankcije izgona tujca iz
države, izrečene v postopku za prekršek, se smiselno uporabljata prvi in peti
odstavek 127. člena tega zakona.
III. POGLAVJE
KAZNI, IZREČENE PRAVNIM OSEBAM
1. oddelek
Denarna kazen
140. člen
Za izvršitev denarne kazni, izrečene za
kaznivo dejanje ali prekršek pravni osebi, se smiselno uporabljajo določbe tega
zakona o izvršitvi denarne kazni, izrečene fizični osebi v kazenskem postopku.
2. oddelek
Odvzem premoženja
141. člen
(1) Sodišče, ki je izreklo kazen odvzema
premoženja, začne po uradni dolžnosti postopek za njeno izvršitev. Glede
pristojnosti in postopka se uporablja zakon, ki ureja izvršilni postopek.
(2) Lastninsko pravico na odvzetem premoženju
pridobi Republika Slovenija.
(3) Če pravna oseba, ki ji je sodišče
izreklo kazen odvzema premoženja, preneha, se postopek za izvršitev kazni
izvede proti pravni osebi, ki je prevzela premoženje, in sicer do višine
vrednosti prevzetega premoženja.
(4) Sredstva za izplačilo odškodnine
oškodovancu, ki je naknadno ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, se
zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
3. oddelek
Prenehanje pravne osebe
142. člen
(1) Za izvršitev kazni prenehanja pravne
osebe se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja prenehanje pravne osebe.
(2) Postopek za prenehanje pravne osebe
začne sodišče po uradni dolžnosti.
4. oddelek
Prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih
imetnica je pravna oseba
142.a člen
(1) Sodišče, ki je pravni osebi s
pravnomočno odločbo izreklo stransko kazen prepovedi razpolaganja z
vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba, v treh delovnih dneh po
pravnomočnosti te odločbe o tem obvesti pravno osebo, ki vodi centralni
register nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu:
register).
(2) V obvestilu iz prejšnjega odstavka
sodišče navede polno ime, sedež in matično številko pravne osebe ter datum, do
katerega je pravni osebi prepovedano razpolaganje z vrednostnimi papirji.
(3) Pravna oseba, ki vodi register, izbriše
prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji iz registra najpozneje v treh
delovnih dneh po datumu iz prejšnjega odstavka.
II. IZVRŠEVANJE DRUGIH KAZENSKIH SANKCIJ
1. oddelek
Opozorilna sankcija
Pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom
143. člen
Varstveno nadzorstvo, izrečeno s pogojno
obsodbo, se izvršuje po določbah zakona, ki ureja probacijo.
144. člen
(črtan)
145. člen
(črtan)
146. člen
(črtan)
2. oddelek
Varnostni in varstveni ukrepi
1. Varnostni ukrepi, izrečeni v kazenskem
postopku
147. člen
Za izvrševanje varnostnih ukrepov, ki so
povezani z odvzemom prostosti, veljajo smiselno določbe tega zakona o
izvrševanju kazni zapora.
148. člen
(1) Varnostni ukrep obveznega
psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se izvaja v
zdravstvenih zavodih, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na
prostosti pa v zdravstvenih zavodih ter pri pravnih in fizičnih osebah, ki
izvajajo psihiatrično dejavnost na podlagi koncesije (v nadaljevanju:
zdravstveni zavodi).
(2) Zdravstveni zavodi morajo za
izvrševanje varnostnih ukrepov iz prejšnjega odstavka izpolnjevati pogoje, ki
jih določajo predpisi, ki urejajo zdravstveno dejavnost in ta zakon.
(3) Minister, pristojen za zdravje, v
soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, na predlog zainteresiranega
zdravstvenega zavoda in po predhodnem mnenju strokovne komisije iz tretjega
odstavka 151. člena tega zakona odloča o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega
odstavka in v Uradnem listu Republike Slovenije objavi seznam zdravstvenih
zavodov, ki so na tej podlagi pridobili pravico izvrševati varnostne ukrepe iz
prvega odstavka tega člena.
149. člen
Sredstva za izvrševanje varnostnih ukrepov
iz prejšnjega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
150. člen
Minister, pristojen za zdravje, v soglasju
z ministrom, pristojnim za pravosodje, s pravilnikom določi izvrševanje
varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v
zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti ter
posebne strokovne in varnostne pogoje, ki jih morajo zdravstveni zavodi
izpolnjevati za njihovo izvrševanje.
Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem
zavodu
151. člen
(1) Sodišče, ki je izreklo varnostni ukrep
obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, napoti
tistega, ki mu je izreklo ukrep, v zdravstveni zavod, v katerem se bo ta ukrep
izvršil.
(2) Varnostni ukrep obveznega
psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se lahko izvršuje v
oddelkih za forenzično psihiatrijo zdravstvenega zavoda, ki ustrezajo tem
posebnim strokovnim in varnostnim pogojem:
-
zagotovljeno ločeno bivanje zaprtih oseb glede na podlago ukrepa, ki se
izvršuje,
-
zagotovitev prostorov in opreme, ki omogoča ureditev strokovno
ustreznega oviranja nasilne osebe do sebe ali drugih oseb,
-
ustrezno zgrajeni, razporejeni, opremljeni in varovani prostori za
spanje in počitek, bivanje, terapijo in gibanje zaprtih oseb, ki omogočajo
zdravljenje in fizično, tehnično, komunikacijsko in osebno varovanje zaprtih
oseb v skladu z zahtevami psihiatrične, penološke in varnostne stroke,
-
ustrezno število, usposobljenost in izkušenost zdravstvenega osebja, ki
izvaja zdravljenje in usposobljenost ter opremljenost pravosodnih policistov,
ki izvajajo varovanje oseb, ki jim je varnostni ukrep izrečen.
(3) Minister, pristojen za zdravje, v
soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, imenuje strokovno komisijo treh
strokovnjakov psihiatrične, penološke in varnostne stroke, ki poda obrazloženo
predhodno mnenje o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka za odločitev iz
tretjega odstavka 148. člena tega zakona.
(4) Strokovna komisija iz prejšnjega
odstavka najmanj enkrat v treh letih na način iz prejšnjega odstavka preveri
izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka tega člena za zdravstvene zavode, ki
že imajo pravico izvrševati varnostne ukrepe obveznega psihiatričnega
zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in o tem obvesti ministra,
pristojnega za zdravje in ministra, pristojnega za pravosodje.
(5) Poleg izvrševanja varnostnega ukrepa
obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se v
oddelku za forenzično psihiatrijo lahko izvaja tudi pripor in opazovanje zaradi
izdelave psihiatričnega izvedenskega mnenja glede prištevnosti ali sposobnosti
za udeležbo v postopku ter psihiatrično bolnišnično zdravljenje obsojencev.
(6) Posebni strokovni in varnostni pogoji
iz drugega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo v predpisu iz 150.
člena tega zakona.
152. člen
(1) Oseba, ki ji je izrečen varnostni ukrep
obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je v
priporu ali je nastopila kazen zapora pred pravnomočnostjo sodbe, se na njeno
zahtevo lahko napoti v ustrezen zdravstveni zavod, še preden je sodba ali sklep
pravnomočen.
(2) O tem odloči sodišče, ki je izreklo
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem
zavodu.
153. člen
Pri osebah, proti katerim se izvršuje
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem
zavodu, so dovoljene samo tiste omejitve gibanja in stika z zunanjim okoljem,
ki so nujne za njihovo varstvo in zdravljenje in za varnost okolice.
154. člen
(1) Zdravstveni zavod, v katerem se
izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v
zdravstvenem zavodu, mora, takoj ko meni, da zdravljenje in varstvo v
zdravstvenem zavodu nista več potrebna, to sporočiti sodišču, ki je ta ukrep
izreklo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora
zdravstveni zavod najmanj enkrat na vsakih šest
mesecev poročati sodišču, ki je izreklo ukrep, o
njegovem izvrševanju in uspehih zdravljenja.
(3) Zdravstveni zavod, v katerem se izvaja
ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, po
uradni dolžnosti izvede postopek, ki ga zakon, ki ureja duševno zdravje, določa
za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, če je to ob poteku
najdaljšega zakonskega trajanja potrebno glede na zdravstveno stanje osebe, ki
ji je bil varnostni ukrep izrečen.
Obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti
155. člen
(1) Sodišče, ki je izreklo varnostni ukrep
obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, napoti tistega, ki mu je
izreklo ta ukrep, v zdravstveni zavod, v katerem naj se zdravi. O napotitvi
obvesti tudi zdravstveni zavod.
(2) Zdravstveni zavod je dolžan obvestiti
sodišče, če se obsojenec ni začel zdraviti, če je zdravljenje samovoljno
opustil ali če je kljub zdravljenju tako nevaren za svojo okolico, da je
potrebno njegovo zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora zdravstveni
zavod najmanj enkrat na vsakih šest mesecev poročati sodišču, ki je izreklo
ukrep, o njegovem izvrševanju in uspehih zdravljenja.
(4) Za določitev zdravstvenih zavodov, v
katerih se izvršujejo varnostni ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja na
prostosti, se glede pogojev smiselno uporabljata tretja in četrta alineja
drugega odstavka v delu, ki se nanaša na izvajanje zdravljenja ter določbi
tretjega in četrtega odstavka 151. člena zakona.
(5) Natančnejši pogoji iz prejšnjega
odstavka se podrobneje opredelijo v predpisu iz 150. člena tega zakona.
156. člen
(črtan)
157. člen
(črtan)
Prepoved opravljanja poklica
158. člen
(1) Prepoved opravljanja poklica,
samostojne dejavnosti ali dolžnosti izvršuje upravna enota, na območju katere
ima tisti, ki mu je izrečen ta ukrep, stalno oziroma začasno prebivališče.
(2) Če se tisti, ki mu je izrečen varnostni
ukrep prepovedi opravljanja poklica, samostojne dejavnosti ali dolžnosti,
preseli na območje druge upravne enote, je treba o izreku varnostnega ukrepa
obvestiti pristojni organ, ki nadaljuje izvrševanje tega varnostnega ukrepa.
159. člen
(1) Če je opravljanje poklica, samostojne
dejavnosti ali dolžnosti vezano na dovoljenje pristojnega organa, se izvršuje
ta ukrep tako, da ta organ obsojencu vzame dovoljenje in prepove izdati drugo,
dokler traja ta varnostni ukrep.
(2) Če opravljanje poklica, samostojne
dejavnosti ali dolžnosti ni vezano na posebno dovoljenje, izvršuje upravni
organ za notranje zadeve ta ukrep tako, da ukrene vse potrebno, da se tistemu,
ki mu je izrečen ta ukrep, onemogoči opravljanje poklica, samostojne dejavnosti
ali dolžnosti, ki mu je prepovedana.
(3) Če je sodišče izreklo ta varnostni
ukrep ob pogojni obsodbi, mora pristojna policijska postaja obvestiti sodišče,
kadar pogojno obsojeni prekrši prepoved opravljanja poklica, samostojne
dejavnosti ali dolžnosti.
Odvzem vozniškega dovoljenja
160. člen
(1) Za izvršitev varnostnega ukrepa odvzema
vozniškega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe 124. člena tega zakona.
(2) Če tisti, ki mu je izrečen ta varnostni
ukrep, nima vozniškega dovoljenja, se ta ukrep izvrši tako, da se v evidenco
izdanih vozniških dovoljenj vpiše prepoved izdaje vozniškega dovoljenja za čas
trajanja tega ukrepa.
(3) Za osebo iz prejšnjega odstavka se v
evidenco vozniških dovoljenj poleg podatkov iz drugega odstavka 124. člena tega
zakona vpiše ime in priimek osebe, EMŠO in kraj rojstva ter stalno oziroma
začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
161. člen
Če je sodišče izreklo varnostni ukrep
odvzema vozniškega dovoljenja ob pogojni obsodbi, mora pristojna policijska
postaja obvestiti sodišče, ki je izreklo ta ukrep, če pogojno obsojeni
zlorablja ta ukrep.
Odvzem predmetov
162. člen
(1) Varnostni ukrep odvzema predmetov
izvrši sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji.
(2) Odvzeti predmeti se prodajo v skladu z
zakonom, ki ureja izvršilni postopek, izročijo kriminalističnemu muzeju ali
kakšnemu drugemu zavodu ali uničijo.
(3) Denar, ki se dobi s prodajo odvzetih
predmetov, je prihodek Republike Slovenije.
2. Varstveni ukrepi, izrečeni v postopku
o prekrških
163. člen
Določbe o izvrševanju varnostnih ukrepov se
smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje varstvenih ukrepov, izrečenih v
postopku o prekršku, če ni s tem zakonom drugače določeno.
164. člen
Za izvršitev varstvenega ukrepa prepovedi
vožnje motornega vozila, izrečenega v postopku o prekršku, se smiselno
uporabljajo določbe 124. in 125. člena tega zakona.
165. člen
(črtan)
166. člen
(1) Za izvrševanje varstvenega ukrepa
začasnega odvzema motornega vozila v cestnem prometu in kolesa s pomožnim
motorjem se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvrševanju varnostnega
ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja.
(2) Odvzeta motorna vozila v cestnem
prometu in kolesa s pomožnim motorjem v času trajanja varstvenega ukrepa hrani
in čuva pristojna policijska postaja ali pristojna organizacija oziroma
podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost skladiščenja.
3. Varnostni ukrepi, izrečeni pravni
osebi
Objava sodbe
167. člen
(1) Če je pravni osebi izrečen varnostni
ukrep objave sodbe, pošlje sodišče, ki je odločilo na prvi stopnji, prepis
sodbe v celoti ali izvlečku v objavo tisku, radiu ali televiziji ali več
navedenim sredstvom javnega obveščanja hkrati.
(2) Stroški za izvršitev tega varnostnega
ukrepa bremenijo obsojeno pravno osebo.
Prepoved določene gospodarske dejavnosti
168. člen
Varnostni ukrep prepovedi določene
gospodarske dejavnosti pravne osebe izvrši pristojno sodišče, ki vodi sodni
register.
3. oddelek
Vzgojni ukrepi
169. člen
(1) Za izvršitev vzgojnih ukrepov skrbi pristojni center.
(2) Sodišče pošlje pravnomočno odločbo o
vzgojnem ukrepu v izvršitev pristojnem centru v osmih dneh po izvršljivosti
odločbe.
(3) Če je mladoletni storilec kaznivega
dejanja (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik) zaščitena oseba po zakonu, ki
ureja zaščito prič, pristojni center pri izvajanju vzgojnega ukrepa upošteva
odločitve komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in sodeluje z enoto,
pristojno za zaščito ogroženih oseb.
(4) Minister,
pristojen za pravosodje, izda v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne
zadeve, podrobnejše predpise o izvrševanju vzgojnih ukrepov, razen vzgojnega
ukrepa oddaje v prevzgojni dom.
170. člen
(1) Pristojni center mora začeti izvrševati
vzgojni ukrep najpozneje v 30 dneh od prejema odločbe, s katero je izrečen.
(2) Če je izrečen
vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod, pristojni center določi strokovni center,
v katerem se bo izvrševal vzgojni ukrep, na podlagi zakona, ki ureja obravnavo
otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v
vzgoji in izobraževanju, ter začetek izvrševanja ukrepa; o tem mora najmanj
osem dni pred začetkom izvrševanja ukrepa obvestiti mladoletnika in strokovni
center, ki mu pošlje tudi odločbo, s katero je izrečen vzgojni ukrep, in
podatke, ki so pomembni za izvrševanje tega ukrepa.
(3) Strokovni
center mora sprejeti mladoletnika, ki ga napoti pristojni center.
171. člen
(1) Če se izvrševanje vzgojnega ukrepa ne
more začeti ali nadaljevati, ker je mladoletnik pobegnil ali se skriva, mora
pristojni center oziroma vzgojni zavod o tem obvestiti sodišče in pristojno
policijsko postajo, da ga izsledi in privede v vzgojni zavod, iz katerega je mladoletnik pobegnil.
(2) Minister, pristojen za notranje zadeve,
izda v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve, navodilo za
izvajanje določbe prejšnjega odstavka.
172. člen
(1) Organ, ki je izrekel vzgojni ukrep,
lahko na prošnjo mladoletnika, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in
skrbnika, na predlog centra ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev zavodskega
ukrepa:
1.
če je mladoletnik huje bolan;
2.
če v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan;
3.
če mladoletnik končuje šolo ali je pred izpitom, na katerega se je
pripravljal;
4.
če ima mladoletnica otroka, ki še ni star eno leto, ali če je noseča ali
če ima otroka, ki še ni star dve leti in posebni zdravstveni, socialni in drugi
razlogi zahtevajo, da sama skrbi zanj;
5.
