Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o carinski
službi obsega:
- Zakon o carinski službi – ZCS-1 (Uradni
list RS, št. 56/99 z dne 13. 7. 1999),
-
Zakon o državni upravi –
ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o carinski službi – ZCS-1A (Uradni list RS, št.
57/04 z dne 27. 5. 2004),
-
Zakon o carinski službi – ZCS-1-UPB1 (uradno prečiščeno besedilo)
(Uradni list RS, št. 103/04 z dne 23. 9. 2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o javnih uslužbencih – ZJU-B (Uradni list RS, št. 113/05 z dne
16. 12. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi – ZCS-1B (Uradni list RS, št.
40/09 z dne 29. 5. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi - ZCS-1C (Uradni list RS, št.
9/11 z dne 11. 2. 2011),
-
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ- 2 (Uradni list RS, št.
96/12 z dne 14. 12. 2012).
ZAKON
o carinski
službi (ZCS-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 7)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja in opredeljuje naloge in
organizacijo carinske službe, pooblastila, zbiranje, varstvo in zavarovanje
podatkov, posebnosti delovnih razmerij, posebnosti disciplinske in odškodninske
odgovornosti, priznanja in prekrške.
2. člen
Naloge carinske službe (v nadaljnjem
besedilu: služba) opravlja Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: uprava) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance.
2.a člen
Služba ima svoj znak in zastavo, katerih
obliko in barvo določi vlada.
II. DELOVNO PODROČJE SLUŽBE
3. člen
(1) Naloge službe so:
1.
opravljanje carinskega, trošarinskega in okoljskega davčnega nadzora ter
carinjenje blaga;
2.
opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo
izpolnjevanja obveznosti, določenih s carinskimi, trošarinskimi in drugimi
predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
3.
preprečevanje in odkrivanje prekrškov in drugih kaznivih ravnanj,
določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba,
ter vodenje postopka za prekrške;
4.
opravljanje nadzora nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih
plačilnih sredstev;
5.
kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani
posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi,
živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva
intelektualne lastnine;
6.
kontrola prehajanja oseb čez državno mejo na mejnih prehodih, ki jih
določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada);
7.
pobiranje uvoznih in izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob
uvozu in izvozu, trošarin, proizvodnih dajatev za sladkor, okoljskih in drugih
dajatev, za pobiranje katerih je pristojna služba (v nadaljnjem besedilu:
dajatve);
8.
izvajanje postopkov davčne izvršbe dajatev ter denarnih terjatev
države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki se izterjujejo v skladu z
zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, zakonom, ki ureja prekrške (razen
terjatev, ki jih izreka Davčna uprava Republike Slovenije), zakonom, ki ureja
kazenski postopek, zakonom, ki ureja pravdni postopek, zakonom, ki ureja sodne
takse, in zakonom, ki ureja upravne takse, ter drugih denarnih terjatev, za
izterjavo katerih je pristojna služba v skladu z drugimi predpisi (v
nadaljnjem besedilu: drugih denarnih terjatev);
9.
zbiranje statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami
EU;
10. izvajanje
ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike;
11. izvajanje
predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) in mednarodnih
pogodb iz delovnega področja službe, sodelovanje in izmenjava podatkov z organi
Skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in drugih držav, mednarodnimi
organizacijami in strokovnimi združenji s področja carinskega in trošarinskega
sistema;
12. opravljanje
nalog v zvezi z oprostitvami davkov za diplomatska predstavništva, konzulate in
mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo
Republiko Slovenijo;
13. opravljanje
drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisih.
(2) Uprava izvaja naloge iz prejšnjega
odstavka v skladu s predpisi Skupnosti, zakoni, ki urejajo obdavčenje in
postopek v zvezi z obdavčenjem, inšpekcijski nadzor, z drugimi predpisi, za
nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, mednarodnimi pogodbami, ki
obvezujejo Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: mednarodna pogodba) ter
v skladu s tem zakonom.
III. ORGANIZACIJA SLUŽBE
4. člen
(1) Upravo sestavljajo carinski organi, ki
so: Generalni carinski urad, carinski uradi kot območne organizacijske enote
uprave, ustanovljene za posamezno območje, in izpostave kot notranje
organizacijske enote carinskih uradov.
(2) Sedež Generalnega carinskega urada je v
Ljubljani.
5. člen
(1) Carinski uradi se ustanavljajo v
gospodarskih in prometnih središčih, kadar to narekujejo obseg, struktura ter
tok zunanjetrgovinske menjave blaga in storitev, potniški promet s tretjimi
državami, proizvodnja in promet s trošarinskimi izdelki ter druge upravičene
ekonomske potrebe.
(2) Carinske urade ustanavlja, združuje in
ukinja vlada. Z aktom o ustanovitvi določi tudi njihovo krajevno pristojnost.
6. člen
(1) Za carinjenje blaga, pobiranje dajatev,
opravljanje carinskega, trošarinskega in okoljskega davčnega nadzora ter
izvajanje carinske kontrole imajo carinski uradi kot svoje notranje
organizacijske enote izpostave.
(2) Izpostave ustanavlja, združuje in
ukinja vlada. Z aktom o ustanovitvi določi tudi delovno področje izpostave.
7. člen
(1) Upravo vodi generalni direktor, ki vodi
tudi delo Generalnega carinskega urada. Generalni direktor je za svoje delo in
delo službe odgovoren ministru, pristojnemu za finance.
(2) Generalni direktor ima lahko dva
namestnika, ki mu pomagata pri vodenju. V primeru odsotnosti ali zadržanosti
generalni direktor določi namestnika, ki ga nadomešča z vsemi pooblastili.
8. člen
(1) Carinski urad vodi direktor. Direktor
izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti carinskega urada in
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis. Direktor je za
svoje delo in delo carinskega urada odgovoren generalnemu direktorju.
(2) Direktor ima lahko dva pomočnika, ki mu
pomagata pri vodenju. V primeru odsotnosti ali zadržanosti direktor določi
pomočnika, ki ga nadomešča z vsemi pooblastili.
9. člen
(prenehal veljati)
10. člen
Generalni carinski urad opravlja naslednje
naloge:
1.
organizira in usmerja delo službe, spremlja in preučuje njen razvoj ter
ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje;
2.
organizira in nadzira delo carinskih uradov;
3.
zagotavlja enotno izvajanje carinskih in trošarinskih predpisov,
predpisov s področja skupne kmetijske politike, predpisov v zvezi s skupno
organizacijo notranjega trga za področje sladkorja, predpisov, ki urejajo
okoljske dajatve, in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je
pristojna služba;
4.
pobira dajatve, organizira in izvaja nadzor nad pobiranjem dajatev in drugih
denarnih terjatev, vključno z davčno izvršbo, ter obravnava zaprosila za
medsebojno upravno pomoč pri pobiranju davščin v okviru mednarodnega
sodelovanja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek;
5.
opravlja carinski, trošarinski in okoljski davčni nadzor;
6.
izvaja inšpekcijski nadzor, carinsko, trošarinsko in okoljsko davčno
kontrolo ter carinske preiskave;
7.
preprečuje in odkriva prekrške, vodi prekrškovni postopek za prekrške,
določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter
preprečuje in odkriva druga kazniva ravnanja;
8.
odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na
prvi stopnji, kadar ta pristojnost izhaja iz zakonov ali drugih predpisov;
9.
skrbi za pravilno ugotavljanje podlag za določitev višine uvoznih in
izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu ter
trošarin, tako da opravlja kemijsko tehnološke in fizikalne analize vzorcev
blaga, daje strokovna mnenja in izdaja zavezujoče tarifne informacije ter zavezujoče informacije o poreklu blaga;
10. skrbi
za hrambo in prodajo zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga
in trošarinskih izdelkov oziroma za izvajanje teh nalog izbere in pooblasti
izvajalca v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
11. zbira,
obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela službe ter upravlja z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom službe;
12. skrbi
za izvajanje predpisov Skupnosti in mednarodnih pogodb z delovnega področja
službe in na njihovi podlagi sodeluje in izmenjuje podatke z organi Skupnosti,
pristojnimi organi držav članic EU in drugih držav, mednarodnimi organizacijami
in strokovnimi združenji s področja carinskega in trošarinskega sistema;
13. sodeluje
in izmenjuje podatke s pristojnimi organi in drugimi organizacijami kadar je
tako določeno z veljavnimi predpisi;
14. daje
založnikom in tiskarjem soglasje za izdajo uradnih obrazcev z delovnega
področja carinske službe;
15. skrbi
za obveščanje javnosti o delu službe;
16. izvaja
kontrolo vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katerega so predpisani posebni
ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali
in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva pravic
intelektualne lastnine;
17. vodi
in koordinira zbiranje, preverjanje in posredovanje statističnih podatkov o
blagovni menjavi z državami članicami EU;
18.
opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi
predpisi.
11. člen
Za zagotovitev enotne uporabe predpisov ter
enotnega opravljanja nalog službe izdaja generalni direktor navodila za delo
carinskih organov in pojasnila v zvezi z izvajanjem predpisov iz delovnega
področja službe.
12. člen
Carinski urad opravlja naslednje naloge:
1.
izvaja carinjenje blaga;
2.
sprejema prijave trošarinskih zavezancev in zavezancev za plačilo
okoljskih dajatev, pobira in izvaja vračila trošarine in okoljskih dajatev ter
nadzoruje gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine in
sprostitve trošarinskih izdelkov v porabo;
3.
pobira dajatve oziroma izvaja postopke davčne izvršbe dajatev in drugih
denarnih terjatev, za izterjavo katerih je pristojna služba;
4.
izvaja kontrolo vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katerega so
predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in
življenja ljudi, živali, rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine
ali varstva pravic intelektualne lastnine;
5.
opravlja carinski, trošarinski in okoljski davčni nadzor;
6.
izvaja carinsko, trošarinsko in okoljsko davčno kontrolo ter
inšpekcijski nadzor;
7.
izvaja postopke davčne izvršbe dajatev in drugih denarnih terjatev,
katerih obveznost za plačilo je nastala v drugi državi članici EU;
8.
na mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja zadeve s področja
kontrole prehajanja čez državno mejo, naloge v zvezi z ugotavljanjem mejnih
incidentov in drugih kršitev nedotakljivosti državne meje na mejnem prehodu ter
skrbi za izvajanje predpisov s področja tujcev in mednarodnih sporazumov, ki
urejajo prehajanje čez državno mejo;
9.
opravlja nadzor nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih
sredstev;
10. preprečuje
in odkriva prekrške, vodi prekrškovni postopek za prekrške, določene v
predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter preprečuje
in odkriva druga kazniva ravnanja;
11. vodi
hitri postopek za prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem
katerih je pristojna služba;
12. odloča
v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na prvi stopnji,
če ni z zakonom pristojnost odločanja v upravnem postopku prenesena na
Generalni carinski urad;
13. izvaja
hrambo in prodajo zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga in
trošarinskih izdelkov;
14. sodeluje
z državnimi organi, pristojnimi službami in drugimi organizacijami ter tujimi
mejnimi organi;
15.
zbira, preverja, analizira, hrani in posreduje statistične
podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU;
16.
opravlja naloge v zvezi z oprostitvami in vračili davkov za
diplomatska predstavništva, konzulate in mednarodne organizacije v skladu z
mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo;
17.
opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi
predpisi..
13. člen
(1) Postopek pred prekrškovnim organom
službe vodi in v njem odloča uradna oseba krajevno pristojnega carinskega
urada, pooblaščena z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih
mest.
(2) V postopku pred prekrškovnim organom
službe pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka odloča tudi, če je za
prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija odvzema predmetov oziroma če
prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kršitve presodi, da
so izpolnjeni pogoji za izrek stranske sankcije.
IV. POOBLASTILA
14. člen
(1) Pri opravljanju nalog carinske službe imajo
pooblaščene uradne osebe službe, v okviru opravil delovnega mesta, na katero so
razporejene, pooblastila, določena s tem in drugimi zakoni predpisi Skupnosti in mednarodnimi pogodbami (v nadaljnjem besedilu: carinska
pooblastila).
(2) Pooblaščene uradne osebe so pri izvajanju
nalog službe dolžne ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in
varovati človekove pravice in temeljne svoboščine.
(3) Pooblaščene uradne osebe morajo spoštovati
in ravnati tudi v skladu s pravili kodeksa etike delavcev službe.
(4) Način izvajanja carinskih pooblastil
predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
14.a člen
(1) Služba lahko na prošnjo mednarodne
organizacije ali na podlagi mednarodnih pogodb oziroma drugih predpisov
sodeluje v tujini pri opravljanju carinskih oziroma trošarinskih nalog. O
opravljanju nalog v teh primerih odloča minister, pristojen za finance, uradnike
za ta namen, z njihovim soglasjem, imenuje generalni direktor.
(2) Dejanje, ki ga stori uradnik organa
Skupnosti, druge države ali mednarodne organizacije v okviru programa izmenjave
uradnikov ali izobraževanja in usposabljanja carinskih in trošarinskih
uslužbencev, se šteje za dejanje carinskega organa Republike Slovenije,
kateremu je bil ta uradnik dodeljen in pod nadzorom katerega opravlja ta
dejanja.
(3) Minister, pristojen za finance, izdaja
pisna pooblastila, s katerimi določi obseg in trajanje pooblastil ter naloge,
ki jih lahko izvajajo uradniki organa Skupnosti, druge države ali mednarodne
organizacije, kadar na podlagi mednarodnih pogodb ali drugih predpisov delujejo
v Republiki Sloveniji.
15. člen
(1) Pooblaščene uradne
osebe iz 14. člena tega zakona so:
1.
carinik, ki nadzoruje pretok blaga in ljudi ter promet čez državno mejo
na mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja carinski, trošarinski in
okoljski davčni nadzor, carinsko in trošarinsko kontrolo ter okoljsko davčno
kontrolo, izvaja posamezne ukrepe in dejanja carinske preiskave, carinjenje
blaga, opravlja nadzor nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih
sredstev na carinsko območje in z njega, zbira in preverja statistične podatke
o blagovni menjavi z državami članicami EU, preprečuje in odkriva prekrške,
določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter
druga kazniva ravnanja;
2.
inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor, carinsko in trošarinsko
kontrolo ter okoljsko davčno kontrolo v zahtevnejših zadevah, zbira, preverja,
analizira in posreduje statistične podatke o blagovni menjavi z državami
članicami EU, izvaja carinjenje blaga, preprečuje in odkriva prekrške, določene
v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter druga
kazniva ravnanja, opravlja carinske preiskave, opravlja nadzor in kontrolo nad
delom notranjih organizacijskih enot ter vodi upravni postopek v zadevah iz
pristojnosti službe in prekrškovni postopek za prekrške, določene v predpisih,
za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
3.
izterjevalec, ki izvaja postopke davčne izvršbe.