če je potrebno, da poskrbi za varstvo in vzgojo otrok, o čemer da mnenje
center, na območju katerega prebivajo mladoletnikovi otroci.
(2) Prošnji za odložitev je potrebno
priložiti tudi dokaze o vzrokih za odložitev.
(3) Začetek izvrševanja ukrepa se lahko
odloži v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena, dokler traja bolezen;
v primerih iz 2. in 5. točke največ za tri mesece; v primeru iz 3. točke največ
za šest mesecev; v primeru iz 4. točke pa, dokler otrok ne dopolni enega leta
oziroma dveh let starosti.
(4) Zoper sklep o zavrnitvi prošnje za
odložitev je dovoljena pritožba v treh dneh po vročitvi sklepa na predsednika
višjega sodišča, ki je dolžan v treh dneh izdati odločbo.
(5) Pritožba odloži izvršitev odločbe.
173. člen
Sredstva za izvrševanje vzgojnih ukrepov
zagotavlja Republika Slovenija.
174. člen
(1) Zavod, v katerem se izvršuje zavodski
ukrep, odpusti mladoletnika takoj, ko dobi pravnomočno odločbo o pogojnem
odpustu, spremembi, ustavitvi ali nadomestitvi zavodskega vzgojnega ukrepa
oziroma ko preteče z zakonom določena najdaljša doba za izvrševanje tega
ukrepa.
(2) Mladoletniku, ki je neposredno pred
koncem šolanja oziroma pred izpitom in bi mu odpustitev onemogočila ali ga
ovirala dokončati šolo oziroma opraviti izpit, lahko zavod, v katerem se
izvršuje vzgojni ukrep, na njegovo prošnjo ali prošnjo njegovega zakonitega
zastopnika in s privolitvijo pristojnega centra omogoči, da obiskuje šolo do
konca šolskega leta oziroma da dela izpit.
(3) Glede odpusta in pomoči mladoletniku po
odpustu iz zavoda, v katerem se izvršuje vzgojni ukrep, se smiselno uporabljajo
določbe 109., 110. in 111. člena tega zakona. Pristojni center je še posebej dolžan vsakemu
mladoletniku po odpustu iz zavoda, v katerem se izvršuje vzgojni ukrep,
pomagati pri njegovem vključevanju v življenje in mu v ta namen po potrebi, na
predlog tega zavoda pa obvezno, postaviti svetovalca.
175. člen
Za izvrševanje vzgojnih ukrepov, izrečenih
mladoletniku v postopku o prekršku, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona
o izvrševanju vzgojnih ukrepov, izrečenih v kazenskem postopku.
Navodila in prepovedi
176. člen
(1) Izvrševanje navodil in prepovedi, ki
jih sodišče izreče mladoletniku, pripravi, vodi in nadzira pristojni center.
(2) Navodila in prepovedi, ki jih ne
izvajajo pristojni centri, se izvršujejo v organih in organizacijah, v katerih
delovno področje sodi izvajanje take dejavnosti; le-ti morajo o uspehu
izvrševanja navodil in prepovedi obveščati sodišče in pristojni center.
(3) Pristojni center obvesti sodišče, ki je
mladoletniku izreklo kot vzgojni ukrep navodilo iz prvega odstavka tega člena,
ko oceni, da je namen izvrševanja tega vzgojnega ukrepa dosežen.
176.a člen
(1) Izvrševanje dela v korist humanitarnih
organizacij ali lokalne skupnosti, ki je izrečeno kot navodilo mladoletniku v
kazenskem postopku, pripravi, vodi in nadzoruje pristojni center.
(2) Kot delo v korist humanitarnih
organizacij ali lokalne skupnosti se šteje vsakršna oblika opravljanja dela
mladoletnika v javnem interesu, ki ni namenjena pridobivanju dobička.
Izvajalska organizacija, v kateri mladoletnik opravlja delo v korist
humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti, je lahko vsaka pravna oseba v
Republiki Sloveniji, ki opravlja dejavnosti v javnem interesu, če teh
dejavnosti ne izvaja izključno zaradi pridobivanja dobička.
(3) Samoupravne lokalne skupnosti morajo
zagotavljati delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti za
mladoletnike v okviru nalog iz svojih pristojnosti in zagotavljati izvajalske
organizacije za njegovo izvrševanje. Pristojni center mladoletniku delo in
izvajalsko organizacijo izbere s seznama del in izvajalskih organizacij, ki ga
za izvrševanje dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v
skladu z zakonom, ki ureja probacijo, vodi Uprava za probacijo. Uprava za
probacijo posreduje seznam iz tega odstavka v treh dneh od prejema zahteve za
posredovanje seznama pristojnega centra.
(4) Mladoletnik, pristojni center in
izvajalska organizacija sklenejo dogovor o opravljanju dela v korist
humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti. Pristojni center obvesti
sodišče, če mladoletnik ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora. Če mladoletnik
izpolnjuje naloge, določene z dogovorom, se v času od sklenitve dogovora do
poteka roka za opravo obveznosti vzgojni ukrep ne nadomesti z drugim ukrepom.
(5) Stroški zdravstvenega pregleda,
usposabljanja za varno opravljanje dela in stroški zavarovanja za primer
poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ali primer smrti kot posledice poškodbe
pri delu ali poklicne bolezni se krijejo iz proračuna. Iz proračuna se krijejo
tudi stroški prevoza, malice in drugi stroški, povezani z izvršitvijo dela v
korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti.
(6) Izvrševanja dela v korist humanitarnih
organizacij ali lokalne skupnosti za mladoletnike po tem členu podrobneje
določi minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za
socialne zadeve.
(7) Določbe tega člena se uporabljajo tudi
za izvrševanje dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti, ki
je mladoletniku odrejeno s sklepom v postopku o prekršku.
177. člen
Za izvršitev prepovedi vožnje motornega
vozila mladoletniku se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvrševanju
kazni prepovedi vožnje motornega vozila.
Nadzorstvo organa socialnega varstva
178. člen
(1) Ko prejme center odločbo sodišča, s
katero je mladoletniku izrečen vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega
varstva, določi mladoletniku svetovalca in o tem obvesti sodišče.
(2) Minister, pristojen za socialne zadeve,
podrobneje uredi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati svetovalci, in druga
vprašanja v zvezi z delom svetovalcev.
179. člen
(1) Svetovalec mora nameniti posebno skrb
vzgoji, varstvu in nadzorstvu mladoletnika. Pri tem se lahko obrača za
strokovno pomoč na sodišče, pristojni center ter na druge strokovne
organizacije.
(2) Svetovalec mora zlasti skrbeti, da bo
mladoletnik izvrševal posebna navodila, če mu jih je naložilo sodišče.
180. člen
Mladoletnikovi starši, posvojitelj, rejnik
ali skrbnik morajo omogočiti svetovalcu izvrševanje njegovih nalog.
181. člen
(1) Svetovalec mora imeti z mladoletnikom
ustrezne stike. Starši, posvojitelj, rejnik ali skrbnik so dolžni obvestiti
svetovalca o razmerah, okoliščinah in pogojih, ki negativno vplivajo na
izvajanje tega ukrepa.
(2) Državni organi, organi lokalnih
skupnosti, javni zavodi in druge organizacije so dolžne sodelovati s
svetovalcem, če je to potrebno za izvrševanje njegovih nalog.
182. člen
(1) Pristojni center mora o uspehih
izvrševanja tega vzgojnega ukrepa poročati sodišču v rokih, ki jih določi
sodišče, najmanj pa vsakih šest mesecev.
(2) Pristojni center lahko sodišču za
mladoletnike predlaga prenehanje tega vzgojnega ukrepa, če oceni, da je namen
tega vzgojnega ukrepa dosežen.
Oddaja v vzgojni zavod
183. člen
(1) Vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod se
izvršuje v skladu s predpisi, ki urejajo usmerjanje mladostnikov s posebnimi
potrebami.
(2) Minister, pristojen za šolstvo, določi
vzgojne zavode, v katerih se izvaja vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod za
posamezne kategorije mladoletnikov.
Oddaja v prevzgojni dom
184. člen
(1) Vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom
se izvršuje v prevzgojnem domu za mladoletnike (v nadaljnjem besedilu:
prevzgojni dom).
(2) Prevzgojni dom je notranja
organizacijska enota uprave.
(3) Nadzorstvo nad izobraževanjem
mladoletnikov v prevzgojnem domu opravlja ministrstvo, pristojno za šolstvo.
185. člen
Za prevzgojni dom se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona, ki urejajo organizacijo in delo zavodov.
186. člen
Ob sprejemu v prevzgojni dom se prouči
mladoletnikova osebnost, ugotovi njegovo zdravstveno stanje, zmožnost
usposabljanja, sposobnosti in interesi ter druge lastnosti, pomembne za vzgojo,
prevzgojo in izobraževanje mladoletnika.
187. člen
(1) Mladoletnikom, ki so zmožni za delo in
želijo delati, se omogoči delo, ki ustreza potrebam njihovega izobraževanja ter
pridobivanju in izpopolnjevanju delovnih navad.
(2) Za delo in nagrajevanje mladoletnikov
in za gospodarsko dejavnost prevzgojnega doma se smiselno uporabljajo določbe
tega zakona o delu obsojencev in o gospodarski dejavnosti zavoda, če ni z
zakonom drugače določeno.
(3) Mladoletniki, ki se poklicno
izobražujejo, dobivajo nagrado glede na učni uspeh in uspeh pri praktičnem
delu; osnova za nagrado je 50 odstotkov vrednosti, določene z zakonom, ki ureja
poklicno in strokovno izobraževanje.
188. člen
Mladoletniki, ki se primerno vedejo in
imajo uspehe pri delu oziroma pri izobraževanju, lahko dobijo pohvale in
nagrade ali druge ugodnosti, ki se določijo v hišnem redu prevzgojnega doma.
189. člen
(1) Mladoletniki v prevzgojnem domu, ki
delajo, uživajo pravice in varstvo v skladu s splošnimi predpisi.
(2) Mladoletnike se lahko zaposli največ
dve uri na dan pri delih, ki so potrebna za vzdrževanje reda in snage v
prevzgojnem domu.
(3) Za mladoletnike v prevzgojnem domu se
lahko organizira skupno letovanje zunaj doma. Letni počitek in skupno letovanje
se štejeta v čas prestajanja vzgojnega ukrepa.
(4) Letni počitek in skupno letovanje se
organizirata praviloma med šolskimi počitnicami.
190. člen
(1) Prevzgojni dom mora mladoletniku
omogočiti, da pridobiva znanje, zlasti pa da dokonča osnovnošolsko obveznost in
si pridobi poklic. Za to prevzgojni dom organizira osnovnošolsko in poklicno
izobraževanje v skladu s predpisi o osnovni šoli in drugimi predpisi s področja
vzgoje in izobraževanja.
(2) Iz spričevala ne sme biti razvidno, da
se je mladoletnik izobraževal v prevzgojnem domu.
191. člen
(1) Za disciplinske prestopke se smejo
izreči mladoletniku v prevzgojnem domu naslednje disciplinske kazni:
1.
pisni opomin;
2.
prepoved izhoda do treh mesecev;
3.
namestitev v posebnem prostoru v prostem času do sedem dni;
4.
namestitev v posebnem prostoru brez pravice do dela do tri dni.
(2) Zoper odločbo o izrečeni disciplinski
kazni je dovoljena pritožba. Pritožba zadrži izvršitev disciplinske kazni,
razen prepovedi izhoda do treh mesecev.
192. člen
Disciplinske kazni izreka direktor
prevzgojnega doma oziroma oseba, ki jo pooblasti. Za
disciplinski postopek se smiselno uporablja določba 92. člena tega zakona.
193. člen
(1) Mladoletnika, ki je nevaren, ker ogroža
sebe ali druge, se lahko izloči iz skupine in namesti v poseben prostor. Ta
ukrep traja, dokler obstaja razlog za namestitev, vendar največ 12 ur.
(2) Namestitev mladoletnika v poseben
prostor odredi z odločbo direktor prevzgojnega doma oziroma tisti, ki v njegovi odsotnosti odgovarja
za delovanje prevzgojnega doma. O ukrepu je treba takoj obvestiti domskega
zdravnika in generalnega direktorja.
194. člen
Poseben prostor za izvršitev disciplinske
kazni iz 191. člena tega zakona mora biti opremljen kot bivalni prostor,
poseben prostor za izvršitev ukrepa iz prejšnjega člena tega zakona pa mora biti
opremljen tako, da se preprečijo samopoškodbe in uničevanje opreme.
195. člen
(1) V prevzgojnem domu se organizira
vzgojno delo po programu vzgojnega dela v skladu z ustreznimi določbami zakona,
ki ureja izobraževanje in usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v
telesnem in duševnem razvoju.
(2) Če se mladoletnik ni sposoben
prilagajati delu in življenju po programu vzgojne skupine, v katero je bil
napoten, se lahko premesti v posebno vzgojno skupino z intenzivnejšim
postopkom.
(3) O premestitvi mladoletnika odloča direktor na predlog vodje strokovne
skupine.
196. člen
Posameznemu mladoletniku lahko prevzgojni
dom omogoči izobraževanje in delo zunaj doma.
197. člen
Določbe 29. člena, od 31. do 41. člena, 54.
člena, od 57. do 63. člena, od 66. do 68. člena, od 70. do 77. člena, 78.a
člena, 81. člena, od 83. do 87. člena, od 90. do 96. člena, 99., 109. in od
114. do 117. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za mladoletnike.
198. člen
(1) Minister, pristojen za pravosodje,
podrobneje uredi izvrševanje vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom.
(2) Življenje in delo mladoletnikov v
prevzgojnem domu določa hišni red, ki ga predpiše direktor v soglasju z generalnim direktorjem.
Oddaja v zavod za usposabljanje
199. člen
(1) Vzgojni ukrep oddaje v zavod za
usposabljanje se izvršuje v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z
motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
(2) Sodišče lahko
izreče vzgojni ukrep oddaje v zavod za usposabljanje mladoletniku, ki ima
odločbo o usmeritvi v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi
potrebami, in je v njej opredeljen kot otrok z zmerno, težjo ali težko motnjo v
duševnem razvoju. Sodišče v
odločbi določi, v kateri zavod naj se odda mladoletnik, ki mu je izreklo ta
ukrep.
200. člen
Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve,
določi, v katerih zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v
telesnem in duševnem razvoju se lahko izvršuje vzgojni ukrep iz prejšnjega
člena.
DRUGI DEL
I. ORGANI ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
1. oddelek
Uprava
201. člen
(1) V Republiki Sloveniji se kazenske
sankcije izvršujejo v okviru Uprave Republike Slovenije za izvrševanje
kazenskih sankcij kot organa v sestavi ministrstva, pristojnega za pravosodje.
(2) Upravo sestavljajo naslednje notranje
organizacijske enote: Generalni urad, zavodi za prestajanje kazni zapora, ki
imajo lahko dislocirane oddelke, in prevzgojni dom.
(3) V zavodih za prestajanje kazni zapora
oziroma mladoletniškega zapora se izvršuje kazen zapora, mladoletniškega zapora
ter kazni zapora, izrečene po drugih predpisih.
202. člen
(1) Uprava v okviru delovnega področja,
določenega z zakonom, skrbi za celostno uveljavljanje pravic in obveznosti
zaprtih oseb, za razvoj specifičnih, psiholoških, socialnih, pedagoških,
socioloških ter drugih oblik in metod dela z zaprtimi osebami, za celostni
razvoj in izvrševanje socialnega dela in postpenalne obravnave ter
zdravstvenega varstva zaprtih oseb.
(2) Generalni urad opravlja naslednje
naloge:
1.
skrb za uniforme in drugo osebno opremo, oborožitev, tehnično in drugo
opremo pravosodnih policistov,
2.
skrb za razvoj sistemov varovanja zaprtih oseb,
3.
odločanje na prvi in drugi stopnji v upravnem postopku, kadar je tako
določeno z zakonom,
4.
zbiranje in obdelovanje statističnih in drugih podatkov o izvrševanju
kazenskih sankcij,
5.
izvajanje internega nadzora nad vsemi področji dela v zavodih za
prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu ter usmerjanje in usklajevanje
njihovega dela,
6.
predlaganje izboljšav na področju izvrševanja kazenskih sankcij in
7.
opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom.