(2) Cariniki in inšpektorji uporabljajo za
preprečevanje in odkrivanje prekrškov, določenih v
predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba ter drugih kaznivih ravnanj posebno tehnično opremo, posebej izurjene
pse in posebej označena službena vozila z uporabo svetlobnih in zvočnih
signalov.
(3) Delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb se
določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
16. člen
(1) Izterjevalec kot pooblaščena
uradna oseba izvaja postopke davčne izvršbe v skladu z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(2) Pri opravljanju davčne izvršbe ima
izterjevalec pravico vstopiti v poslovne prostore in druge prostore, ki se
uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, ter pravico
pregledati naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine
in druge dokumente, ki omogočajo davčno izvršbo.
(3) Za poslovne prostore se štejejo
tudi stanovanjski prostori, ki jih je dolžnik določil kot svoj sedež oziroma
poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.
(4) V primeru, da izterjevalec v
poslovnih prostorih oziroma prostorih, kjer se opravlja dejavnost in služijo za
njeno izvajanje, ne najde predmetov, iz katerih bi se s prodajo ali drugačnim
unovčenjem lahko poplačal dolg, sme vstopiti na zemljišče dolžnika in v
stanovanjske in druge prostore dolžnika, kjer se pričakuje, da se nahajajo
premičnine, iz katerih bi se dolg lahko poplačal.
(5) Za vstop v stanovanje in druge
neposlovne prostore ter na zemljišče z namenom, da se zarubijo predmeti, iz
katerih naj se poravna dolg, je potrebno predhodno pridobiti odločbo
pristojnega sodišča v skladu z določbami zakona o prekrških, ki urejajo hišno
preiskavo.
(6) Pri opravljanju davčne izvršbe ima
izterjevalec pravico pregledati listine, ki dokazujejo pravni status dolžnika
ter druge listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb.
(7) Izterjevalec ugotavlja identiteto
iz šestega odstavka tega člena tako, da od osebe zahteva, da mu izroči na
vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno javno listino s fotografijo, ki jo
je izdal državni organ, na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.
(8) Izterjevalec sme zaradi
identifikacije, rubeža in prodaje posneti stanje vrednostnih papirjev,
premičnega premoženja in nepremičnin, tako da jih fotografira ali posname na
drug nosilec vizualnih podatkov.
(9) Izterjevalec mora pred začetkom
uporabe tehničnih pripomočkov za fotografiranje oziroma vizualno snemanje iz
osmega odstavka tega člena s tem seznaniti dolžnika oziroma njegovega
pooblaščenca.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek se
ukrepi iz osmega odstavka tega člena lahko izvajajo brez seznanitve dolžnika,
če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe, o čemer se naredi
uradni zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o datumu in kraju fotografiranja
oziroma snemanja. Fotografije in posnetki, pridobljeni na tak način, se lahko
uporabijo kot dokaz v davčnem postopku.
(11) Oseba, ki je imenovana na delovno
mesto izterjevalca, mora v enem letu od razporeditve na to delovno mesto
opraviti poseben izpit za izterjevalca. Vsebino in način opravljanja
strokovnega izpita predpiše minister, pristojen za finance, na predlog
generalnega direktorja.
(12) Oseba, ki je imenovana na delovno
mesto izterjevalca, ne more samostojno opravljati dela izterjevalca, dokler ne
opravi posebnega izpita.
(13) Za opravljanje nalog izvajanja
postopkov davčne izvršbe iz pristojnosti carinske službe lahko Generalni
carinski urad pooblasti osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in
zavarovanje, ali z drugim predpisom imenovane za neposredna dejanja izvršbe in
zavarovanja, če izpolnjujejo pogoje za izterjevalca po tem zakonu in na način,
ki ga določi minister, pristojen za finance.
17. člen
(1) Pooblaščene uradne osebe imajo službeno
izkaznico. S službeno izkaznico izkazujejo pooblaščenost za izvajanje carinskih
pooblastil.
(2) Službeno izkaznico izda minister, pristojen
za finance, ki na predlog generalnega direktorja predpiše tudi obrazce za
službene izkaznice in postopek za njihovo izdajo.
18. člen
(1) Pooblaščene uradne osebe opravljajo naloge
službe v službeni ali civilni obleki, v primerih in pod pogoji, določenimi v
posebni uredbi. Službena obleka je carinska uniforma ali delovna obleka s
pripadajočimi oznakami carine.
(2) Kadar opravljajo pooblaščene uradne
osebe naloge v civilni obleki, se morajo pred tem legitimirati s službeno
izkaznico.
(3) Vlada določi barvo in oznake službene
obleke, minister, pristojen za finance, pa na predlog generalnega direktorja
določi delovna mesta, na katerih morajo pooblaščene uradne osebe in drugi
delavci nositi službeno obleko, in vrsto službene obleke ter predpiše kroj,
trajanje in način njene uporabe.
19. člen
(1) Cariniki, razporejeni na mejne prehode, za
katere vlada določi, da opravljajo kontrolo prehajanja blaga in oseb čez
državno mejo, in druge pooblaščene uradne osebe, ki so posebej izpostavljene
nevarnosti in ogroženosti in ki jih določi generalni direktor, imajo pravico in
dolžnost nositi pri opravljanju nalog službe orožje in strelivo. Pravilnik o
nošenju in uporabi orožja izda minister, pristojen za finance, v soglasju z
ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
(2) Pooblaščene uradne osebe, ki so pooblaščene
za nošenje in uporabo strelnega orožja, morajo biti za to posebej usposobljene.
Program usposabljanja in postopek za preizkus znanja o ravnanju pri nošenju in
uporabi strelnega orožja določi generalni direktor v sodelovanju z generalnim
direktorjem policije.
20. člen
(1) Pri opravljanju nalog sme pooblaščena
uradna oseba iz prvega odstavka 19. člena tega zakona uporabiti strelno orožje
samo, če ne more drugače odvrniti od sebe ali druge pooblaščene uradne osebe
neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje ali
življenje druge pooblaščene uradne osebe.
(2) Predno pooblaščena uradna oseba uporabi
strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi
uporabila strelno orožje, opozoriti s klicem “Stoj, streljal bom!” in z
opozorilnim strelom.
21. člen
(1) Cariniki oziroma inšpektorji na
celotnem območju Republike Slovenije ter tudi zunaj območja Republike
Slovenije, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami, izvajajo:
-
carinski nadzor,
-
carinsko kontrolo,
-
trošarinski nadzor,
-
trošarinsko kontrolo,
-
okoljski davčni nadzor,
-
okoljsko davčno kontrolo,
-
inšpekcijski nadzor,
-
carinske preiskave.
(2) Pravna oziroma fizična oseba, pri
kateri se izvaja kateri izmed ukrepov iz prvega odstavka tega člena, mora
cariniku oziroma inšpektorju omogočiti oziroma zagotoviti pogoje za nemoteno
izvajanje ukrepa. Le-ta, njen zastopnik ali pooblaščenec lahko prisostvuje pri
izvajanju ukrepa, razen v primeru, ko bi njihova prisotnost ovirala
učinkovitost izvajanja ukrepa.
(3) Če pri izvajanju preiskave zastopnik ali
pooblaščenec ni navzoč, tisti, pri katerem se carinska preiskava izvaja pa
njuno navzočnost zahteva, se začetek dejanj oziroma ukrepov do njegovega
prihoda odloži, vendar največ za dve uri. V tem času se prekine z vsemi
dejavnostmi, ki bi lahko povzročile uničenje dokazov o nepravilnostih pri
poslovanju.
21.a člen
(1) Carinski nadzor se izvaja s splošnimi
ali posameznimi ukrepi, ki jih carinski organi izvajajo za zagotovitev
istovetnosti blaga in preprečitev neupravičene rabe blaga z namenom, da se zagotovi
pravilna in pravočasna pridobitev carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga,
pravilna predložitev blaga ter zagotovi plačilo dajatev in spoštovanje drugih
predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(2) Carinska kontrola pomeni izvajanje
katerihkoli aktivnosti, kot so opredeljene v carinskih predpisih ter drugih
predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba. Carinska
kontrola pomeni tudi izvajanje ukrepov za zagotavljanje pravilnosti prejetih
poročil in kontrole podatkov poročevalskih enot, podjetij in deklarantov na
podlagi tega zakona ter zakona o državni statistiki.
21.b člen
(1) Trošarinski nadzor je nadzor nad
pravilnim izvajanjem trošarinskih predpisov, ki se izvaja v skladu s tem
zakonom, zakonom, ki ureja trošarine in zakonom, ki ureja davčni postopek. Ta
nadzor obsega trošarinske kontrole in splošne nadzorne ukrepe za zagotavljanje
pravilnega izvajanja trošarinskih predpisov.
(2) Trošarinska kontrola obsega preverjanje
pravilnosti prijav trošarinskih zavezancev, trošarinskih obračunov in obračunov
drugih dajatev, ki se plačujejo na enak način kakor trošarine, preverjanje
zahtevkov za vračilo, odpust in oprostitev plačila trošarine, preverjanje
izpolnjevanja obveznosti iz dovoljenj, ki jih izdaja služba, preverjanje porabe
trošarinskih izdelkov za namene, za katere se trošarina ne plačuje, preverjanje
popisov trošarinskih izdelkov, vodenja evidenc in dostavljanja podatkov ter
preverjanje gibanja trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine in
gibanja trošarinskih izdelkov s plačano trošarino.
(3) Trošarinska kontrola pomeni tudi
izvajanje ukrepov za zagotavljanje pravilnosti pobiranja proizvodnih dajatev za
sladkor.
21.ba člen
(1) Okoljski davčni nadzor je nadzor
nad pravilnim izvajanjem predpisov o okoljskih dajatvah, za pobiranje katerih
je pristojna služba, in se izvaja v skladu s tem zakonom, predpisi o okoljskih
dajatvah in zakonom, ki ureja davčni postopek. Ta nadzor obsega izvajanje
kontrol in drugih splošnih ukrepov za zagotavljanje pravilnega izvajanja
predpisov, ki urejajo okoljske dajatve.
(2) Okoljska davčna kontrola obsega
preverjanje pravilnosti prijav okoljskih zavezancev in okoljskih obračunov,
vodenje evidenc zavezancev, ki so podlaga za obračun okoljske dajatve, in
preverjanje zahtevkov za vračila okoljskih dajatev.
21.c člen
(1) Inšpekcijski nadzor pomeni nadzor nad
izvajanjem in spoštovanjem carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za
nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, v skladu s tem zakonom,
zakonom, ki ureja davčni postopek ter zakonom, ki ureja inšpekcijsko
nadzorstvo.
(2) Delo inšpekcije vodi direktor
inšpekcije, ki je uradnik Generalnega carinskega urada.
(3) Direktor inšpekcije tekoče spremlja
delo inšpekcije, pripravlja letni plan inšpekcijskega nadzora, obvešča ostale
organizacijske enote službe o svojih ugotovitvah in jim daje posamezna
priporočila in navodila, izvaja inšpekcijski nadzor v najzahtevnejših zadevah,
pripravlja letna poročila o delu ter koordinira posamezni zahtevnejši
inšpekcijski nadzor z drugimi inšpekcijami.
(4) Inšpekcijski nadzor se praviloma
opravlja v skladu z letnim načrtom, ki ga sprejme generalni direktor na predlog
direktorja inšpekcije.
21.č člen
(1) Če obstajajo razlogi za sum, da je
bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni carinski, trošarinski ali drugi
predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ukrenejo
cariniki in inšpektorji vse potrebno, da preprečijo, raziščejo in odkrijejo
kršitve.
(2) Da bi cariniki in inšpektorji
izvršili naloge iz prejšnjega odstavka, izvajajo pooblastila iz 22. do 30.
člena tega zakona.
(3) O dejstvih in okoliščinah, ki se
ugotovijo pri posameznem dejanju v zvezi z izvajanjem pooblastil iz drugega
odstavka tega člena se sestavi zapisnik ali uradni zaznamek.
21.d člen
(1) Ko obstajajo utemeljeni razlogi za
sum, da je določena oseba kršila carinske, trošarinske ali druge predpise, za
nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, se s sklepom generalnega
direktorja uvede carinska preiskava, ki pomeni izvajanje dejanj in ukrepov po
tem zakonu, z namenom da se preprečijo, raziščejo in odkrijejo kršitve
predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(2) Carinska preiskava se lahko uvede
tudi zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu za zagotovitev medsebojne
pomoči organom Skupnosti, držav članic EU in tretjih držav.
(3) Sklep o carinski preiskavi
vsebuje:
-
ime pravne oziroma fizične osebe, ki se jo preiskuje;
-
predmet in namen preiskave;
-
datum začetka preiskave;
-
opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi nesodelovanja ali oviranja
preiskave.
(4) Sklep o carinski preiskavi se
vroči osebno osebi, zoper katero poteka preiskava, v skladu z določili zakona,
ki ureja upravni postopek.
(5) Zoper sklep o carinski preiskavi
ni pravnega sredstva in sodnega varstva.
(6) Kadar to ni v nasprotju z javnim
interesom ali interesom strank, lahko posamezna dejanja, ki zahtevajo posebno
strokovno znanje, v carinski preiskavi opravljajo specializirane organizacije,
zavodi ali posamezniki.
(7) O dejstvih in okoliščinah, ki se
ugotovijo pri posameznem dejanju, se sestavi zapisnik ali uradni zaznamek, o
opravljeni carinski preiskavi pa poročilo.
(8) Carinska preiskava se zaključi s
podajo predloga carinskemu uradu za obračun dajatev, podajo predloga za uvedbo
postopka o prekršku ali podajo kazenske ovadbe. Če se carinska preiskava ne
zaključi na enega izmed načinov iz prejšnjega stavka, se ustavi s sklepom
generalnega direktorja. Sklep se osebno vroči osebi, zoper katero je potekala
preiskava, v skladu z določili zakona, ki ureja upravni postopek.
22. člen
Cariniki in inšpektorji lahko pregledajo in
preverjajo verodostojnost osebnih dokumentov oseb:
1.
pri prestopanju državne meje,
2.
pri izvajanju carinskih pooblastil iz 23. do 30. člena
tega zakona.
23. člen
(1) Inšpektorji lahko vabijo v uradne prostore
osebe, ki bi lahko dale koristne podatke za opravljanje nalog službe.
(2) Pisno vabilo mora vsebovati ime in priimek
vabljene osebe, čas in kraj, kamor naj se zglasi, razlog, zaradi katerega je
vabljena in v kakšni vlogi, ter opozorilo, da bo storila prekršek in bo
prisilno privedena, če se vabilu ne odzove.
(3) Oseba se lahko vabi tudi ustno, pri čemer
ji mora biti sporočen razlog, zaradi katerega je vabljena. Če se oseba na ustno
vabilo ne odzove, se ponovno pozove pisno, v skladu s prejšnjim odstavkom.