(3) Zavodi za prestajanje kazni zapora in
prevzgojni dom opravljajo naslednje naloge:
1.
neposredno izvrševanje kazni zapora, mladoletniškega zapora, zapora,
odrejenega v postopku o prekršku, vzgojnega ukrepa oddaje mladoletnika v
prevzgojni dom ter izvrševanje pripora v skladu z zakonom,
2.
skrb za zakonitost dela in zagotavljanje ter varovanje človekovih pravic
zaprtih oseb,
3.
vodenje upravnih postopkov na prvi stopnji,
4.
vodenje evidenc zaprtih oseb in zagotavljanje tajnosti podatkov, ki se
zbirajo o zaprtih osebah,
5.
izvajanje obravnave zaprtih oseb v skladu s sistemskimi usmeritvami na
nivoju uprave,
6.
izvajanje nalog na področju zdravstvenega varstva zaprtih oseb in
7.
zagotavljanje materialnih pogojev za življenje zaprtih oseb.
(4) Pri opravljanju nalog iz drugega
odstavka tega člena sodeluje Generalni urad z znanstvenimi organizacijami,
strokovnimi društvi, nevladnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi
organizacijami.
203. člen
(1) Uprava v izrednem ali vojnem stanju
opravlja naloge s svojega delovnega področja tako, da z obrambnim načrtom
določi svojo organiziranost, oblike in metode dela nastalim razmeram.
(2) Pooblaščene uradne osebe uprave so v
izrednem ali vojnem stanju razporejene na delovno dolžnost v upravi.
(3) Materialno tehnična sredstva, zemljišča
in objekti uprave so v izrednem ali vojnem stanju v uporabi uprave.
204. člen
(1) Zavode ustanavlja in odpravlja Vlada
Republike Slovenije z uredbo.
(2) Notranja
organizacija in sistemizacija delovnih mest v upravi je določena z aktom o
notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
205. člen
(1) Delo uprave in
Generalnega urada vodi generalni direktor.
(2) Generalnega direktorja nadomešča namestnik.
(3) Delo zavoda vodi direktor zavoda. Direktor zavoda je višji upravni delavec in je za svoje delo in za delo
zavoda odgovoren generalnemu direktorju uprave.
206. člen
(1) Zavodi s strožjim režimom prestajanja
kazni zapora so zaprti zavodi, zavodi s svobodnejšim režimom pa so polodprti in
odprti ter se med seboj ločijo po stopnji varovanja in omejevanja svobode gibanja obsojencev. Podrobnejše kriterije
določi minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom.
(2) Po stopnji varovanja in omejevanja svobode gibanja se lahko razlikujejo tudi oddelki
znotraj zavoda.
(3) V okviru posameznega
zavoda je mogoče izvajati strožji in svobodnejši režim prestajanja kazni
zapora.
207. člen
(1) V zavodih morajo biti obsojenci med
seboj ločeni po spolu in mladoletni od polnoletnih.
(2) Poleg upoštevanja ločevanja med osebami
iz prejšnjega odstavka si zavod prizadeva zagotoviti ločevanje oseb, ki
prestajajo nadomestni zapor, od preostalih varovanih oseb.
(3) Zavod si v skladu s prostorskimi
možnostmi prizadeva zagotoviti tudi ločevanje oseb glede na njihovo zdravstveno
stanje in nekadilcev od kadilcev.
(4) Način pošiljanja in razporejanja
obsojencev v zavode določi minister, pristojen za pravosodje.
208. člen
(1) Zavod ima hišni red, v katerem je v
skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi natančneje
določeno življenje in delo obsojencev v zavodu.
(2) Hišni red predpiše direktor zavoda v soglasju z generalnim
direktorjem.
209. člen
(1) Uradni jezik v zavodih je slovenščina.
(2) V zavodih na območjih občin, v katerih
živita avtohtoni italijanska in madžarska narodnostna skupnost, je uradni jezik
tudi italijanščina oziroma madžarščina. Na teh območjih zavodi poslujejo,
vodijo postopke, izdajajo upravne akte v slovenščini in v jeziku narodnostne
skupnosti, če obsojenci uporabljajo italijanski oziroma madžarski jezik.
(3) Kadar je zavod na prvi stopnji vodil
postopek tudi v italijanščini oziroma v madžarščini, mora biti tudi drugostopna
odločba izdana v istem jeziku.
(4) Obsojenca, ki ne obvlada uradnega
jezika, mora zavod seznaniti z gradivom in svojim delom v jeziku, ki ga obsojenec razume, in mu
omogočiti, da spremlja postopek po tolmaču.
210. člen
(1) Ta zakon in na njegovi podlagi izdani
predpisi morajo biti dostopni obsojencem med prestajanjem kazni zapora.
(2) Obsojencem morajo biti na voljo tudi
vsi mednarodni pravni akti, ki jih je ratificirala Republika Slovenija in se
nanašajo na izvrševanje kazenskih sankcij in varstvo človekovih pravic.
211. člen
Zavodi so dolžni zagotoviti brezplačno
pravno pomoč obsojencem za varstvo njihovih pravic, določenih v tem zakonu in v
predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
Nadzorstvo nad zavodi
212. člen
(1) Nadzorstvo glede zakonitega ravnanja z
obsojenci opravljajo ministrstvo, pristojno za pravosodje, in predsednik
okrožnega sodišča, na območju katerega je zavod oziroma njegov oddelek.
Pooblaščena uradna oseba ministrstva, pristojnega za pravosodje, oziroma
predsednik okrožnega sodišča se seznani pri obsojencih o ravnanju z njimi ter
izvajanju njihovih pravic, na njihovo željo tudi brez navzočnosti delavcev
zavoda.
(2) Če ministrstvo, pristojno za
pravosodje, oziroma predsednik okrožnega sodišča iz prejšnjega odstavka pri
nadzorstvu ugotovijo, da so bile kršene pravice obsojencev, ukrenejo vse
potrebno za zagotovitev pravic obsojencev.
(3) Nadzorstvo iz prvega odstavka tega
člena je treba omogočiti tudi varuhu človekovih pravic v skladu z zakonom o
varuhu človekovih pravic in po mednarodnih aktih pooblaščenim pristojnim
organom za varstvo človekovih pravic in za preprečevanje mučenja, nečloveškega,
poniževalnega postopka in kaznovanja.
(4) Nadzorstvo nad izobraževanjem
obsojencev v zavodih opravlja ministrstvo, pristojno za šolstvo.
(5) Strokovni nadzor in upravni nadzor nad
zdravstveno dejavnostjo zavoda se izvajata v skladu z zakonom, ki ureja
zdravstveno dejavnost.
2. oddelek
Delavci uprave
213. člen
Za delavce uprave se uporabljajo splošni in
posebni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in
invalidsko zavarovanje delavcev, če s tem zakonom ni drugače določeno.
214. člen
(1) Delavci uprave so delavci s posebnimi
dolžnostmi in posebnimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene uradne
osebe) in drugi delavci.
(2) Pooblaščene
uradne osebe so delavci pravosodne varnostne policije (v nadaljnjem besedilu:
pravosodni policisti), ki opravljajo naloge varovanja in nadzora, strokovni
delavci, inštruktorji, generalni direktor, delavci uprave, ki opravljajo
nadzor, direktorji zavodov, vodje oddelkov obsojencev, vodje dislociranih
oddelkov zavodov ter direktor prevzgojnega doma.
(3) V aktu o
sistemizaciji delovnih mestu se določi tista delovna mesta, na katerih delajo
pooblaščene uradne osebe.
214.a člen
(1) Delavca uprave, ki opravlja naloge, ki
so povezane z večjo nevarnostjo pri zagotavljanju varnosti v zavodu, varovanju
življenja in zdravja ljudi ali ki jih zaradi posebnih obremenitev ni mogoče
opravljati po določeni starosti, uprava dodatno pokojninsko zavaruje v skladu s
predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, se v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji
določijo delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.
215. člen
(1) Delavci uprave so dolžni varovati
državno, uradno ali drugo skrivnost, s katero se seznanijo pri opravljanju
nalog. Dolžnost varovanja državne, uradne ali druge skrivnosti traja tudi po
prenehanju delovnega razmerja v upravi.
(2) Minister, pristojen za pravosodje,
lahko med delovnim razmerjem, kakor tudi po prenehanju delovnega razmerja
delavca uprave v utemeljenem primeru razreši dolžnosti varovanja državne,
uradne ali druge skrivnosti.
216. člen
(1) Minister, pristojen za pravosodje,
podeljuje na predlog posebne komisije zavodom, prevzgojnemu domu za
mladoletnike, njihovim delavcem in zunanjim sodelavcem priznanja za izjemne
uspehe širšega družbenega pomena, ki prispevajo k boljšemu izvrševanju
kazenskih sankcij ter k razvoju in krepitvi humanizacije postopanja z zaprtimi
osebami.
(2) Minister, pristojen za pravosodje,
predpiše natančneje pogoje za podeljevanje priznanj iz prejšnjega odstavka,
sestavo komisije in postopek za podeljevanje priznanj.
217. člen
Delavci uprave morajo med stavko opravljati
vsa dela in naloge, ki zagotavljajo varnost in nemoteno delovanje uprave, pravosodni policisti pa morajo tudi
spremljati in varovati priprte osebe po odredbi sodišča.
218. člen
Delavec uprave, ki uveljavi pravico do
pokojnine, ima pravico do povračila stroškov za selitev iz kraja, v katerem je
služboval, v kraj, v katerem se želi nastaniti, če je bil v kraj službovanja
premeščen ali razporejen zaradi nemotenega opravljanja nalog uprave.
219. člen
Pooblaščene uradne osebe so dolžne
opravljati vse uradne naloge, tudi kadar je izvršitev nalog povezana z
nevarnostjo za njihovo življenje.
220. člen
Pooblaščene uradne osebe imajo posebno
izkaznico, ki jo izda minister, pristojen za pravosodje, ki s pravilnikom
predpiše tudi obrazec izkaznice.
221. člen
(1) Pooblaščeni uradni osebi pripada
dodatek za stalnost za vsako začeto leto delovne dobe nad pet let v upravi.
(2) V delovno dobo iz prejšnjega odstavka
se všteje tudi delovna doba, ko je bila pooblaščena uradna oseba upravičena do
dodatka na stalnost pri drugem organu.
222. člen
(1) Pooblaščena uradna oseba, ki je
uveljavila pravico do starostne ali invalidske pokojnine, ima pravico do
odpravnine po splošnih predpisih.
(2) Ob smrti pooblaščene uradne osebe se
njeni družini izplača odpravnina v skladu s prejšnjim odstavkom.
223. člen
(črtan)
224. člen
Uprava zavaruje pooblaščene uradne osebe za
primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt ali trajna izguba splošne
delovne zmožnosti.
225. člen
(1) Pooblaščena uradna oseba, ki pri
opravljanju službene naloge ali v zvezi z opravljanjem take naloge izgubi
življenje, se na stroške uprave pokoplje v kraju na območju Republike
Slovenije, ki ga določijo njeni ožji sorodniki.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka imajo
ožji sorodniki umrlega delavca pravico do enkratne denarne pomoči. Ta pomoč ne
sme znašati manj kot znaša vsota plače in drugih osebnih prejemkov, ki jih je
pooblaščena uradna oseba prejela v zadnjih šestih mesecih.
(3) O višini enkratne pomoči iz prejšnjega
odstavka odloči generalni direktor.
(4) Denarna pomoč iz drugega odstavka tega
člena se izplača poleg odpravnine.
226. člen
Pooblaščenim uradnim osebam pripadata poleg
pravic iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja dopust za delavce v
državnih organih, dodatno še dva dneva letnega dopusta zaradi zahtevnosti dela.
227. člen
(1) Pravosodni
policisti opravljajo delo v manj ugodnem delovnem času, kadar je to potrebno za
izvajanje njihovih nalog.
(2) Delo v manj ugodnem delovnem času je:
-
delo v neenakomerno razporejenem delovnem času;
-
delo v izmenah;
-
delo ob sobotah, nedeljah praznikih in drugih dela prostih dnevih;
-
delo v deljenem delovnem času;
-
delo preko polnega delovnega časa;
-
popoldansko in nočno delo.
(3) Prerazporeditev pravosodnih policistov na delo v manj
ugodnem delovnem času v okviru določene redne mesečne oziroma letne delovne
obveznosti določi direktor zavoda ali vodja dislociranega oddelka zavoda.
(4) Delovna mesta,
na katerih poteka delo v neenakomerno razporejenem delovnem času in delo v
izmenah, se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih
mest.
(5) Če to terjajo varnostne razmere oziroma
če je samo tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati ali
pa morajo biti opravljene v določenem roku, se lahko odredijo tudi druge oblike
dela, kot so določene v drugem odstavku tega člena.
(6) Generalni direktor določi primere, v
katerih je dovoljeno odrediti delo iz prejšnjega odstavka, in osebe, ki ga
lahko odredijo.
(7) Če je organizirana 12-urna nočna
izmena, je treba zagotoviti 24-urni počitek.
(8) V izjemnih razmerah lahko direktor
zavoda v soglasju z generalnim direktorjem odredi odložitev ali prekinitev
letnega dopusta pravosodnim policistom.
227.a člen
(črtan)
227.b člen
(1) Generalni direktor ali direktor zavoda
lahko pravosodnemu policistu odredita delo preko polnega delovnega časa, pri čemer se časovna
omejitev dnevnega, tedenskega in mesečnega delovnega časa preko polnega
delovnega časa upošteva kot povprečna omejitev v obdobju štirih mesecev. Pri
izračunu povprečja se ne upoštevata letni dopust in odsotnost z dela zaradi
bolezni.
(2) S soglasjem pravosodnega policista se dnevna, tedenska in mesečna
časovna omejitev delovnega časa lahko upošteva kot povprečna omejitev v
obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.
227.c člen
(1) Delovni čas pravosodnih policistov, ki
se razporeja z razporedom dela, se določi tako, da se določita začetek in konec
dnevne delovne obveze.
(2) Pravosodni policist se z razporedom
dela seznani najmanj tri dni pred nastopom dela.
(3) Razpored dela se lahko izjemoma
spremeni v najmanj 48 urah pred nastopom dela zaradi nepredvidenih dogodkov. V
takem primeru se šteje, da gre za delo po posebnem razporedu kot ga opredeljuje
kolektivna pogodba za javni sektor. Če se razpored dela spremeni v manj kot 24
urah pred nastopom dela, se tako delo šteje kot delo preko polnega delovnega
časa.
227.č člen
(1) Pri neenakomerni razporeditvi in
začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot
povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev,
s pisnim soglasjem pravosodnega policista pa se lahko upošteva polni delovni
čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest
mesecev (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje). Pisno soglasje
pravosodnega policista velja do njegovega pisnega preklica, preklic pa se
upošteva od začetka naslednjega koledarskega leta dalje.
(2) Posamezno referenčno obdobje se začne
1. januarja, 1. maja in 1. septembra v koledarskem letu, konča
pa 30. aprila, 31. avgusta in 31. decembra v koledarskem letu.
Če pravosodni policist da pisno soglasje iz prejšnjega odstavka, se referenčno
obdobje začne 1. januarja in 1. julija v koledarskem letu, konča pa
30. junija in 31. decembra v koledarskem letu.
(3) Za osebo, ki se na delovno mesto
pravosodnega policista zaposli sredi referenčnega obdobja, se prvo referenčno
obdobje dela v neenakomerno razporejenem delovnem času skrajša in konča na
datum zaključka referenčnega obdobja iz prejšnjega odstavka.
(4) Če je bilo pravosodnemu policistu, ki
ima neenakomerno razporejen oziroma začasno prerazporejen delovni čas, v
posameznem referenčnem obdobju odrejeno delo preko povprečne delovne obveznosti
v tem obdobju, se mu ne glede na dnevno, tedensko ali mesečno omejitev dela
preko polnega delovnega časa ta presežek šteje kot delo preko polnega delovnega
časa.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se
pravosodni policist in predpostavljeni lahko v desetih dneh po poteku
referenčnega obdobja pisno dogovorita, da pravosodni policist v dveh mesecih po
poteku referenčnega obdobja izkoristi presežek ur iz prejšnjega odstavka. V tem
primeru se za presežek ur izplača dodatek za delo preko polnega delovnega časa.
(6) Pravosodni policist, ki ima
neenakomerno razporejen oziroma začasno prerazporejen delovni čas, lahko iz
prejšnjega referenčnega obdobja v novo referenčno obdobje izjemoma prenese
primanjkljaj največ 12 ur, vendar ne v dveh referenčnih obdobjih zaporedoma. Ne
glede na navedeno omejitev lahko pravosodni policist predpostavljenemu pisno
predlaga, da prenese v novo referenčno obdobje primanjkljaj največ 12 ur, če je
nastal v zadnjem tednu referenčnega obdobja. Pravosodnemu policistu, ki je
prenesel primanjkljaj ur v naslednje referenčno obdobje, se v tem referenčnem
obdobju poveča delovna obveznost za število ur prenesenega primanjkljaja.