24. člen
(1) Carinik in
inšpektor lahko zahtevata od osebe, ki je po veljavni zakonodaji dolžna dati
podatke ali izpolniti določeno obveznost, da jima v določenem roku in na
določenem kraju predloži katerokoli knjigovodsko listino, pogodbo, poslovno
korespondenco, evidenco, kakšen drug dokument za potrebe carinske, trošarinske
in okoljske davčne kontrole, inšpekcijskega nadzora ter carinske preiskave.
Navedena oseba je dolžna na zahtevo carinika ali inšpektorja posredovati tudi
podatke o osebi, pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju katerih naj
bi bila storjena kršitev predpisov. Carinik in inšpektor lahko predložene
dokumente pregledujeta in tudi reproducirata.
(2) Dokumenti, podatki ali izpolnitev določene
obveznosti iz prejšnjega odstavka se lahko zahtevajo od carinskega deklaranta,
trošarinskega zavezanca, proizvajalca ali druge osebe, ki je neposredno ali
posredno udeležena v poslu, ali vsake druge osebe, ki z zahtevano dokumentacijo
ali podatki razpolaga ali bi to dokumentacijo ali podatke morala imeti.
(3) Kadar se poslovne knjige in predpisane
evidence vodijo na elektronskem mediju, imata carinik in inšpektor pravico
pregledati bazo podatkov in računalniški sistem ter zahtevati izdelavo oziroma
posredovanje vsakega dokumenta ali deklaracije, ki potrjuje kateri koli
podatek, voden na elektronskem mediju. Enako lahko
postopata, kadar obstajajo razlogi za sum, da se poslovne knjige in predpisane
evidence vodijo na elektronskem mediju.
(4) Carinik in inšpektor lahko, za
potrebe carinske, trošarinske ali okoljske davčne kontrole, inšpekcijskega
pregleda ali carinske preiskave, brez nadomestila odvzameta vzorce blaga
oziroma trošarinskega izdelka. Vzorec, ki po analizi ohrani uporabno vrednost,
se na zahtevo lastnika vrne.
25. člen
(1) Inšpektor in
carinik imata pri izvajanju carinske,
trošarinske ali okoljske davčne kontrole oziroma carinske preiskave pravico največ za 15 dni
zaseči dokumente iz prvega odstavka in nosilce baze podatkov iz tretjega
odstavka prejšnjega člena ter predmete in vzorce, če je to potrebno zaradi
zavarovanja dokazov, za natančno ugotovitev nepravilnosti ali če oseba te
dokumente, nosilce baz podatkov, predmete ali vzorce uporablja za kršitve
oziroma če so bili pridobljeni s kršitvami carinskih, trošarinskih ali drugih
predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba. Rok
iz prejšnjega stavka se pri izvajanju ukrepa carinske preiskave v obsežnih in
dolgotrajnih primerih lahko podaljša na do skupno 90 dni. Podaljšanje roka
odredi oseba, ki je odredila carinsko preiskavo.
(2) Oseba lahko zahteva, da se ji zasežene
stvari iz prejšnjega odstavka vrnejo pred rokom, če izkaže, da jih nujno
potrebuje pri poslovanju.
(3) Carinski organ odloči o vrnitvi stvari iz
prejšnjega odstavka s sklepom v treh dneh od dneva vložitve zahtevka.
26. člen
(1) Osebe iz drugega odstavka 24. člena tega
zakona so dolžne cariniku in inšpektorju, ki opravljata carinsko, trošarinsko ali okoljsko davčno kontrolo ali carinsko preiskavo,
dovoliti vstop na zemljišče ter v prostore, v katerih se opravljajo dejavnost,
proizvodnja, vtovor, iztovor ali skladiščenje blaga ali trošarinskih izdelkov.
(2) Carinik in inšpektor imata pri opravljanju
nalog službe pravico vstopiti tudi v kateri koli objekt in prostor na letališču,
železniški postaji in v luki, stopiti na zemljišče, na katerem se nahaja ali bi
se lahko nahajalo blago ali trošarinski izdelki, in na zemljišče, preko
katerega je ali bi lahko bila speljana kakršna koli napeljava, ki omogoča
prenos blaga ali trošarinskih izdelkov, ter na obalo oziroma drugo zemljišče,
kjer je oziroma bi lahko bilo mesto pristanka vodnega ali zračnega plovila.
27. člen
(1) Uniformirani carinik in uniformirani
inšpektor lahko zaradi odkrivanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih
predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba, na celotnem območju
Republike Slovenije:
1.
spremljata, ustavita, pregledata in preiščeta vsako
prevozno sredstvo;
2.
pregledata in preiščeta vsako prevozno sredstvo
kjer koli, kjer se opravlja vtovor ali iztovor blaga ali trošarinskih izdelkov
oziroma je ta že bil opravljen;
3.
ustavita vsako osebo in pregledata ter preiščeta
prenosna sredstva in stvari, ki jih nosi s seboj;
4.
ugotavljata namensko uporabo pogonskega goriva v vseh prevoznih
sredstvih, delovnih napravah in strojih ter namensko uporabo vseh drugih
trošarinskih izdelkov, ugotavljata vsebnost sredstev za označevanje pri prodaji
energentov za pogon in njihovo točenje v nasprotju z zakonom ter odrejata
črpanje neustreznega energenta in čiščenje rezervoarja, v katerem se energent
nahaja;
5.
pregledata blago, za katero obstaja sum, da je predmet ali
sredstvo kršitve carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, za nadzor nad
izvajanjem katerih je pristojna služba.
(2) Zaradi izvajanja ukrepov iz prejšnjega
odstavka je vsakdo dolžan ustaviti na mestu, ki ga odredi uniformirani carinik
oziroma uniformirani inšpektor z dajanjem predpisanih znakov, na način in po
postopku, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z
ministrom, pristojnim za notranje zadeve. Na zahtevo uniformiranega carinika
oziroma uniformiranega inšpektorja mora dati vse potrebne podatke in mu
pokazati blago in trošarinske izdelke, ki jih prevaža ali prenaša.
(3) Pregled prevoznega ali prenosnega sredstva
pomeni vizuelni pregled prostorov, prevoznega ali prenosnega sredstva in
stvari, ki so v njem.
(4) Preiskava prevoznega ali prenosnega
sredstva, ki se lahko opravi v primeru razlogov za sum kršitve carinskih,
trošarinskih ali drugih predpisov, katerih izvajanje je v pristojnosti službe,
pa pomeni podroben pregled vseh delov prevoznega ali prenosnega sredstva, vključno
s stvarmi v njem, pri katerem se lahko za pregled posameznih delov prevoznega
ali prenosnega sredstva oziroma stvari v njem uporabijo tehnični pripomočki in
prevozno ali prenosno sredstvo oziroma stvari tudi razstavijo.
(5) Vse kar je predmet
pregleda iz prejšnjega odstavka, lahko carinik in inšpektor tudi fotografirata
ali posnameta na drug nosilec vizualnih podatkov.
(6) Če je to nujno za uspešno izvedbo
ukrepa, lahko carinik in inšpektor pooblastila iz 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena izjemoma izvedeta v civilni obleki.
28. člen
(1) Cariniki in inšpektorji lahko pri
opravljanju carinske, trošarinske ali okoljske davčne
kontrole in carinske preiskave, z namenom ugotavljanja pravilnosti poslovanja pravnih in fizičnih
oseb v skladu s carinskimi, trošarinskimi in drugimi predpisi, izvajanje
katerih je v pristojnosti službe, ter preprečevanja in odkrivanja kršitev teh
predpisov, pregledata vsak poslovni prostor in drug prostor, ki se uporablja za
opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, objekt in zemljišče.
(2) Za poslovne prostore se štejejo tudi
stanovanjski prostori, ki so določeni kot sedež oziroma kot poslovni prostor,
kjer se opravlja dejavnost.
(3) Pri izvajanju carinske preiskave se
lahko z dovoljenjem osebe, pri kateri se ta ukrep izvaja, pregledajo tudi
stanovanjski prostori, ki niso določeni kot sedež dejavnosti, pa obstaja
utemeljen razlog za sum, da se v njih opravlja neprijavljena dejavnost ali da
bodo pri pregledu stanovanjskega prostora oziroma posameznih stvari v prostoru,
ki so predmet carinske preiskave, ugotovljene druge kršitve predpisov, za
nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(4) Pri pregledu teh prostorov, objektov in
zemljišč imata carinik in inšpektor pravico pregledati poslovne knjige,
evidence in drugo dokumentacijo v zvezi s carinskim blagom ali trošarinskimi
izdelki, natančno pregledati, tudi z uporabo tehničnih pripomočkov in
razstavljanjem, opremo, stroje, naprave, blago, ki je v prostoru oziroma
objektu oziroma na ali v zemljišču in tudi ugotavljati namensko uporabo
trošarinskih izdelkov. Vse, kar je predmet pregleda,
lahko carinik in inšpektor tudi fotografirata ali posnameta na drug nosilec
vizualnih podatkov.
29. člen
(1) Če cariniki ali inšpektorji pri
izvajanju ukrepa iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena naletijo na
fizični odpor ali če tak odpor utemeljeno pričakujejo, lahko zahtevajo pomoč
policije.
(2) Če oseba, pri kateri se opravlja
pregled prostorov iz tretjega odstavka prejšnjega člena, temu nasprotuje, se
pregled teh prostorov lahko opravi na podlagi odločbe pristojnega sodišča v
skladu z določbami Zakona o prekrških, ki urejajo hišno preiskavo.
(3) Če oseba iz prejšnjega odstavka izvedbi
pregleda še vedno nasprotuje ali se to utemeljeno pričakuje, se lahko zahteva
pomoč policije.
(4) Pri pregledu stanovanjskega prostora v
skladu s prejšnjim odstavkom morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot
priči. Pregled stanovanjskega prostora je omejen na del stanovanjskega prostora,
ki ga je treba pregledati za dosego namena carinske preiskave.
29.a člen
(1) Pooblaščena uradna oseba lahko zadrži
tistega, ki ga zaloti pri kršitvi carinskih, trošarinskih in drugih predpisov,
za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, če bi se ta lahko s
samovoljnim odhodom s kraja kršitve izognil sankcioniranju oziroma izvedbi
nadaljnjega postopka. Zadržanje lahko traja do prihoda policije oziroma najdlje
2 uri.
(2) Pooblaščena uradna oseba zadržano osebo
takoj seznani z razlogi zadržanja in ji zadrži osebne dokumente.
(3) Pooblaščena uradna oseba lahko zadržano
osebo brez posebne odredbe privede k prekrškovnemu organu ali preda policiji,
da izvede ustrezne ukrepe v skladu s svojimi pooblastili.
29.b člen
(1) Pooblaščena uradna oseba lahko pri
opravljanju nalog uporabi sredstva za vklepanje, fizično silo, palico in
sredstva za pasivizacijo.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se
lahko uporabijo, kadar je osebo treba zadržati, pa se temu upira ali kadar je
to potrebno zaradi odvrnitve napada na pooblaščeno uradno osebo.
(3) Pri izbiri prisilnega sredstva mora
pooblaščena uradna oseba paziti, da se ne uporabi hujše sredstvo, če se isti
namen lahko doseže z blažjim. Pri uporabi prisilnih sredstev je potrebno
spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo.
(4) Način uporabe prisilnih sredstev iz
prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z
ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
29.c člen
(1) Pred uporabo sredstev iz
prejšnjega člena pooblaščena uradna oseba opravi varnostni pregled.
(2) Varnostni pregled osebe opravi
pooblaščena uradna oseba tako, da z rokami pretipa površino njenih oblačil. Če
pri tem otipa oziroma najde orožje ali drug nevaren predmet, ga zaseže in
izroči policiji.
(3) Pooblaščena uradna oseba lahko
opravi tudi varnostni pregled stvari in prevoznega sredstva, ki so v neposredni
bližini in pod nadzorom osebe, katero varnostno pregleduje. Pri varnostnem
pregledu prevoznega sredstva se pregleda notranjost prevoznega sredstva,
prtljažnika in drugih prostorov za prtljago ali opremo, pri čemer se lahko
uporabljajo tehnična sredstva.
(4) Varnostni pregled osebe praviloma
opravlja pooblaščena uradna oseba istega spola, razen kadar tega pregleda ni
mogoče odložiti.
29.č člen
Inšpektorji lahko pri izvajanju carinske
preiskave zapečatijo poslovne prostore, poslovne knjige in drugo dokumentacijo
za čas trajanja preiskave, vendar največ za 15 dni, v obsegu, potrebnem za
njeno izvedbo. V obsežnejših primerih se lahko rok iz prejšnjega stavka
izjemoma podaljša, vendar skupno do največ 90 dni. Podaljšanje roka odredi
generalni direktor s sklepom.
30. člen
(1) Kadar so podani razlogi za sum, da se
kršijo ali so se kršili carinski oziroma trošarinski predpisi ali drugi
predpisi, za izvajanje katerih je pristojna služba, lahko carinik oziroma
inšpektor kot ukrep carinske, trošarinske ali okoljske
davčne kontrole ali carinske
preiskave, z namenom in je verjetno domnevati, da bi našli
skrito blago oziroma dokumente, ki so predmet ali dokaz navedenih kršitev,
opravi pregled osebe:
1.
ki se nahaja na mejnem prehodu oziroma prehaja
carinsko črto;
2.
ki se nahaja na katerem koli prevoznem sredstvu ali
objektu v primerih iz prvega odstavka 27. člena in prvega odstavka 28. člena
tega zakona;
3.
ki zapušča ali vstopa v prostor, namenjen za
skladiščenje blaga, ki ni bilo sproščeno v prost promet, ali trošarinskih
izdelkov, ki niso bili sproščeni v porabo, oziroma v luko ali na kraj prispetja
ladje ali pristanka letala oziroma drugi kraj pristanka letala, ki je prispelo
ali od koder zapušča carinsko območje.
(2) Pregled osebe po prejšnjem odstavku obsega
pregled vsega, kar oseba nosi na telesu ali s seboj, pri čemer se ugotavlja,
ali ima pri sebi oziroma s seboj stvari, ki so predmet kršitev carinskih,
trošarinskih ali drugih predpisov.
(3) V primeru, ko obstajajo utemeljeni razlogi
za sum, da oseba iz prvega odstavka tega člena tihotapi mamila ali druge
predmete kaznivega dejanja tako, da jih prenaša v telesu, se izroči organom
policije.
31. člen
Kadar delavec službe pri opravljanju nalog
službe povzroči tretji osebi škodo, odgovarja za povzročeno škodo država po
predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost.
31.a člen
(1) Posameznik, ki meni, da so bile z
ravnanjem pooblaščenih uradnih oseb kršene njegove pravice ali svoboščine, se
lahko v roku 30 dni od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na Generalni
carinski urad.
(2) Podrobnejši postopek za reševanje
pritožb predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega
direktorja.