(7) V primeru neenakomerne razporeditve in
začasne prerazporeditve delovnega časa polni delovni čas posameznega tedna (od ponedeljka
do nedelje) ne sme preseči 56 ur.
227.d člen
(1) Za delo v izmeni se šteje delo, ki se
izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času, ne glede na
vzorec zaporedja. Za delo v izmeni se ne šteje delo, opravljeno med 6.00 in
14.00 oziroma med 7.00 in 15.00 uro.
(2) Kadar pravosodni policist dela v času
od 15.00 ure do 7.00 ure naslednjega dne ali kadar dela ob vikendih, praznikih
ali dela prostih dnevih, v času koriščenja odmora med delovnim časom ne sme
zapustiti varovanega območja zavoda.
227.e člen
(1) Pripravljenost za delo je poseben
delovni pogoj, pri katerem mora biti pravosodni policist, ki mu je
pripravljenost odrejena, v pripravljenosti za delo, doma, kar pomeni, da je
pravosodni policist za potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je
treba opraviti nujno nalogo, dosegljiv po telefonu ali drugih komunikacijskih
sredstvih. Pravosodni policist se seznani z odrejeno pripravljenostjo za delo
najmanj tri dni vnaprej po razporedu dela.
(2) Pravosodni policist, ki je v času
pripravljenosti poklican na delo, se mora v najkrajšem možnem času zglasiti na
delovnem mestu ali na kraju, kjer je treba opraviti nujno nalogo.
(3) Pripravljenost za delo se ne šteje v
delovni čas.
(4) Če pravosodni policist med
pripravljenostjo za delo začne opravljati delo, se mu čas opravljanja dela
šteje v delovni čas. Delo, opravljeno med odrejeno pripravljenostjo za delo na
dan, ko je pravosodni policist že opravil dnevno delovno obveznost na podlagi
razporeda dela, se šteje kot delo preko polnega delovnega časa.
(5) Pripravljenost za delo pisno odredi
generalni direktor, direktor zavoda ali osebe, ki jih pooblastita.
227.f člen
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja
delovna razmerja, o časovnih omejitvah dnevne delovne obveznosti, dnevnega in
tedenskega počitka ter dela preko polnega delovnega časa, lahko v izjemnih,
nujnih ali nepredvidenih primerih, ko ni mogoče drugače opraviti nalog,
predpostavljeni, po predhodni odobritvi direktorja zavoda, pravosodnemu
policistu po poteku delovnega časa odredi, da opravi ali dokonča že začeto
nalogo, ki je nujna. Takšna odreditev se šteje kot delo preko polnega delovnega
časa.
(2) Odreditev dela po prejšnjem odstavku je
dopustna do dokončanja nujne naloge s tem, da je treba pravosodnemu policistu
takoj po prenehanju razlogov za odreditev takšnega dela zagotoviti ustrezen
počitek. Soglasje pravosodnega policista zaradi nujne narave odrejenega dela ni
potrebno.
(3) Delo preko polnega delovnega časa po
prvem odstavku tega člena mora predpostavljeni odrediti v pisni obliki
praviloma pred potekom delovnega časa. Če zaradi narave dela ali nujnosti
opravljanja dela to ni mogoče, se lahko delo preko polnega delovnega časa v
izjemnih primerih odredi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči
naknadno, najpozneje v osmih dneh po opravljenem delu preko polnega delovnega
časa.
(4) Skupno delo pravosodnega policista,
opravljeno preko polnega delovnega časa ne sme presegati letne časovne
omejitve, ki jo določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
228. člen
(prenehal
veljati)
229. člen
(1) Pooblaščena uradna oseba ne sme
opravljati dela, ki bi jo oviralo pri opravljanju nalog uprave, ali dela, ki bi
škodovalo ugledu uprave, oziroma dela, ki ni združljivo z naravo dejavnosti
uprave.
(2) Dela, ki jih pooblaščena uradna oseba
ne sme opravljati, določi generalni direktor.
(3) Za vrednotenje posebnih prepovedi in
omejitev iz tega člena določi Vlada Republike Slovenije odstotek povečanja
osnovne plače pooblaščenih uradnih oseb.
230. člen
Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na
pooblaščene uradne osebe, veljajo tudi za druge delavce, za katere je tako
določeno v aktu o sistemizaciji.
Pravosodna varnostna policija
231. člen
(1) Delovno razmerje pravosodnega policista
v upravi lahko sklene oseba, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, ki
ureja javne uslužbence, izpolnjuje še naslednje pogoje:
-
je državljan Republike Slovenije;
-
ima končano najmanj srednjo splošno oziroma srednjo strokovno izobrazbo;
-
ima ustrezne psihofizične sposobnosti in ne uživa prepovedanih drog;
-
je bil varnostno preverjen in zanj ne obstajajo varnostni zadržki.
(2) Psihofizične sposobnosti se določijo v
aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(3) Uprava zbira podatke iz prvega odstavka
tega člena neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, z njeno pisno
privolitvijo pa tudi od drugih oseb, organov in organizacij.
(4) Z osebo, za katero se z varnostnim
preverjanjem ugotovi obstoj varnostnega zadržka, se delovno razmerje ne sklene.
Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje
pogojev za sklenitev delovnega razmerja.
(5) Če se varnostni zadržek ugotovi po
sklenitvi delovnega razmerja, se pogodba o zaposlitvi razveljavi v skladu z
zakonom, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev.
(6) Sklenitev delovnega razmerja za
opravljanje nalog pravosodnega policista se izvede skladno z zakonom, ki ureja
sistem javnih uslužbencev, če ta zakon ne določa drugače.
231.a člen
(1) Oseba, ki sklene delovno razmerje za
opravljanje nalog pravosodnega policista, mora biti zanesljiva in verodostojna.
(2) Šteje se, da oseba ni zanesljiva in
verodostojna, če so podani varnostni zadržki.
(3) Varnostni zadržki so:
1.
lažne navedbe v vprašalniku za varnostno preverjanje;
2.
pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni
dolžnosti;
3.
pravnomočna odločba o storjenem prekršku zoper javni red in mir z
elementi nasilja, prekršku v zvezi s proizvodnjo in prometom s prepovedanimi
drogami ali prekršku v zvezi z orožjem;
4.
odvisnost od alkohola, prepovedanih psihoaktivnih snovi ter drugih oblik
odvisnosti, če ta pomeni tveganje za uspešno opravljanje dela;
5.
bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog
pravosodne varnostne policije;
6.
odvzeta poslovna sposobnost;
7.
ugovor vesti, če se nanaša na opravljanje del in nalog pravosodne
varnostne policije.
(4) Če obstaja sum o obstoju varnostnega
zadržka iz 4. ali 5. točke prejšnjega odstavka, se osebo napoti na zdravniški
pregled k izvajalcu zdravstvenih storitev. Če se oseba pregleda iz
neupravičenih razlogov ne udeleži, se šteje, da varnostni zadržek obstaja.
231.b člen
(1) Podatki, ki se smejo pridobivati v
postopku varnostnega preverjanja, so:
1.
osebno ime, vključno s prejšnjimi,
2.
davčna številka,
3.
datum in kraj rojstva,
4.
državljanstvo oziroma državljanstva, vključno s prejšnjimi,
5.
naslov prebivališča (stalnega in začasnega),
6.
zakonski stan ali z njim izenačena skupnost in število otrok,
7.
poklic in delo, ki ga opravlja ali ga je opravljal,
8.
znanje o ravnanju z orožjem,
9.
sedanji in prejšnji delodajalci ter njihovi naslovi,
10.
pravnomočne sodbe zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni
dolžnosti, ter sodbe in odločbe o prekrških,
11.
kazenski postopki za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
in postopki o prekrških,
12.
odvisnost od alkohola, prepovedanih drog oziroma druge odvisnosti,
13.
bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog
pravosodne varnostne policije,
14.
disciplinske sankcije v zvezi z delom,
15.
prejšnja varnostna preverjanja po tem zakonu ter
16.
lastnosti in okoliščine iz življenja preverjane osebe zaradi katerih bi
lahko bila izpostavljena izsiljevanju ali drugim oblikam pritiska.
(2) Med varnostnim preverjanjem se smejo
zbirati le tisti podatki iz prejšnjega odstavka, ki so pomembni za odločitev o
varnostnem zadržku.
(3) Samostojni podjetniki posamezniki,
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnosti, pravne osebe in državni
organi, od katerih uprava med varnostnim preverjanjem zbira podatke iz prvega
odstavka tega člena, morajo podatke brezplačno posredovati upravi najpozneje v
15 dneh od prejetja zahteve.
(4) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo
obdelovati podatke v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in z
drugimi predpisi, ki urejajo zaupnost ali tajnost podatkov, preverjani osebi pa
niso dolžni sporočiti ali potrditi, da so bili podatki posredovani upravi.
Preverjena oseba je s tem lahko seznanjena pet let po varnostnem preverjanju
oziroma dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
232. člen
(1) Pravosodni
policist mora v osemnajstih mesecih po sprejemu v
delovno razmerje uspešno opraviti predpisano usposabljanje in zahtevan
strokovni izpit. Program usposabljanja in program strokovnega izpita predpiše
minister, pristojen za pravosodje.
(2) Po opravljenem izpitu iz prejšnjega
odstavka mora pravosodni policist pred generalnim direktorjem dati prisego, ki
se glasi:
»Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju
nalog varovanja in nadzora vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval
svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine.«.
(3) Pravosodni policist, ki je pridobil
status pooblaščene uradne osebe v drugem državnem organu, mora opraviti
usposabljanje samo iz vsebin, ki jih program za pooblaščene uradne osebe
drugega državnega organa ne zajema. Zahtevane vsebine določi minister,
pristojen za pravosodje.
(4) Po uspešno
opravljenem strokovnem izpitu iz prvega odstavka tega člena mora pravosodni policist v delovnem razmerju ostati najmanj še
dvakrat toliko časa, kot je trajalo usposabljanje.
(5) Pravosodni
policist, ki mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi med
usposabljanjem ali pred potekom roka iz prejšnjega odstavka, mora povrniti
stroške usposabljanja.
233. člen
(1) Pravosodni policisti morajo biti strokovno
in psihofizično usposobljeni za opravljanje svojih nalog.
(2) Generalni urad skrbi za načrtovanje in
izvajanje usposabljanja ter zagotavlja pogoje za usposabljanje pravosodnih
policistov.
(3) Usposabljanje poteka po programih, ki
jih določi generalni direktor. Programi vključujejo seznanjanje s predpisi s
področja izvrševanja kazenskih sankcij, usposabljanje za izvrševanje pooblastil
pravosodnih policistov s praktičnim postopkom, tehnike obvladovanja oseb ter
vaje v streljanju.
233.a člen
(1) Pravosodni policist, ki posameznih
usposabljanj po programih iz tretjega odstavka prejšnjega člena ni opravil
uspešno, mora opraviti preizkus strokovne in psihofizične usposobljenosti pred
komisijo, ki jo imenuje generalni direktor.
(2) Vsebino in potek preizkusa strokovne in
psihofizične usposobljenosti ter način ocenjevanja pred komisijo določi
generalni direktor.
(3) Pravosodni policist sme ponavljati
preizkus iz prejšnjega odstavka največ dvakrat zaporedoma.
(4) Udeležba na preizkusu spada v redno
delovno obveznost pravosodnega policista.
(5) Če pravosodni policist preizkusa ne
opravi uspešno, se ga razporedi na drugo delovno mesto v skladu s predpisi, ki
urejajo pogoje za razporeditev javnih uslužbencev.
234. člen
(1) Pravosodni policisti so oboroženi in
enotno uniformirani ter nosijo položajne oznake.
(2) Pravosodni policisti lahko opravljajo
delo tudi v civilni obleki pod pogoji, ki se jih določi s pravilnikom.
(3) Vozila, ki se uporabljajo za
opravljanje nalog varovanja in nadzora, so posebej označena in opremljena.
(4) Minister, pristojen za pravosodje, s
pravilnikom predpiše nošenje, hrambo in vzdrževanje orožja, vrsto, videz in
način nošenja uniforme, položajne oznake ter označitev vozil.
234.a člen
(1) Če je zoper pravosodnega policista
uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja,
ki se preganja po uradni dolžnosti, in za katerega je zagrožena kazen zapora
daljša od šestih mesecev, lahko generalni direktor odloči, da se pravosodni
policist začasno odstrani z dela (suspenz).
(2) Če je bil pravosodni policist obsojen
zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, sodišče pošlje
pravnomočno sodbo generalnemu direktorju.
(3) Pravosodnemu policistu preneha delovno
razmerje z dnem, ko generalni direktor na podlagi pravnomočne sodbe zaradi
kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, izda ugotovitveni sklep
o prenehanju delovnega razmerja.
1. Naloge pravosodnih policistov
235. člen
(1) Pravosodni policisti skrbijo za varnost,
red in disciplino tako, da:
1.
varujejo zavod in obsojence;
2.
spremljajo obsojence zunaj zavoda; in
3.
izvršujejo druge naloge, ki jih določa ta zakon.
(2) Določbe tega zakona, ki urejajo
izvrševanje pooblastil in nalog pravosodnih policistov v zavodu, se smiselno
uporabljajo tudi za izvrševanje pooblastil in nalog, ki jih pravosodni
policisti opravljajo v drugih varovanih objektih.
(3) Določbe tega zakona, ki urejajo
izvrševanje pooblastil in nalog pravosodnih policistov pri delu z obsojenci, se
smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje pooblastil in nalog, ki jih pravosodni
policisti opravljajo pri delu z drugimi varovanimi osebami.
(4) Določbe tega zakona, ki urejajo uporabo
prisilnih sredstev pri delu z obsojenci, se smiselno uporabljajo tudi za
uporabo prisilnih sredstev, kadar jih pravosodni policisti pri svojem delu
smejo uporabiti zoper osebe, ki niso varovane osebe.
235.a člen
(1) Za varovanje varovanih objektov in
varovanih območij ter preprečevanje pobegov obsojencev se namestijo in uporabljajo
videonadzorni sistemi.
(2) Način uporabe in nadzor nad uporabo
videonadzornega sistema, odrejanjem snemanja, ravnanjem s posnetki podrobneje
predpiše minister, pristojen za pravosodje.
(3) Pravosodni policisti lahko v varovanem
območju izvajajo motenje elektronskih komunikacij in GPS-signala ter brez opozorila
onesposobijo brezpilotne letalne naprave, ki bi se zadrževale v varovanem
območju zavoda.
2. Pooblastila pravosodnih policistov
235.b člen
(1) Pooblastila pravosodnih policistov so z
zakonom določeni ukrepi, ki jih pravosodni policist pod pogoji, ki jih določa
zakon, uporablja za izvrševanje svojih nalog.
(2) Pooblastila pravosodnega policista so:
1.
izdajanje ukazov,
2.
ugotavljanje istovetnosti obsojenca in odvzem prstnih odtisov,
3.
ugotavljanje identitete,
4.
opravljanje preizkusov alkoholiziranosti in sodelovanje pri preizkusu
prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi,
5.
zbiranje operativnih informacij o obsojencu,
6.
odstranitev in namestitev obsojenca v poseben prostor,
7.
pregled osebnih stvari, vozil in prtljage,
8.
pregled pošiljk,
9.
pregled prostorov,
10.
varnostni pregled osebe,
11.
osebni pregled osebe,
12.
odvzem nedovoljenih stvari,
13.
zasledovanje pobeglega obsojenca,
14.
odvzem prostosti in
15.
uporaba prisilnih sredstev.
235.c člen
(1) Za izvršitev naloge pravosodni policist
uporabi tisto pooblastilo, ki osebo, zoper katero je pooblastilo uporabljeno,
najmanj prizadene.
(2) Pravosodni policist uporablja
pooblastilo samo tako dolgo, da je namen dosežen, ali dokler se izkaže, da
namena ni mogoče doseči.
(3) Uporaba pooblastila ne sme povzročiti
škode, ki ni v sorazmerju z namenom in cilji uporabe pooblastila.
(4) Posamezno pooblastilo nikoli ne sme
biti uporabljeno kot kazen.
235.č člen
Z ukazom pravosodni policist odredi, da
obsojenec nekaj opravi, stori ali opusti, se odstrani z določenega mesta ali
odide na določen kraj ali prostor.
235.d člen
(1) Ugotavljanje istovetnosti je postopek,
v katerem pravosodni policist ugotovi identiteto obsojenca ob prihodu v zavod
zaradi prestajanja kazni zapora in ob izhodu iz zavoda.