32. člen
(1) Generalni carinski urad zagotovi strokovno
pravno pomoč pooblaščeni uradni osebi, zoper katero je uveden kazenski ali
odškodninski postopek zaradi opravljanja nalog službe, ki jih je po oceni
službe opravila v skladu s predpisi.
(2) Oceno skladnosti opravljanja nalog glede na
predpise, poda komisija, ki jo imenuje generalni direktor.
33. člen
(1) Policija je dolžna nuditi carinskim organom vso potrebno pomoč in zaščito pri opravljanju
nalog službe.
(2) Državni organi, organi lokalnih skupnosti
in nosilci javnih pooblastil, ki pri opravljanju svojih nalog ugotovijo, da so bili kršeni carinski, trošarinski ali drugi predpisi, za nadzor
nad izvajanjem katerih je pristojna služba oziroma obstaja
možnost, da se bo to zgodilo, so dolžni o ugotovitvah v najkrajšem možnem času
obvestiti carinski organ.
V. ZBIRANJE, VARSTVO IN ZAVAROVANJE PODATKOV
34. člen
(1) Služba zbira osebne in druge podatke zaradi
opravljanja z zakoni in drugimi predpisi določenih nalog neposredno od osebe,
na katero se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, ali iz že
obstoječih zbirk podatkov.
(2) Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od
drugih oseb, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov, pooblaščene
uradne osebe niso dolžne o tem obvestiti osebe, na katere se podatki nanašajo, če
bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.
(3) Če pooblaščene uradne osebe zaradi
opravljanja določenih nalog zbirajo osebne in druge podatke iz že obstoječih
zbirk podatkov, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona
in v okviru svoje dejavnosti vodijo zbirke podatkov, dolžni brezplačno posredovati zahtevane osebne in
druge podatke.
34.a člen
(1) Služba lahko posamezna opravila v zvezi
z obdelavo osebnih in drugih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu,
ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti.
(2) Pogodbeni obdelovalec opravlja
posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih in drugih podatkov v okviru
pooblastil, ki jih je opredelila služba in jih ne sme obdelovati za noben drug
namen. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti
sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi pogoje in ukrepe za zagotovitev
varstva in zavarovanja osebnih in drugih podatkov.
(3) Pogodbeni obdelovalec ali organ, ki je
pristojen za odločanje o prenehanju pogodbenega obdelovalca, mora osebne in
druge podatke, ki jih je pogodbeno obdeloval, nemudoma vrniti službi, v
naslednjih primerih:
1.
v primeru spora med službo in pogodbenim obdelovalcem;
2.
v primeru prenehanja pogodbenega obdelovalca;
3.
na podlagi zahteve službe.
(4) V vseh navedenih primerih, mora
pogodbeni obdelovalec vrniti ali komisijsko, v prisotnosti pooblaščene osebe
službe, uničiti tudi vse morebitne kopije teh podatkov. Na podlagi pisne
zahteve pogodbenega obdelovalca, ki izkaže pravni interes za uvedbo sodnega ali
drugega postopka, se morebitne kopije teh podatkov ne uničijo, temveč jih
pooblaščena oseba službe osebno prevzame, napiše o tem uradni zaznamek in jih
shrani v prostorih službe za uporabo v morebitnih sodnih ali drugih postopkih.
(5) Organ, ki je pristojen za odločanje o
prenehanju pogodbenega obdelovalca, brez odlašanja po uradni dolžnosti preda
pooblaščeni osebi službe tudi vse morebitne kopije osebnih in drugih podatkov,
ki jih je pogodbeni obdelovalec pogodbeno obdeloval. Služba te podatke
komisijsko uniči.
35. člen
(1) Služba upravlja zbirke osebnih in
drugih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih zaradi opravljanja
nalog službe v zvezi z izvajanjem carinskih pooblastil zbirajo, uporabljajo in
vzdržujejo delavci službe, in sicer:
1.
evidenca pisnih carinskih deklaracij;
2.
evidenca izdanih carinskih dovoljenj;
3.
evidenca imetnikov trošarinskih dovoljenj in oproščenih uporabnikov;
4.
evidenca trošarinskih zavezancev in malih proizvajalcev vina in žganja;
5.
evidenca o kršitvah carinskih, trošarinskih in drugih predpisov za
nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
6.
evidenca pridobljenih in posredovanih informacij;
7.
evidenca carinskih, trošarinskih in okoljskih davčnih kontrol, carinskih
preiskav ter inšpekcijskih nadzorov;
8.
evidenca uporabe strelnega orožja;
9.
evidence o pobranih dajatvah;
10. evidenca
predloženih instrumentov zavarovanja za plačilo dajatev;
11. evidenca
zavezancev za plačilo in pobiranja proizvodnih dajatev za sladkor;
12. evidenca
trošarinskih dokumentov;
13. evidenca
upravičencev do vračila trošarine;
14. evidenca
poročevalskih enot, podjetij in deklarantov v zvezi z zbiranjem statističnih
podatkov, za katere je pristojna služba;
15. evidenca
davčnih zastopnikov, nepooblaščenih prejemnikov ter oseb, ki vlagajo prijave o
posameznih poslih;
16. evidenca
o izdanih dovoljenjih za opravljanje zastopanja v carinskih zadevah;
17. evidenca
imetnikov licence za zastopanje v carinskih zadevah;
18. evidenca
o davčni izvršbi;
19. evidence,
predpisane z drugimi predpisi, predpisi Skupnosti ter mednarodnimi pogodbami;
20. evidenca
zavezancev oziroma plačnikov okoljske dajatve;
21. evidenca
upravičencev do vračila okoljskih dajatev v pristojnosti službe;
22. evidenca
oseb, ki so oproščene plačila okoljske dajatve v skladu s predpisi, ki urejajo
okoljske dajatve;
23. evidenca
osnovnih potrdil ter izdanih potrdil o neposredni oprostitvi davkov in potrdil
o oprostitvi DDV in trošarin;
24. evidenca
upravičencev do vračila davkov za diplomatska predstavništva, konzulate in
mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo
Republiko Slovenijo.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka
vsebujejo naslednje skupne osebne podatke fizičnih oseb:
1.
osebno ime;
2.
rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj, država);
3.
spol;
4.
naslov stalnega oziroma začasnega bivališča;
5.
enotno matično številko občana;
6.
davčno številko;
7.
državljanstvo;
8.
izobrazbo;
9.
številko osebne listine: potni list, osebna izkaznica, vozniško
dovoljenje, maloobmejna prepustnica;
10. vse
potrebne službene ali domače kontaktne telefonske številke.
(3) Za pravne osebe in druge osebe, ki
opravljajo dejavnost, evidence iz prvega odstavka tega člena vsebujejo
naslednje skupne podatke:
1.
davčno številko;
2.
matično številko;
3.
firmo, sedež in naslov (naselje, ulica, hišna številka, pošta, država);
4.
vse potrebne službene ali domače kontaktne številke telefonov in
telefaksov;
5.
osebno ime ter rojstne podatke iz 2. točke prejšnjega odstavka in enotno
matično številko občana (EMŠO) odgovornih oseb;
6.
naslov službene kontaktne elektronske pošte.
(4) Podatki, navedeni v drugem in tretjem
odstavku tega člena, se lahko pridobijo neposredno od osebe, na katero se ti
podatki nanašajo, ali iz evidenc drugih organov v skladu z veljavnimi predpisi
in mednarodnimi pogodbami.