(2) Istovetnost iz prejšnjega odstavka se
najprej ugotovi s primerjanjem osebnih podatkov obsojenca na osebni izkaznici
ali drugi javni listini, ki vsebuje osebne podatke o obsojencu, s podatki,
navedenimi na nalogu za izvršitev kazni, odločbi o premestitvi ali na drugi
listini, ki je podlaga za sprejem obsojenca v zavod.
(3) Če istovetnosti ni mogoče ugotoviti na
način iz prejšnjega odstavka, se jo lahko ugotavlja s preverjanjem podatkov s
pomočjo drugih oseb, drugih listin, podatkov iz evidenc po tem zakonu ali s
primerjavo fotografij.
(4) V primeru suma, da prestajanja kazni
zapora ni nastopila oseba, ki bi morala nastopiti kazen po nalogu za izvršitev
kazni, ali v primeru, da istovetnosti ni mogoče ugotoviti na način iz prvega in
drugega odstavka tega člena, zavod o tem nemudoma obvesti policijo, ki izvede
nadaljnji postopek v skladu s predpisi, ki urejajo postopke policijske
identifikacije.
(5) Pravosodni policist v primeru suma o
istovetnosti obsojenca iz prejšnjega odstavka in v postopkih izvrševanja
čezmejnega ali mednarodnega sodelovanja, po odredbi direktorja zavoda ali
osebe, ki jo on pooblasti, obsojencu odvzame prstne odtise obeh rok.
235.e člen
(1) Identifikacija je postopek, v katerem
pravosodni policist ugotovi identiteto druge osebe, ki:
-
pride v zavod z namenom vstopa;
-
se nahaja na varovanem območju zavoda;
-
ovira pravosodnega policista pri izvrševanju njegovih nalog.
(2) Identifikacija se opravi z ugotovitvijo
imena in priimka ter osebne fotografije na izročeni javni listini.
(3) Zavod za namene varovanja življenja in
zdravja oseb in reda v zavodu oziroma na varovanem območju zavoda v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, vodi evidenco o vstopih in
izstopih.
235.f člen
(1) Preizkus alkoholiziranosti opravi
pravosodni policist s sredstvi, ki reagirajo na alkohol v izdihanem zraku.
(2) Pravosodni policist sodeluje pri
opravljanju preizkusa prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi na način, da
nadzoruje in zagotavlja varnost v postopku oddaje telesnih tekočin za preizkus.
Nadzor in zagotavljanje varnosti iz tega odstavka opravlja oseba istega spola
kot oseba, ki oddaja telesno tekočino.
(3) Preizkus alkoholiziranosti oziroma
oddaja telesnih tekočin se ne opravi, če obsojenec to odkloni ali če prizna, da
je zaužil alkohol ali nedovoljeno psihoaktivno snov.
235.g člen
(1) Zbiranje operativnih informacij o
obsojencu vključuje zbiranje, vrednotenje in analiziranje podatkov, ki se
nanašajo na disciplinske prestopke obsojencev oziroma na njihovo preprečevanje
in odkrivanje.
(2) Pravosodni policist o ugotovitvah iz
prejšnjega odstavka sproti poroča direktorju zavoda.
236. člen
(1) Pravosodni policist sme obsojenca
odstraniti iz skupnih bivalnih in drugih prostorov in ga odvesti v poseben
prostor, če je podan sum za obstoj vsaj enega od naslednjih razlogov:
-
da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali če
resno grozi, da bo storil tako kaznivo dejanje,
-
da se pripravlja na beg ali upor,
-
da kakorkoli ogroža sebe ali druge,
-
da huje ovira druge pri delu, počitku ali razvedrilu,
-
da namerno uničuje zavodski inventar.
(2) V posebnem prostoru sme obsojenec
ostati največ 12 ur. Če se pred iztekom tega časa ugotovi, da je še vedno podan
kateri od razlogov iz prejšnjega odstavka, lahko pravosodni policist, ki vodi
izmeno, v soglasju z direktorjem zavoda odloči, da se obsojenec še nadalje namesti
v poseben prostor, dokler za to obstajajo razlogi, vendar na podlagi posamezne
odločbe ne več kot 12 ur. Namestitev obsojenca v posebnem prostoru ne sme
trajati skupno več kot 72 ur neprekinjeno.
(3) Obsojenec mora biti v posebnem prostoru
posebej nadzorovan. Če v času nadzora pravosodni policist ugotovi, da ni več
razlogov za namestitev v posebnem prostoru, to sporoči pravosodnemu policistu,
ki vodi izmeno, ki odloči o nadaljnjem bivanju obsojenca v posebnem prostoru. O
namestitvi obsojenca v posebnem prostoru je treba takoj obvestiti zdravstveno
osebje, ki odredi potrebne ukrepe za zavarovanje njegovega življenja in
zdravja.
236.a člen
(1) Pravosodni policist opravi pregled
osebnih stvari obsojenca in pregled prtljage, ki jo obsojenec prinese v zavod
ali odnese iz zavoda:
1.
ob varnostnem oziroma osebnem pregledu obsojenca;
2.
ob pregledu prostora, v katerem biva ali ga uporablja obsojenec in
3.
kadar obstaja sum, da obsojenec med osebnimi stvarmi ali v prtljagi
skriva nedovoljeno stvar.
(2) Pravosodni policist opravi pregled
osebnih stvari oziroma prtljage obsojenca tako, da obsojencu ukaže, naj mu
izroči osebne stvari oziroma prtljago in jih v njegovi prisotnosti pregleda.
(3) Pravosodni policist opravi tudi pregled
stvari, ki jih ima pri sebi druga oseba, ki pride do zavoda z namenom vstopa v
zavod ali ko odhaja iz zavoda. Osebi, ki ne soglaša s pregledom iz tega
odstavka, se vnos stvari v zavod ali iznos iz zavoda ne dovoli.
(4) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno
uporabljajo tudi za pregled vozila, s katerim oseba vstopi ali izstopi iz
zavoda.
(5) Pregled iz tega člena opravi pravosodni
policist v prisotnosti osebe, katere stvari, prtljago oziroma vozilo pregleda.
236.b člen
Pravosodni policist opravi pregled pisemske
pošiljke iz prvega odstavka 72. člena tega zakona in pošiljke iz 76. člena tega
zakona v navzočnosti obsojenca tako, da odpre pošiljko in pregleda vsebino na
način, da ne bere vsebine pisanja.
236.c člen
(1) Pravosodni policist opravi pregled
prostora, v katerem obsojenec biva, če obstaja sum, da je v prostoru
nedovoljena stvar.
(2) Pregled se opravi v navzočnosti
obsojenca. Če obsojenec ni dosegljiv ali je v takem psihofizičnem stanju, da bi
lahko ogrozil varno izvedbo pregleda, lahko pravosodni policist pregleda
prostor brez njegove navzočnosti, pri čemer je kot priča navzoč eden od drugih
obsojencev.
(3) Pregled bivalnih prostorov se opravi po
pisni odredbi, ki jo izda vodja oddelka za varnost ali operativni vodja, v
dislociranem oddelku pa vodja dislociranega oddelka ali operativni vodja.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
odredba za vizualni pregled bivalnih prostorov ni potrebna.
236.č člen
(1) Pravosodni policist lahko pri
opravljanju pregledov osebnih stvari ali prtljage obsojenca, pošiljk, prostorov
in vozil ter pri opravljanju drugih nalog, za odkrivanje nedovoljenih stvari,
po pisni odredbi poveljnika kot pripomoček uporablja službenega psa, če obstaja
sum, da so v stvareh, prostorih, vozilih ali v varovanem območju nedovoljene
stvari, ki se jih s službenim psom lahko odkrije.
(2) Pravosodni policist lahko uporablja
službenega psa tudi kot pripomoček za odvračanje in odkrivanje aktivnosti, ki
ogrožajo varnost, red in disciplino v varovanem območju varovanega objekta in
za zasledovanje pobeglega obsojenca.
236.d člen
(1) Pravosodni policist opravi varnostni
pregled obsojenca:
-
ob sprejemu v dislocirane polodprte in odprte oddelke;
-
ob prihodu z zunajzavodske ugodnosti ali namenskega izhoda v spremstvu
pravosodnih policistov, razen če obsojenec kazen prestaja v dislociranem polodprtem
ali odprtem oddelku;
-
na prehodih med deli zavoda, ki so določeni v načrtih varovanja
varovanih objektov;
-
pred po zaključku obiska in po njem, razen če obsojenec prestaja kazen v
dislociranem polodprtem ali odprtem oddelku;
-
pred spremljanjem obsojenca zunaj zavoda in po njem;
-
vselej, ko obstaja sum, da obsojenec pri sebi skriva nedovoljeno stvar.
(2) Pred začetkom varnostnega pregleda
pravosodni policist obsojenca pozove, naj odda vse predmete oziroma stvari, ki
jih ima pri sebi.
(3) Pravosodni policist opravi varnostni
pregled tako, da z napravo, ki zaznava kovinske dele, pri obsojencu preveri
prisotnost kovinskih predmetov (prvi del varnostnega pregleda). Pravosodni
policist pretipa vidno površino oblačil, ki jih ima obsojenec na sebi, obuvala,
podplate, vrhnja oblačila, pokrivala, hlačni pas in hlačne zavihke (drugi del
varnostnega pregleda).
(4) Pravosodni policist opravi varnostni
pregled obsojenca v celoti, razen če je z načrtom varovanja zavoda določeno, da
se v določenih okoliščinah opravi le prvi ali le drugi del varnostnega
pregleda.
(5) Drugi del varnostnega pregleda
obsojenca sme opraviti le oseba istega spola.
236.e člen
(1) Pravosodni policist opravi varnostni
pregled osebe, ki ni obsojenec, in pride do zavoda oziroma varovanega območja z
namenom vstopa v zavod ali varovano območje zavoda.
(2) Pred začetkom varnostnega pregleda
pravosodni policist osebo iz prejšnjega odstavka opozori na pregled in jo
seznani s potekom pregleda.
(3) Pravosodni policist opravi pregled
osebe iz prvega odstavka tega člena tako, da z uporabo tehničnih sredstev
preveri prisotnost nedovoljenih stvari na osebi in njeni osebni prtljagi. Če
pravosodni policist pri pregledu zazna kovinske ali druge stvari, ki bi lahko
bile nedovoljene, osebo pozove, naj mu jih izroči v pregled.
(4) Pravosodni policist osebo iz prvega
odstavka tega člena pozove, naj osebno prtljago, zlasti pa stvari, za katere je
na vidnem mestu označeno, da niso dovoljene, odda v hrambo.
(5) Predmeti iz osebne prtljage in
predmeti, ki jih ima oseba iz prvega odstavka na sebi, se lahko dodatno
pregledajo, če je to potrebno za zagotovitev varnosti, reda in discipline.
(6) Direktor zavoda lahko izjemoma dovoli
vnos nedovoljene stvari osebi iz tega člena, če oceni, da se s tem ne ogrožajo
varnost, red in disciplina.
(7) Če oseba iz prvega odstavka tega člena
pregleda ne dovoli, ji pravosodni policist ne dovoli vstopa v zavod oziroma zadrževanja
na varovanem območju.
(8) Določbe tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za pregled oseb, ki so na varovanem območju zavoda.
(9) Določbe tega člena se ne uporabljajo za
delavce uprave ter druge uradne osebe državnih organov, sodišč in nadzornih
organov, ki prihajajo v zavod v zvezi z opravljanjem nadzora.
(10) Direktor zavoda lahko izjemoma zaradi
preprečitve vnosa nedovoljenih stvari v zavod za delavce zavoda odredi ukrep
osebnega pregleda v skladu z 236.g členom tega zakona. O tem ukrepu direktor
zavoda obvesti generalnega direktorja.
236.f člen
(1) Pravosodni policist opravi osebni
pregled obsojenca:
-
ob sprejemu na prestajanje kazni, razen ob sprejemu v dislocirani polodprti
ali odprti oddelek,
-
ob prihodu iz zunajzavodskih ugodnosti in namenskih izhodov brez
spremstva pravosodnih policistov, razen če obsojenec kazen prestaja v
dislociranem polodprtem ali odprtem oddelku,
-
pred izvajanjem preizkusa prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi,
-
pred namestitvijo v poseben prostor in
-
kadar obstaja sum, da obsojenec pri sebi skriva nedovoljene stvari in
teh stvari z varnostnim pregledom ni mogoče ugotoviti.
(2) Pred začetkom osebnega pregleda se
obsojenec seznani z razlogi za pregled in s potekom pregleda.
(3) Pravosodni policist opravi osebni
pregled obsojenca tako, da obsojencu ukaže, naj v pregled odda vse stvari in
oblačila, ki jih ima na sebi, nato pregleda površino obsojenčevega telesa in
obsojenčevo lasišče. Obsojencu se za čas osebnega pregleda zagotovijo
nadomestna oblačila.
(4) Osebni pregled obsojenca opravita dva
pravosodna policista, ki sta istega spola kot obsojenec, brez navzočnosti
drugih oseb. Če je izvedba osebnega pregleda nujna, ker bi bilo odlašanje do
prihoda drugega pravosodnega policista nevarno, izjemoma opravi osebni pregled
en pravosodni policist.
(5) Pregled iz pete alineje prvega odstavka
tega člena opravita pravosodna policista po pisni odredbi, ki jo izda vodja
oddelka za varnost. Če je vodja oddelka za varnost odsoten in bi bilo odlašanje
z osebnim pregledom do izdaje pisne odredbe vodje oddelka za varnost nevarno,
pravosodna policista opravita pregled po ustni odredbi operativnega vodje.
(6) O osebnem pregledu, ki ga je v skladu s
tretjim odstavkom tega člena opravil en pravosodni policist, in o osebnem
pregledu, opravljenem po ustni odredbi iz prejšnjega odstavka, pravosodni
policist takoj obvesti operativnega vodjo in mu odda poročilo o izvedenem osebnem
pregledu, v katerem opiše razloge za opravljen pregled, zlasti pa utemelji
razlog za opravljanje pregleda brez navzočnosti drugega pravosodnega policista
oziroma za izdajo ustne odredbe. Operativni vodja s poročilom seznani
direktorja zavoda in vodjo oddelka za varnost.
(7) O osebnih pregledih iz pete alineje
prvega odstavka tega člena, pri katerih niso bile najdene nedovoljene stvari,
vodja oddelka za varnost pisno poroča direktorju zavoda in v poročilu opiše
okoliščine suma, ki je bil podlaga za opravljeni osebni pregled.
236.g člen
(1) Pravosodni policist opravi osebni
pregled obiskovalca obsojenca, če po opravljenem varnostnem pregledu obstaja
sum, da ima obiskovalec pri sebi nedovoljene stvari, ki jih ne izroči, in še
nadalje izraža, da želi obiskati obsojenca.
(2) Osebni pregled iz tega člena opravi
pravosodni policist po pisni odredbi direktorja zavoda. Če je izvedba pregleda
za zagotovitev varnosti nujna, ker bi bilo odlašanje do izdaje pisne odredbe
nevarno, opravi pravosodni policist pregled po pisni odredbi operativnega
vodje.
(3) Pregled iz tega člena opravita dva
pravosodna policista brez navzočnosti drugih oseb. Osebni pregled opravi
pravosodni policist, ki je istega spola kot obiskovalec obsojenca.
(4) Pred začetkom pregleda pravosodni policist
obiskovalca seznani z razlogom za pregled in s potekom pregleda.
(5) Pravosodni policist opravi osebni
pregled obiskovalca tako, da pretipa vidno površino oblačil, ki jih ima oseba
na sebi, ter obuvala, vrhnja oblačila in pokrivala, ki jih obiskovalec izroči v
pregled. Pravosodni policist pregleda tudi hlačni pas, hlačne zavihke, podplate
in lasišče obiskovalca.
(6) Direktor zavoda lahko izjemoma dovoli
vnos nedovoljene stvari osebi iz tega člena, če oceni, da se s tem ne ogrožajo
varnost, red in disciplina.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo
zoper delavce uprave ter druge uradne osebe državnih organov, sodišč in
nadzornih organov, ki prihajajo v zavod v zvezi z opravljanjem nadzora.
236.h člen
(1) Pravosodni policist obsojencu odvzame
stvari, ki jih po tem zakonu ne sme imeti pri sebi.
(2) Odvzete nedovoljene stvari, katerih
posest ali uporaba ni predmet kaznivega dejanja, in so obsojenčeva lastnina,
obsojenec lahko pošlje ali izroči osebi, ki jo sam določi, ali pa se hranijo v
zavodu in se vrnejo obsojencu ob odpustu.
(3) O najdbi in odvzemu nedovoljenih
stvari, katerih posest ali uporaba bi lahko pomenila kaznivo dejanje, se takoj
obvesti policijo. Če gre za sum storitve kaznivega dejanja, pravosodni policist
stvari zavaruje kot dokaze.
(4) Nedovoljene stvari, katerih lastnik je
neznan in niso stvari iz drugega odstavka, se v roku 30 dni po najdbi
komisijsko uničijo.
(5) Odvzete nedovoljene stvari in druge
hranjene obsojenčeve stvari, ki jih obsojenec v roku 30 dni po odpustu ne prevzame,
se komisijsko uničijo.
(6) Stvari, katerih lastnik je neznan, in
se v skladu z drugimi predpisi ne posredujejo drugim organom, se v roku 30 dni
po najdbi komisijsko uničijo.
(7) Minister, pristojen za pravosodje,
podrobneje določi ravnanje z odvzetimi nedovoljenimi stvarmi.
236.i člen
(1) Pravosodni policist zasleduje pobeglega
obsojenca dokler obstaja možnost, da bo prijet.
(2) Med zasledovanjem sme pravosodni
policist brez odločbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje in druge prostore.
237. člen
(črtan)
238. člen
(1) Pravosodni policist osebi, ki je
zasačena pri kaznivem dejanju ali kršenju javnega reda in miru, odvzame
prostost in jo zadrži do prihoda policije, vendar največ dve uri.
(2) Pravosodni policist odvzame prostost in
do prihoda policije zadrži tudi osebo, vendar največ dve uri, pri kateri so
bile z varnostnim ali osebnim pregledom najdene stvari, katerih posest ali
uporaba bi pomenila kaznivo dejanje. O takšni najdbi pravosodni policist takoj
obvesti policijo.
239. člen
(1) Pravosodni policist zoper obsojenca
uporabi prisilna sredstva, če z drugimi pooblastili ne more preprečiti bega,
napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne škode.
(2) Pravosodni policist uporabi prisilna
sredstva tudi zoper osebo, ki ni obsojenec, če:
1.
oseba ovira njegovo delo in s tem ogroža varno izvedbo spremstva oziroma
varovanja obsojenca zunaj zavoda, ogroža obsojenca, varnost zavoda ali oseb v
njem;
2.
je oseba zalotena pri kaznivem dejanju ali kršenju javnega reda in miru
ter je uporaba prisilnega sredstva nujno potrebna za preprečitev ali odvrnitev
nevarnosti ali odvzem prostosti osebi.
(3) Za uporabo prisilnega sredstva v
primerih iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in
na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki urejajo pogoje in način uporabe prisilnih
sredstev zoper obsojenca.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega
člena pravosodni policist prisilnega sredstva ne uporabi zoper vidno bolno,
ostarelo ali onemoglo osebo, vidno težkega invalida, vidno nosečo žensko ali
žensko, za katero ve, da je noseča, razen če ne more drugače obvladati njenega
upiranja ali napada ali če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi,
premoženje ali če je zaradi drugih okoliščin njeno življenje ali zdravje
neposredno ogroženo.
(5) Pri opravljanju nalog sme pravosodni
policist uporabiti naslednja prisilna sredstva:
1.
sredstva za vklepanje in vezanje;
2.
telesna sila;
3.
plinski razpršilec;
4.
palica;
5.
službeni pes;
6.
strelno orožje.
(6) Za uporabo prisilnih sredstev gre
takrat, ko pravosodni policist pri opravljanju nalog uporabi katero od sredstev
iz prejšnjega odstavka za neposredno delovanje na osebo.
239.a člen
(1) Pravosodni policist obsojenca, zoper
katerega uporabi prisilno sredstvo, predhodno na to opozori, razen če bi to
onemogočilo izvršitev naloge.
(2) Pravosodni policist uporabi tisto
prisilno sredstvo, s katerim lahko glede na varnostne okoliščine z najmanjšimi
škodljivimi posledicami za obsojenca opravi uradno nalogo.
(3) Prisilno sredstvo se uporablja samo,
dokler trajajo razlogi za njegovo uporabo, dokler namen ni dosežen ali dokler
se ne izkaže, da namena ni mogoče doseči.
(4) Milejša prisilna sredstva so sredstva
za vklepanje in vezanje ter milejše oblike telesne sile.
(5) Hujša prisilna sredstva so hujše oblike
telesne sile, plinski razpršilec, palica, službeni pes in strelno orožje.
239.b člen
(1) Sredstvo za vklepanje so lisice.
(2) Sredstva za vezanje so plastična
zatega, vrv, pas, lepilni trak ali drugo sredstvo, ki je glede na pričakovane
posledice uporabe primerljivo s sredstvom za vklepanje. Sredstvo za vezanje se
uporabi, če sredstvo za vklepanje ni dosegljivo, z njegovo uporabo pa se
preneha takoj, ko je dosegljivo sredstvo za vklepanje. Sredstvo za vezanje se
uporabi na način, določen za uporabo sredstev za vklepanje.
(3) Vklepanje obsojenca pisno odredi vodja
oddelka za varnost, če iz varnostne ocene obsojenca izhaja, da v določenih
okoliščinah, kot je spremljanje obsojenca zunaj zavoda, z milejšim ukrepom ni
mogoče preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne
škode.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko
pravosodni policist opravi vklepanje tudi brez odredbe, če ob trenutnem vedenju
obsojenca z milejšim ukrepom ne more preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali
povzročitve večje materialne škode.
239.c člen
(1) Za uporabo telesne sile se šteje
neposredna uporaba sile, kot so strokovni udarci in strokovni meti (hujše
oblike uporabe telesne sile) ter strokovni prijemi, strokovni pritiski in druge
oblike uporabe telesne sile, kot so prenašanje, potiskanje, odrivanje, razdvajanje
skupine in podobno (milejše oblike uporabe telesne sile).
(2) Pravosodni policist sme uporabiti
telesno silo, če ne more drugače obvladati upiranja obsojenca, ki mu je
predhodno izdal ukaz, naj preneha z dejanjem, s katerim ogroža življenje,
zdravje, premoženje ter red in varnost.
239.č člen
(1) Pravosodni policist uporabi plinski
razpršilec tako, da s pritiskom na sprožilec sproži raztopino na naravni
osnovi, ki draži kožo, sluznico ali dihalne poti.
(2) Pravosodni policist sme uporabiti
plinski razpršilec, če so izpolnjeni pogoji za uporabo telesne sile. Pravosodni
policist plinskega razpršilca ne sme uporabiti za obvladovanje pasivnega
upiranja obsojencev.
239.d člen
(1) Pravosodni policist sme uporabiti
gumijasto palico, palico z ročajem ali teleskopsko palico.
(2) Pravosodni policist lahko uporabi
palico, da obsojencu, ki ogroža človeško življenje, iz rok izbije nevarni
predmet ali stvar, in kadar je dovoljena uporaba hujših oblik uporabe telesne
sile, plinskega razpršilca ali službenega psa z nagobčnikom.
(3) Pravosodni policist lahko uporabi
palico tudi kot tehnični pripomoček, kadar z njo izvede tisti del strokovnih
prijemov, strokovnih pritiskov ali drugih uporab telesne sile, ki bi jih sicer
izvedel z roko.
239.e člen
(1) Kot prisilno sredstvo se šteje uporaba
službenega psa, ko ta s telesom ali ugrizom neposredno deluje na osebo.
(2) Službenega psa z nagobčnikom in na
povodcu smejo pravosodni policisti uporabiti v primeru aktivnega upiranja,
odvrnitve napada ali preprečitve bega obsojenca.
(3) Službenega psa z nagobčnikom in brez
povodca smejo pravosodni policisti uporabiti, če ne morejo drugače odvrniti
napada ali preprečiti bega obsojenca.
(4) Službenega psa brez nagobčnika in na
povodcu smejo pravosodni policisti uporabiti, če ne morejo drugače:
-
obvladati aktivnega upiranja z orožjem, nevarnim orodjem, drugimi
nevarnimi predmeti ali snovmi oziroma odvrniti napada osebe s takimi predmeti
ali snovmi,
-
obvladati aktivnega upiranja več oseb ali odvrniti njihovega napada,
-
odvrniti napada osebe, ki je fizično močnejša ali uporablja posebne
spretnosti ali
-
zasledovati nevarnega pobeglega obsojenca.
(5) Službenega psa brez nagobčnika in brez
povodca smejo pravosodni policisti uporabiti, če so podani pogoji, v katerih je
dovoljena uporaba strelnega orožja.
240. člen
(1) Pri opravljanju uradnih nalog sme pravosodni policist uporabiti strelno orožje samo,
če ne more drugače:
-
zavarovati življenja ljudi;
-
odvrniti od sebe neposrednega napada, s katerim je ogroženo njegovo
življenje;
-
odvrniti napada na objekt, ki ga varuje, če je pri tem ogroženo
življenje ljudi v njem;
-
odvrniti napada na osebo, ki jo varuje.
(2) Za preprečitev bega iz zaprtega oziroma
posebej varovanega zavoda ali oddelka sme pravosodni
policist zoper pobeglega obsojenca uporabiti strelno
orožje z gumijastimi naboji.
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov sme pravosodni policist uporabiti strelno orožje šele,
če ne more z drugimi sredstvi, ki jih določajo predpisi o opravljanju službe,
zagotoviti izvršitve uradne naloge. Pred vsako uporabo strelnega orožja mora pravosodni policist, kadar okoliščine to dopuščajo,
tistega, zoper katerega naj bi se uporabilo strelno orožje, opozoriti s klicem
in opozorilnim strelom.
(4) Pravosodni
policist, ki opravlja uradno nalogo pod neposrednim
vodstvom predpostavljenega, sme uporabiti strelno orožje samo po njegovem
ukazu. Uporabo strelnega orožja se sme ukazati le v primerih iz prvega in
drugega odstavka tega člena.
241. člen
(1) Uprava
zagotavlja pravno pomoč delavcu uprave, zoper katerega je uveden kazenski postopek
ali odškodninski postopek zaradi opravljanja uradnih nalog, ki jih je po oceni
uprave opravljal skladno s predpisi.
(2) Oceno poda komisija, ki jo imenuje generalni
direktor.
241.a člen
(1) Za pravosodnega policista, ki je bil
ali bi lahko bil poškodovan pri uporabi prisilnega sredstva, vodja oddelka za
varnost omogoči zdravstveni pregled.
(2) Obsojencu, ki je bil ali bi lahko bil z
uporabo prisilnega sredstva poškodovan, pravosodni policist takoj, ko varnostni
razlogi to dopuščajo, ponudi prvo pomoč in mu zagotovi potrebno zdravstveno
oskrbo.
(3) Po vsaki uporabi prisilnega sredstva
razen preventivnega vklepanja se obsojencu takoj, najpozneje pa v 24 urah od
uporabe prisilnih sredstev, zagotovi možnost zdravstvenega pregleda, da se
ugotovijo morebitne poškodbe in se mu zagotovi potrebna zdravstvena oskrba.
(4) O uporabi prisilnega sredstva razen
preventivnega vklepanja obsojenca zunaj zavoda je treba obvestiti generalni
urad.
(5) V primeru suma o neupravičeni ali
nestrokovni uporabi prisilnega sredstva generalni direktor imenuje komisijo, ki
oceni upravičenost in strokovnost uporabe prisilnega sredstva.
241.b člen
Določbe od 235. do 241.a člena tega zakona
se smiselno uporabljajo tudi za druge varovane osebe.
242. člen
Minister, pristojen za pravosodje,
podrobneje uredi izvrševanje nalog in pooblastil pravosodnih policistov.
Vzgojna služba
243. člen
Naloge vzgojne službe opravljajo strokovni
delavci: vzgojitelji, psihologi, pedagogi, socialni delavci, inštruktorji,
delovni inštruktorji, delovni terapevti in zdravstveno osebje.
244. člen
(1) Strokovni delavci skrbijo za takšno
organizacijo življenja in dela v zavodu, ki pospešuje ustrezno vključitev
obsojenca v normalno življenje na prostosti po prestani kazni.
(2) Strokovni delavci pripravljajo osebni
načrt obsojenca in vodijo njegovo realizacijo, organizirajo in vodijo skupinske
in individualne programe za obsojence ter sodelujejo pri načrtovanju in
izvajanju vse ostalih ukrepov, s katerimi se poskuša doseči boljšo vključitev
obsojencev v družbeno skupnost.
(3) Za strokovne delavce se organizira
usposabljanje in izobraževanje za specifično področje in metode dela.
245. člen
(črtan)
II. GOSPODARSKA DEJAVNOST
246. člen
(1) Za zagotavljanje možnosti dela
obsojencev v času prestajanja kazni zapora se v upravi organizirajo ustrezne
gospodarske dejavnosti.
(2) Gospodarske dejavnosti uprave so
sestavni del izvrševanja kazni zapora v Republiki Sloveniji.
(3) Gospodarske
dejavnosti uprave, ki se opravljajo v javnem interesu, se lahko organizirajo in
izvajajo tudi kot gospodarske javne službe.
247. člen
(1) Gospodarske dejavnosti uprave se
organizirajo kot terapevtske in učne delavnice v tistih zavodih, kjer je to
potrebno za izvajanje izobraževalnih in korektivnih dejavnosti obsojencev.
(2) Za delovanje terapevtskih in učnih
delavnic se smiselno uporabljajo predpisi s področja izobraževanja.
(3) Obsojencem, ki so vključeni v delovno
terapijo iz 15. člena tega zakona, pripada plačilo za delo pri delovni
terapiji, in sicer po kriterijih in merilih, ki jih predpiše minister,
pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo.
(4) Obsojenci iz prejšnjega odstavka imajo
tudi pravico do letnega dopusta v višini in pod pogoji, ki jih določa ta zakon
in na njegovi podlagi izdani predpisi o letnem dopustu obsojencev. Obsojencem
je zagotovljena tudi pravica do 30-minutnega odmora med delovno terapijo, če
traja poln delovni čas. Pravico do sorazmernega odmora med delovno terapijo
imajo tudi obsojenci, če delovna terapija traja najmanj štiri ure dnevno.
248. člen
(1) Ustanovitelj posameznih
pravno-organizacijskih oblik gospodarskih dejavnosti uprave je Vlada Republike
Slovenije, ki v ustanovnem aktu uredi vprašanja, ki izhajajo iz namena
ustanovitve posamezne organizacijske oblike, ter druga vprašanja skladno z določbami
zakona, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) Gospodarske dejavnosti uprave se
organizirajo kot režijski obrati smiselno po predpisih, ki urejajo organizacijo
režijskih obratov. Taka organizacijska oblika je smiselna, ko bi bilo zaradi
majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti
podjetje po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali podeliti
koncesijo. Režijski obrati se organizirajo kot notranje organizacijske enote
zavodov.
(3) Gospodarske dejavnosti uprave se lahko
organizirajo tudi v eni od pravno-organizacijskih oblik, ki jih določa zakon,
ko se zaradi zagotavljanja večjih možnosti dela obsojencev ukvarjajo tudi s
proizvodnjo izdelkov in storitev za potrebe uprave in potrebe drugih organov
ali so ti izdelki lahko namenjeni trgu.
249. člen
Kadar obstajajo pogoji, da se gospodarske
dejavnosti uprave v enaki kakovosti lahko učinkoviteje zagotavljajo na drug
način, se pravno-organizacijske oblike iz prejšnjega člena lahko ustanovijo ali
preoblikujejo skladno z zakoni, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo, zavode
oziroma javne gospodarske službe.
250. člen
V posameznem zavodu se lahko glede na
velikost zavoda, posebne značilnosti zavodskih programov, velikost in
posebnosti gospodarskih dejavnosti ter iz drugih razlogov organizirajo
gospodarske dejavnosti v več organizacijskih oblikah.
III. DAJANJE PODATKOV IZ KAZENSKE EVIDENCE
250.a člen
(1) Ministrstvo
upravlja kazensko evidenco, evidenco vzgojnih ukrepov in evidenco izbrisanih
obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost (v nadaljnjem besedilu:
kazenske evidence), skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu in
evidenco pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških (v nadaljnjem besedilu:
evidence). V evidencah se obdelujejo: osebni podatki,
vključno z enotno matično številko občana, o storilcih kaznivih dejanj iz sodb
ali drugih odločb sodišč, podatki o izrečenih kaznih, varnostnih ukrepih,
pogojnih obsodbah, sodnih opominih, vzgojnih ukrepih in o obsodbah, s katerimi
je bila storilcem kaznivih dejanj, o katerih se vodi kazenska evidenca, odpuščena kazen, o izrečenih sankcijah v
postopku o prekršku ter o njihovih pravnih posledicah; poznejše spremembe
podatkov o obsodbah, ki so bile vpisane v kazensko evidenco, pa tudi podatki o
izvršeni kazni in razveljavitvi vpisa neupravičene obsodbe. Na podlagi enotne
matične številke občana se iz Centralnega registra prebivalstva v kazensko
evidenco vpiše veljaven podatek o osebnem imenu.
(2) Podatke za evidence iz prejšnjega
odstavka posredujejo ministrstvu upravljavec Centralnega registra prebivalstva,
državni organi, pristojni organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci
javnih pooblastil, ki obdelujejo podatke, ki so potrebni za točnost in ažurnost
podatkov v kazenski evidenci. Ministrstvu se v skladu z zakonom, ki ureja
varstvo osebnih podatkov, zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in
zakonom, ki ureja davčni postopek, za izvajanje njegovih nalog in pooblastil iz
prvega odstavka tega člena ter za namene zagotavljanje točnosti in
posodobljenosti podatkov ob vpisu ali posredovanju podatkov iz evidence,
omogoči neposreden elektronski dostop do Centralnega registra prebivalstva.
Dostop se izvede z imenom in priimkom, enotno matično številko ali drugimi
podatki, ki v povezavi z osebnim imenom zagotavljajo enoznačno identifikacijo
osebe, o kateri se zahteva podatek ter opravilno številko zadeve in navedbo
pravne podlage. Za potrebe vodenja kazenske evidence za pravne osebe se omogoči
tudi elektronski dostop do centralnega registra aktivnih in izbrisanih pravnih
oseb.
(3) V evidence iz prvega odstavka tega
člena se vpisujejo naslednji podatki:
1.
ime in priimek ter datum rojstva;
2.
enotna matična številka oziroma matična številka pravne osebe;
3.
kraj in država rojstva;
4.
državljanstvo;
5.
stalno oziroma začasno prebivališče;
6.
naziv in naslov sodišča oziroma prekrškovnega organa, za tuje sodišče
tudi ime države; številka in datum izreka odločbe sodišča prve stopnje oziroma
prekrškovnega organa, datum izreka in pravnomočnosti odločbe organa druge
stopnje;
7.
zakonska označba kaznivega dejanja oziroma prekrška z navedbo člena,
odstavka in točke, ki je bil uporabljen;
8.
čas izvršitve kaznivega dejanja;
9.
vrsta in višina izrečene kazenske sankcije oziroma sankcije za prekršek,
ki se vpisuje v evidenco, z navedbo trajanja izrečene sankcije;
10.
vse spremembe v zvezi z vpisanimi podatki, z navedbo organa, ki je izdal
odločbo, in podatki o njej;
11.
v evidenci kazenskih točk se obdelujejo tudi podatki o vozniškem
dovoljenju ter podatek o času izvršitve prekrška.
(4) Za vzgojne ukrepe se upravlja posebna
evidenca, v kateri se s smiselno uporabo določb drugega in prejšnjega odstavka
obdelujejo osebni podatki o mladoletniku, podatki o izrečenih vzgojnih ukrepih
in podatki o izvršenih vzgojnih ukrepih oziroma drugi podatki, ki se nanašajo
na izvrševanje vzgojnih ukrepov.
(5) Podatki iz kazenske evidence se dajejo
le za neizbrisane obsodbe sodišču, državnemu tožilstvu, policiji za potrebe
kazenskih postopkov, ki tečejo zoper prej obsojeno osebo, organom, pristojnim
za izvrševanje kazenskih sankcij, in pristojnim organom, ki sodelujejo v
postopku za podelitev amnestije, pomilostitve ali za izbris obsodbe.
(6) Ministrstvo
posreduje podatke iz kazenskih evidenc o neizbrisani obsodbi državnim organom,
organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil, na
obrazloženo zahtevo pa tudi pravnim osebam in zasebnim delodajalcem, če še
trajajo pravne posledice obsodbe ali varnostni ukrepi, in če imajo te osebe za
prejem podatkov upravičen, na zakonu utemeljen interes. Državnim organom,
organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil se
omogoči varen elektronski dostop do kazenskih evidenc tako, da lahko zahtevo
posredujejo tudi v elektronski obliki, in v primeru, če oseba ni zabeležena v
evidencah, takoj prejmejo sporočilo, da oseba ni vpisana v kazenskih evidencah.
Če je oseba zabeležena, ministrstvo organu posreduje v elektronski obliki
podatek iz kazenskih evidenc o neizbrisani obsodbi.
(7) Ministrstvo o izbrisu obsodbe iz
kazenske evidence obvesti upravljavca evidence zaprtih oseb. Podatke se lahko
uporabi samo za izbris podatkov o sodbi iz evidence iz 50. člena tega
zakona, kar upravljavec te evidence izvede najpozneje v osmih dneh po prejetju
podatka o izbrisani sodbi.
(8) Podatke iz
kazenske evidence za kazniva dejanja po 170. do 173.a členu, po drugem odstavku
174. člena, po drugem odstavku 175. člena, ki je izvršeno proti mladoletni
osebi, in po 176. členu Kazenskega zakonika (Uradni list Republike Slovenije,
št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in
27/17), vpiše ministrstvo na podlagi pravnomočne odločbe o izbrisu obsodbe iz
kazenske evidence oziroma po izpolnitvi pogojev za izbris obsodbe iz kazenske
evidence v evidenco izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno
nedotakljivost. Podatki iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper
spolno nedotakljivost se dajo na upravičeno, z zakonom določeno zahtevo
ustanov, društev ali skupin, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v
učenje, vzgojo, varstvo ali v oskrbo.
(9) Posamezniku se
sme na njegovo zahtevo brezplačno dati podatke o tem, da je bil oziroma da ni
bil obsojen.
(10) Določbe o
zakonski rehabilitaciji in izbrisu sodbe ter o sodni rehabilitaciji se smiselno
uporabljajo tudi, kadar gre za sodbo, ki jo je državljanu Republike Slovenije
izreklo tuje sodišče.
(11) Določbe tega
člena se uporabljajo tudi za sodbe, ki so jih državljanom Republike Slovenije in pravnim osebam s sedežem v Republiki
Sloveniji izrekla tuja sodišča, določbe o posredovanju
podatkov pa se uporabljajo tudi za državne organe, pravne osebe in delodajalce
držav članic Evropske unije, če ni z zakonom določeno drugače.
250.b člen
(1) Evidence iz prvega odstavka prejšnjega
člena se za namene pridobitve podatkov, ki jih je potrebno vpisati v njih,
zagotavljanja točnosti in posodobljenosti teh podatkov po vpisu, dajanja
podatkov državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilcem
javnih pooblastil in drugim subjektom v skladu s šestim odstavkom prejšnjega
člena oziroma za namen izvedbe izbrisa teh podatkov po poteku rokov hrambe
lahko povezujejo:
1.
s Centralnim registrom prebivalstva po zakonu, ki ureja centralni
register prebivalstva, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve, pri čemer lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, poleg podatkov iz
tretjega odstavka prejšnjega člena tega zakona pridobiva še podatke o spolu,
datumu rojstva, datumu smrti, spremembah osebnega imena, imenu in priimku
staršev, prebivališču v tujini, osebnih dokumentih ter naslovu za vročanje
subjekta vpisa v evidenco oziroma pošiljatelja zahteve za pridobitev podatkov
iz evidence;
2.
s Poslovnim registrom Slovenije po zakonu, ki ureja poslovni register,
pri čemer lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, pridobiva podatke o enoti
poslovnega registra iz prvega odstavka 8. člena zakona, ki ureja poslovni
register, ki je subjekt vpisa v evidenco ali ki je pošiljatelj zahteve za pridobitev
podatkov iz evidence;
3.
z vpisniki in drugimi evidencami sodišč po zakonu, ki ureja sodišča, ki
jih upravlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije;
4.
z vpisniki in drugimi evidencami državnih tožilstev po zakonu, ki ureja
državna tožilstva, ki jih upravlja Vrhovno državno tožilstvo Republike
Slovenije;
5.
z evidencami policije po zakonu, ki ureja naloge in pooblastila
policije, ki jih upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija,
6.
s centralno evidenco o osebah na prestajanju kazni zapora, ki jo
upravlja uprava,
7.
z zbirko podatkov o osebah po zakonu, ki ureja probacijo, ki jo upravlja
Uprava za probacijo,
8.
z evidencami prekrškovnih organov po zakonu, ki ureja prekrške, s
katerimi upravljajo prekrškovni organi,
9.
s sistemom povezovanja poslovnih registrov (»BRIS«) po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, za namene preverjanja nekaznovanosti kot pogoja za
imenovanje članov organa vodenja in nadzora, pri čemer ministrstvo, pristojno
za pravosodje, posreduje podatek o tem, ali določena oseba izpolnjuje pogoje
ali ne; in
10.
z evidenco posredovanih in prejetih zaprosil, odgovorov na zaprosila,
obvestil ter drugih sporočil, izmenjanih s pristojnimi organi drugih držav
članic oziroma pristojnim organom Evropske unije po zakonu, ki ureja
sodelovanje v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, ki jo
upravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(2) Enotni informacijski sistem, ki predstavlja
zbirko podatkov o ponudnikih in njihovih ponudbah po zakonu, ki ureja javno
naročanje, (»e-Dosje«), se sme za namen preverjanja okoliščin, ki so podlaga za
razvezo pogodbe in pogojev za usposobljenost ali razlogov za izključitev
gospodarskih subjektov ali oseb, ki so članice upravnega, vodstvenega ali
nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki imajo pooblastila za
njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, v skladu z določbami
zakona, ki ureja javno naročanje, in zakona, ki ureja javno naročanje na
področju obrambe in varnosti, povezovati s kazensko evidenco. Upravljavec
enotnega informacijskega sistema mora zagotoviti, da je izkazana identiteta
vsakega uporabnika sistema.
(3) Državni portal za poslovne subjekte in
samostojne podjetnike (»SPOT«) se lahko povezuje s kazensko evidenco iz prvega
odstavka prejšnjega člena za namen, da se poslovnemu subjektu omogoči
elektronsko oddajo vloge za pridobitev podatka o tem, ali je ta poslovni
subjekt bil oziroma ni bil obsojen. Upravljavec državnega portala zagotavlja,
da je izkazana identiteta vsakega uporabnika sistema.
(4) Državni portal eUprava se lahko
povezuje s kazenskimi evidencami iz prvega odstavka prejšnjega člena za namen,
da se posamezniku omogoči elektronsko oddajo vloge za pridobitev podatka o tem,
ali je ta posameznik bil oziroma ni bil obsojen. Upravljavec državnega portala
zagotavlja, da je izkazana identiteta vsakega uporabnika sistema.
(5) Povezovanja zbirk podatkov iz prejšnjih
odstavkov se izvedejo z imenom in priimkom in enotno matično številko občana
ali drugimi podatki, ki v povezavi z imenom in priimkom zagotavljajo enoznačno
identifikacijo osebe, o kateri se zahteva, vpisuje ali posreduje podatek,
oziroma, v kolikor gre za pravno osebo, z davčno ali matično številko te osebe.
(6) Za vsako prejeto zahtevo in
posredovanje podatkov po tem členu upravljavec v dnevnik obdelave zabeleži
podatke o uporabniku (organ ali organizacija uporabnika, identifikator
uporabnika), datum in čas obdelave, vrsto in namen obdelave ter vrsto posredovanih
osebnih podatkov, da se omogoči naknadno ugotavljanje, kdo, kdaj in za kakšen
namen je pridobival osebne podatke, oziroma katere osebne podatke je pridobil.
Dnevniki obdelave se hranijo dve leti po zaključku koledarskega leta, v katerem
so nastali.
(7) Ministrstvo, pristojno za pravosodje,
lahko izvaja nadzor nad obdelavami osebnih podatkov po drugem, tretjem in
četrtem odstavku tega člena tako, da za naključno izbrane uporabnike podatkov
naključno izbere primere dostopov do podatkov ter preveri, ali so za tak dostop
izpolnjeni zakonski pogoji.
TRETJI DEL
I. KAZENSKE DOLOČBE
251. člen
(1) Z globo od
1.400 eurov do 21.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
1.
če kot delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja ne izvršuje
obveznosti glede vsebine, rokov in načina obveščanja zavoda o izpolnjevanju
oziroma opuščanju delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca,
morebitnih zlorabah načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna, hujših
kršitvah delovnih ali učnih oziroma študijskih obveznosti in drugih
okoliščinah, ki lahko vplivajo na način izvrševanja kazni zapora (peti odstavek
12. člena tega zakona);
2.
če omogoči drugemu opravljanje poklica, dejavnosti in dolžnosti, čeprav
ve, da mu je bil s pravnomočno odločbo izrečen varnostni ukrep prepovedi
opravljanja določenega poklica, določene samostojne dejavnosti ali kakšne
dolžnosti (159. člen tega zakona);
3.
če opravlja določeno gospodarsko dejavnost, ki ji je prepovedana z
varnostnim ali varstvenim ukrepom prepovedi določene gospodarske dejavnosti
(168. člen tega zakona).
(2) Z globo od 150
eurov do 1.400 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba državnega
organa, samoupravne lokalne skupnosti, pravne osebe, samostojnega podjetnika
posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
252. člen
(1) Z globo od 150
eurov do 500 eurov se kaznuje za prekršek tisti, ki se izmika odvzemu
vozniškega dovoljenja (160. člen zakona).
(2) Z globo od 150 eurov do 500 eurov se kaznuje za prekršek tisti, ki
med prestajanjem kazni zapora vozi tiste vrste oziroma kategorije motornega
vozila, za katero mu je sodišče izreklo prepoved vožnje ali odvzem vozniškega
dovoljenja (97. člen tega zakona).
253. člen
Z globo od 250 eurov do 700 eurov se kaznuje za prekršek tisti, ki
mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, samostojne
dejavnosti ali dolžnosti (158. člen tega zakona) ali varnostni ukrep prepovedi
samostojnega opravljanja dejavnosti ali poklica, če to prepoved prekrši (163.
člen tega zakona).
254. člen
(črtan)
255. člen
(1) Z globo od 500 eurov do 4.500 eurov se kaznuje za prekršek vzgojni
zavod, ki ne sprejme mladoletnika, ki mu je izrečen vzgojni ukrep oddaje v
vzgojni zavod (170. člen tega zakona).
(2) Z globo od 50 eurov do 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba
vzgojnega zavoda, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
256. člen
Nadzor nad izvrševanjem petega odstavka 12.
člena tega zakona izvajata inšpektorat, pristojen za šolstvo in inšpektorat,
pristojen za delo, vsak v okviru svojih pristojnosti, nad izvrševanjem 97.
člena tega zakona policija, nad izvrševanjem petega odstavka 106. člena tega
zakona, inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, nad izvrševanjem 160. člena
tega zakona inšpektorat, pristojen za promet, nad izvrševanjem 158., 159., 163.
in 168. člena tega zakona inšpektorat, pristojen za delo, nadzor nad
izvrševanjem 170. člena tega zakona pa inšpektorat, pristojen za šolstvo.
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1
(Uradni list RS, št. 22/00)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
257. člen
Za gospodarske enote se do sprejema ustanovnega
akta, vendar najdalj eno leto po uveljavitvi tega zakona, uporabljajo predpisi,
ki veljajo za gospodarske družbe.
258. člen
(1) Do sprejema predpisov, ki bodo urejali
štetje zavarovalne dobe s povečanjem, se za pooblaščene uradne osebe uporablja
določba 112. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št.
17/78 in Uradni list RS, št. 12/92, 58/93, 71/94, 29/95, 10/98, 56/98 – odločba
US in 26/99) v zvezi z 99. členom zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS,
št. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS, št. 8/90, 19/91, 4/92 in 58/93,
87/97 in 31/98 – odločba US) in zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98).
(2) V enem letu od uveljavitve tega zakona
se opravi revizija delovnih mest v upravi, na katerih se šteje zavarovalna doba
s povečanjem.
259. člen
Do sprejema predpisa, ki bo urejal položaj
javnih uslužbencev, se za pooblaščene uradne osebe uporablja določba 112. člena
zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 in Uradni
list RS, št. 12/92, 58/93, 71/94, 29/95, 10/98, 56/98 – odločba US in 26/99) v
zvezi s 136. členom zakona o notranjih zadevah.
260. člen
(1) Do sprejema predpisa, ki bo urejal
pogoje za upokojevanje pooblaščenih uradnih oseb, ima pooblaščena uradna oseba,
ki ima najmanj 30 (moški) oziroma 25 (ženska) let pokojninske dobe, od tega
najmanj 15 let s statusom pooblaščene uradne osebe, in dopolni najmanj 45
(moški) oziroma 40 (ženska) let starosti, v roku šest mesecev po vložitvi zahteve
pravico do upokojitve.
(2) Pokojnina se pooblaščeni uradni osebi
iz prejšnjega odstavka odmeri v višini 65% pokojninske osnove. Za vsako leto
pokojninske dobe nad 30 let (moški) oziroma 25 let (ženska) se pokojnina poveča
za 2% pokojninske osnove, vendar največ do 85% pokojninske osnove.
(3) Pooblaščena uradna oseba, ki na dan
uveljavitve tega zakona izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, ima v
obdobju šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona pravico do upokojitve.
261. člen
Vlada Republike Slovenije izda predpise o
nazivih, pogojih za pridobitev nazivov in posebnih označb paznikov najpozneje v
šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
262. člen
Predpise na podlagi tega zakona morajo
pristojni ministri izdati najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
263. člen
Do izdaje ustreznih predpisov, najdalj pa
eno leto po uveljavitvi tega zakona, ostanejo v veljavi:
1.
pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Uradni list SRS, št. 3/79),
2.
pravilnik o izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom (Uradni
list SRS, št. 3/79),
3.
pravilnik o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazenskih
poboljševalnih zavodov (Uradni list SRS, št. 3/79, 2/83 in 23/87 in Uradni list
RS, št. 10/91),
4.
pravilnik o načinu in odmerjanju plačila za delo obsojencev in o
nagradah za delo mladoletnikov v prevzgojnem domu (Uradni list SRS, št. 3/79),
5.
navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni v
zavode za prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, št. 41/97),
6.
navodilo o vodenju evidenc in zbiranju statističnih podatkov o osebah na
prestajanju kazni zapora in mladoletnikih v prevzgojnem domu (Uradni list SRS,
št. 3/79),
7.
navodilo o ravnanju z mladoletnikom, ki se izmika izvršitvi vzgojnega
ukrepa (Uradni list SRS, št. 12/79).
264. člen
Zavodi in prevzgojni dom za mladoletnike
morajo hišne rede uskladiti z določbami tega zakona ter na podlagi zakona
izdanih predpisov v šestih mesecih po izdaji pravilnika o izvrševanju kazni
zapora oziroma pravilnika o izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni
dom.
265. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati pravilnik o posebnih skladih gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih
zavodov in njihovi uporabi (Uradni list SRS, št. 3/79 in 17/84).
266. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha
veljati zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 in
Uradni list RS, št. 12/92, 58/93, 71/94, 29/95, 10/98, 56/98 – odločba US in
26/99), razen določbe 21. člena, ki ostane v veljavi do izdaje ustreznega
predpisa, in 145. člena ter členov od 145.a do 145.č.
267. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
javnih uslužbencih – ZJU-B (Uradni list RS, št. 113/05)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»90. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1B (Uradni list RS, št. 70/06)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
20. člen
Do vzpostavitve ustreznih elektronskih
povezav opravi vpis po 124. členu zakona upravna enota v kraju sedeža sodišča,
ki je izreklo kazen prepovedi vožnje motornega vozila. Sodišče mora overjen
prepis sodbe s potrdilom o izvršljivosti najpozneje v osmih dneh po
pravnomočnosti poslati pristojni upravni enoti.
21. člen
Z uveljavitvijo tega zakona se prenehajo
uporabljati četrti, peti in šesti odstavek 234. člena Zakona o varnosti
cestnega prometa (Uradni list RS, št. 25/06 – uradno prečiščeno besedilo).
22. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1C (Uradni list RS, št. 76/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
104. člen
Do vzpostavitve ustreznih varnih
elektronskih povezav, najkasneje pa v petih letih od uveljavitve tega zakona,
se podatki iz 26. člena tega zakona posredujejo pisno.
105. člen
Varovanje varovanih objektov iz 85. člena
tega zakona se začne izvajati postopoma po zagotovljenem dodatnem številu
ustrezno usposobljenih pravosodnih policistov, najkasneje pa v petih letih od
uveljavitve tega zakona.
106. člen
Šteje se, da uradniki, ki imajo do dneva,
ko se bo v celoti začel izvajati program usposabljanja, opravljen strokovni
izpit iz upravnega postopka, izpolnjujejo pogoj glede opravljenega strokovnega
izpita po 232. členu zakona.
107. člen
Podzakonski predpisi, določeni s tem
zakonom, oziroma izdani na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
(Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo), morajo biti izdani
oziroma usklajeni s tem zakonom najkasneje v 12 mesecih po njegovi uveljavitvi.
Do izdaje oziroma uskladitve podzakonskih
predpisov z določbami tega zakona se uporabljajo dosedanji podzakonski
predpisi, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
108. člen
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati
Uredba o nazivih, pogojih za pridobitev nazivov in posebnih označbah nazivov
paznikov (Uradni list RS, št. 53/2000).
109. člen
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati
tretji odstavek 10. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (Uradni list
RS, št. 102/2000, 127/06 in 112/07).
110. člen
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati
sedmi odstavek 22. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 17/08 in 21/08 – popravek).
111. člen
Ta zakon začne veljati 1. novembra 2008.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1D (Uradni list RS, št. 40/09)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
Postopki, ki jih vodi posebna zdravstvena
komisija in do uveljavitve tega zakona še niso bili končani, se končajo po
dosedanjih predpisih.
6. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
prekrških – ZP-1G (Uradni list RS, št. 9/11)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»62. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12)
spreminja 260. člen zakona tako, da se glasi:
»260. člen
(1) Do sprejema predpisa, ki bo urejal
pogoje za upokojevanje pooblaščenih uradnih oseb, ima pooblaščena uradna oseba,
ki ima najmanj 30 (moški) oziroma 25 (ženska) let pokojninske dobe, od tega
najmanj 15 let s statusom pooblaščene uradne osebe, in dopolni najmanj 45
(moški) oziroma 40 (ženska) let starosti, v roku šest mesecev po vložitvi
zahteve pravico do upokojitve.
(2) (prenehal veljati)
(3) Pooblaščena uradna oseba, ki na dan
uveljavitve tega zakona izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, ima v
obdobju šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona pravico do upokojitve.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»431. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati prvi dan naslednjega
meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1E (Uradni list RS, št. 109/12)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE DOLOČBE
42. člen
O dopustitvi prestajanja kazni na način iz
12. člena zakona na predlog obsojenca, ki je bil pravnomočno obsojen pred
uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (Uradni
list RS, št. 91/11), pa kazni zapora do uveljavitve tega zakona še ni nastopil,
odloči sodišče s sklepom po postopku, ki ga zakon, ki ureja kazenski postopek,
določa za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, pri čemer mora
biti predlog vložen do nastopa kazni zapora.
43. člen
Zavodi sklenejo dogovore iz drugega
odstavka 59. člena zakona najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
44. člen
(1) Minister, pristojen za zdravje, v
soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, določi zdravstvene zavode iz
spremenjenega 148. člena zakona, ki izpolnjujejo pogoje iz spremenjenega 151.
in spremenjenega 155. člena zakona, najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega
zakona.
(2) Do določitve zdravstvenih zavodov iz
prejšnjega odstavka se varnostna ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in
varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti
izvršujeta v skladu s Pravilnikom o izvrševanju varnostnih ukrepov obveznega
psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, obveznega
psihiatričnega zdravljenja na prostosti in obveznega zdravljenja alkoholikov in
narkomanov (Uradni list RS, št. 84/09 in 6/12).
45. člen
Zdravstveni zavodi iz spremenjenega 151. in
spremenjenega 155. člena zakona morajo za osebe, za katere izvršujejo ukrepe
obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma
obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, če je ob uveljaviti tega
zakona že preteklo več kot šest mesecev od zadnjega poročila, prvič poročati
pristojnemu sodišču o izvrševanju teh ukrepov najpozneje v enem mesecu po
uveljavitvi tega zakona.
46. člen
Črta se 105. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 76/08).
47. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati 6. člen Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št.
102/00, 127/06, 112/07, 62/08, 76/08 – ZIKS-1C, 19/09 in 86/09).
(2) Minister, pristojen za pravosodje,
uskladi podzakonske predpise, izdane na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih
sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09
in 9/11 – ZP-1G) s tem zakonom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
(3) Minister, pristojen za zdravje, v
soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, uskladi Pravilnik o izvrševanju
varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v
zdravstvenem zavodu, obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti in
obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov (Uradni list RS, št. 84/09 in
6/12) s tem zakonom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
KONČNA DOLOČBA
48. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju
kazenskih sankcij – ZIKS-1F (Uradni list RS, št. 54/15)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
87. člen
(1) Pred uveljavitvijo tega zakona začeti
postopki se nadaljujejo in končajo po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih
sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08,
40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
morajo obsojenci, ki jim je bil začetek prestajanja zaporne kazni pred
uveljavitvijo tega zakona odložen iz razlogov po 1. točki prvega odstavka
24. člena ali jim je bilo prestajanje kazni zapora prekinjeno na podlagi
prvega odstavka 82. člena iz razlogov po 1. točki prvega odstavka
24. člena zakona, predložiti sodišču potrdilo o bolnišničnem zdravljenju
iz spremenjenega tretjega odstavka 24. člena zakona ali dokazila o obstoju
razlogov in okoliščin iz spremenjene 1. ali 2. točke prvega odstavka
82. člena zakona najkasneje v 60 dneh od uveljavitve tega zakona. Če
obsojenec sodišču ne predloži potrdila ali dokazil v 60 dneh od uveljavitve
tega zakona, sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, v osmih dneh po
preteku tega roka v skladu z določbami 20. člena zakona pozove obsojenca
na prestajanje zaporne kazni.
88. člen
(1) Do ureditve vsebine iz tega člena v
zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, se lahko kazenska evidenca in
prekrškovna evidenca po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij,
povezujeta s Centralnim registrom prebivalstva tako, da se zagotovi točnost in
posodobljenost podatkov v kazenski in prekrškovni evidenci.
(2) Povezovanje iz prejšnjega odstavka se
izvede tako, da je možno avtomatično posodabljanje podatkov v evidencah oziroma
na način, da povezovanje omogoča vsaj, da se v evidencah pri osebnih podatkih
določenega ali določljivega posameznika pojavi samodejno opozorilo, da je pri
njegovih podatkih v drugi zbirki osebnih podatkov prišlo do spremembe.
(3) Za povezovanje iz prvega odstavka tega
člena se za državljane Republike Slovenije ali osebe s prebivališčem v
Republiki Sloveniji kot identifikacijska znaka uporabita osebno ime in njegova enotna
matična številka, za tujca pa njegovo osebno ime in njegova enotna matična
številka ali drug ustrezen identifikacijski znak iz kazenske evidence.
89. člen
(1) Pravilnik o izvrševanju kazni zapora
(Uradni list RS, št. 102/00, 127/06, 112/07, 62/08, 76/08 – ZIKS-1C,
19/09, 86/09, 109/12 – ZIKS-E in 51/13), Pravilnik o izvrševanju pooblastil in
nalog pravosodnih policistov (Uradni list RS, št. 85/09), Pravilnik o
količnikih za določitev osnovnih plačil, o kriterijih in merilih za ocenjevanje
uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o nagradah mladoletnikov (Uradni
list RS, št. 52/02 in 86/09) in Pravilnik o izvrševanju dela v splošno
korist (Uradni list RS, št. 109/08 in 46/12) se morajo uskladiti z
določbami tega zakona najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
(2) Podzakonski predpis iz drugega odstavka
24. člena zakona izda minister, pristojen za zdravje, v soglasju z
ministrom, pristojnim za pravosodje, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
(3) Do izdaje oziroma uskladitve
podzakonskih predpisov z določbami tega zakona se uporabljajo dosedanji
podzakonski predpisi, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
90. člen
(1) Tehnični pogoji za vzpostavitev
ustreznih varnih elektronskih povezav za izmenjavo podatkov iz sedmega odstavka
40. in 250.a člena zakona se zagotovijo v štirih mesecih od uveljavitve tega
zakona.
(2) Do vzpostavitve ustreznih varnih
elektronskih povezav se podatki iz prejšnjega odstavka posredujejo pisno.
91. člen
Finančni, kadrovski in prostorski pogoji za
vzpostavitev prilagojenega prostora ali oddelka enega od zavodov iz drugega
odstavka 60. člena zakona se zagotovijo do 1. junija 2016.
92. člen
(1) Posebna zdravniška komisija iz tretjega
odstavka 25. člena zakona se imenuje najkasneje do 31. decembra 2015.
(2) Do imenovanja posebne zdravniške
komisije se uporablja 25. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
(Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09,
9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12).
93. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 6. člena in drugega
odstavka 70. člena tega zakona, ki začneta veljati tri mesece po
uveljavitvi tega zakona.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju
kazenskih sankcij – ZIKS-1G (Uradni list RS, št. 11/18)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
110. člen
Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega
zakona, se končajo po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni
list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 –
ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15).
111. člen
Pravilnik o izvrševanju kazni zapora
(Uradni list RS, št. 42/16) se uskladi s spremenjenim 41.č, 98., 235.a in
236.h členom zakona, Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih
policistov (Uradni list RS, št. 73/16) se uskladi s spremenjenim 242.
členom zakona, Navodilo o pošiljanju in razporejanju obsojencev na prestajanje kazni
zapora (Uradni list RS, št. 78/00, 44/03, 86/04, 127/06, 7/07, 112/07,
25/08, 121/08, 66/09, 34/10, 10/11 in 88/13), se uskladi s spremenjenim 207.
členom zakona, Pravilnik o videonadzoru v Upravi Republike Slovenije za
izvrševanje kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 86/09) pa se uskladi z
novim 235.a členom zakona, najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
Do uskladitve iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo podzakonski predpisi iz prejšnjega odstavka, kolikor niso v
nasprotju s tem zakonom.
112. člen
Določbe spremenjenega 12.a, 13., drugega
odstavka 29.a, osmega odstavka 106., prvega in tretjega odstavka 107.a, drugega
odstavka 108., drugega odstavka 109.a, prvega odstavka 103., 143. in tretjega
odstavka 176.a člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. aprila 2018.
113. člen
Določbe 30.b člena zakona se začnejo
uporabljati z dnem začetka uporabe zakona, ki ureja kazenski postopek, s
katerim se v pravni red Republike Slovenije prenašajo določbe o podpori in
zaščiti žrtev kaznivih dejanj iz Direktive 2012/29/EU.
114. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s
čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju – ZOOMTVI
(Uradni list RS, št. 200/20)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»44. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju
kazenskih sankcij – ZIKS-1H (Uradni list RS, št. 141/22)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
12. člen
(1) Ne glede na 57. in 66. člen Zakona
o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 –
ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb) in zahtevane
delovne izkušnje po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih
mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list
RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05,
72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09,
11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13,
51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16,
58/16, 84/16, 8/17, 40/17, 41/17, 11/19, 25/19, 54/19, 67/19, 89/20, 104/20,
118/20, 168/20, 31/21, 54/21, 203/21, 29/22, 80/22 in 103/22) za delovno mesto
pravosodnega policista, se s kandidatom za pravosodnega policista, ki je pred
uveljavitvijo tega zakona sklenil delovno razmerje za določen čas, po
uveljavitvi tega zakona sklene delovno razmerje za delovno mesto pravosodnega
policista za nedoločen čas ter se ga z dnem nastopa dela imenuje v uradniški
naziv.
(2) Pravosodni policist iz prejšnjega
odstavka mora opraviti usposabljanje in zahtevan strokovni izpit iz
232. člena tega zakona najkasneje v osemnajstih mesecih po sprejemu v
delovno razmerje na delovno mesto kandidata za pravosodnega policista.
(3) Ne glede na 57. in 66. člen Zakona
o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 –
ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb) in zahtevane
delovne izkušnje po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih
mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list
RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05,
72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09,
11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13,
51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16,
58/16, 84/16, 8/17, 40/17, 41/17, 11/19, 25/19, 54/19, 67/19, 89/20, 104/20,
118/20, 168/20, 31/21, 54/21, 203/21, 29/22, 80/22 in 103/22) se postopki za
sklenitev delovnega razmerja za delovno mesto kandidata za pravosodnega
policista, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo kot postopki z
javno objavo, na podlagi katerih se z izbranim kandidatom sklene pogodba o
zaposlitvi za delovno mesto pravosodnega policista za nedoločen čas ter se ga z
dnem nastopa dela na delovnem mestu pravosodni policist imenuje v uradniški
naziv.
(4) Akt o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih
sankcij se uskladi s spremenjenim 231. in 232. členom zakona v dveh
mesecih od uveljavitve tega zakona.
13. člen
Do ureditve področja povezovanja zbirk v
zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, se povezave zbirk iz
250.b člena zakona lahko izvedejo brez predhodnega dovoljenja iz tretjega
do petega odstavka 84. člena ter ne glede na omejitve povezovanja iz
85. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS,
št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20).
14. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.