36. člen
(1) Poleg skupnih osebnih in drugih
podatkov, vsebujejo posamezne evidence še naslednje podatke:
1.
evidenca pisnih carinskih deklaracij: podatki iz pisnih carinskih
deklaracij, kot so opredeljene v carinskih predpisih;
2.
evidenca izdanih carinskih dovoljenj: številka, datum in izdajatelj
dovoljenja, vrsta dovoljenja, veljavnost dovoljenja, kršitve dovoljenja, datum
in razlogi ter trajanje odvzema dovoljenja, podaljševanje veljavnosti
dovoljenja;
3.
evidenca imetnikov trošarinskih dovoljenj in oproščenih uporabnikov:
podatki o imetniku dovoljenja in oproščenem uporabniku, nadzorni carinski
organ, vrsta in datum izdaje dovoljenja, lokacija in šifra skladišča ter datum
začetka poslovanja, vrsta trošarinskih izdelkov, podatki o količinah trošarinskih
izdelkov na zalogi oziroma o odobrenih količinah trošarinskih izdelkov, podatki
o predloženi garanciji, datum in razlog odvzema dovoljenja;
4.
evidenca trošarinskih zavezancev in malih proizvajalcev vina in žganja:
podatki o trošarinskem zavezancu ter odgovorni osebi, naziv in šifra dejavnosti
zavezanca, datum pričetka in konca opravljanja dejavnosti, nadzorni organ,
vrsta trošarinskih izdelkov, tip trošarinskega zavezanca, podatki o imetništvu
kotla za žganjekuho in prostornini kotla ter podatki o površini vinograda;
5.
evidenca o kršitvah carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za
nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba: podatki o ugotovljenih
kršitvah carinskih in trošarinskih predpisov ter drugih predpisov ter o
kršiteljih; podatki o ukrepih zoper kršitelje, in sicer podatki o začetih
postopkih o prekršku po uradni dolžnosti, podatki o podanih predlogih za
vodenje postopka o prekršku, podatki o vloženih obdolžilnih predlogih; izrečene
sankcije za prekršek, podatki o odstopu podatkov drugim državnim organom,
pristojnim za ukrepanje zoper kršitelje, za katere carinski organi niso
pristojni; podatki o sankcioniranju kršiteljev, kadar o tem ne odloča carinski
organ in je podal predlog za postopek o prekršku ali obdolžilni predlog oziroma
je odstopil podatke drugim organom, pristojnim za ukrepanje zoper kršitelje;
6.
evidenca pridobljenih in posredovanih informacij: podatki o informaciji, kraju dogodka, odhodnem in namembnem kraju, blagu in poti blaga, pošiljatelju in
prejemniku blaga, razlogih za pregled, organu, kateremu je bila informacija poslana, povratnih informacijah, narodnosti, vzdevku in fizičnih posebnostih oseb,
na katere se informacije nanašajo, transportnem sredstvu, registrski oznaki in
številki vozila ter podjetju, fotografije in ostala dokumentacija, ki se nanaša
na informacijo, podatki o opravljenih analizah pridobljenih informacij, podatki o prejetem klicu na anonimni telefon, vključno z zvočnim zapisom prejetega
klica;
7.
evidenca carinskih, trošarinskih in okoljskih davčnih kontrol, carinskih
preiskav ter inšpekcijskega nadzora: podatki o kraju, času in drugih
okoliščinah opravljanja ukrepa, o osebah, prevoznih sredstvih in drugih
objektih, ki so predmet kontrole, nadzora oziroma carinske preiskave ter poteku
in ugotovitvah le-teh;
8.
evidenca uporabe strelnega orožja: podatki o pooblaščeni uradni osebi,
ki je uporabila strelno orožje, podatki o osebi, zoper katero je bilo
uporabljeno strelno orožje, podatki o dogodku, v katerem je bilo uporabljeno
ter ocena uporabe strelnega orožja;
9.
evidence o pobranih dajatvah: podatki o stanju ter gibanju terjatev in
obveznosti, podatki iz listin, ki so podlaga za knjiženje (obračuni, carinske
deklaracije, odločbe, sklepi ipd.), datum sporočitve dolga dolžniku, rok
plačila, podatki o izterjavi iz predloženega instrumenta zavarovanja;
10. evidenca
predloženih instrumentov zavarovanja za plačilo dajatev: podatki o
predlagatelju instrumenta zavarovanja in garantu, višina zavarovanja,
obremenjenost z dolgom, dovoljeni odstotek prekoračitve višine zavarovanja z
dolgom, veljavnost in rok unovčitve instrumenta zavarovanja;
11. evidenca
zavezancev za plačilo in pobiranja proizvodnih dajatev za sladkor: podatki o
prenesenih količinah sladkorja v naslednje tržno leto, podatki o količinah
proizvedenega sladkorja;
12. evidenca
trošarinskih dokumentov: podatki iz trošarinskih dokumentov, kot so opredeljeni
v trošarinskih predpisih;
13. evidenca
upravičencev do vračila trošarine: skupna površina zemljišč po katastrskih
kulturah, podatki o računu, znesek vrnjene trošarine;
14. evidenca
poročevalskih enot (v nadaljnjem besedilo: PE), podjetij in deklarantov v zvezi
z zbiranjem statističnih podatkov, za katere je pristojna služba: datum
zavezanosti, prvega poročanja in prenehanja poročanja, vrednost mesečne
trgovine z državami članicami glede na tok blaga; podatek ali ima podjetje
aktivno ali pasivno trgovino; velikost podjetja; dejavnost podjetja po Splošni
klasifikaciji dejavnosti, status podjetja glede na statistični prag; ali PE
opravlja posle oplemenitenja, prioriteta PE; posebne zabeležke v zvezi s
podjetjem in njegovo trgovino; način poročanja; značilne napake v posredovanih
podatkih; podatek, ali podjetje trguje s tretjimi državami ali samo znotraj EU
ali oboje, podatki o kontaktnih osebah;
15. evidenca
davčnih zastopnikov, nepooblaščenih prejemnikov ter oseb, ki vlagajo prijave o
posameznih poslih: podatki o imetniku trošarinskega skladišča v drugi državi
članici, podatki o dobavah trošarinskih izdelkov, podatki o instrumentu
zavarovanja;
16. evidenca
o izdanih dovoljenjih za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah:
seznam pooblaščenih oseb za podpisovanje carinskih deklaracij;
17. evidenca
imetnikov licence za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah: firma
družbe v kateri je imetnik licence zaposlen oziroma družbe, ki ga je pooblastila
za podpisovanje carinskih deklaracij;
18. evidenca
o davčni izvršbi: podatki iz sklepov o izvršbi, podatki o plačilih in o poteku
postopka davčne izvršbe
19. evidenca
zavezancev oziroma plačnikov okoljske dajatve: podatki o zavezancu in odgovorni
osebi, naziv in šifra dejavnosti, datum začetka, spremembe in konca opravljanja
dejavnosti, vrsta okoljske dajatve, nadzorni organ, vrste izdelkov, za katere
se plačuje okoljska dajatev;
20. evidenca
upravičencev do vračila okoljskih dajatev v pristojnosti službe: podatki o
upravičencu, vrsta okoljske dajatve, podatki o računu, znesek vrnjene okoljske
dajatve;
21. evidenca
oseb, ki so oproščene plačila okoljske dajatve v skladu s predpisi, ki urejajo
okoljske dajatve: podatki o imetniku dovoljenja, nadzorni carinski organ, datum
izdaje dovoljenja, naprave, v katerih bo gorivo uporabljeno, namen, vrsta,
količina in način rabe goriva, ki ga upravljavec naprave lahko pridobi brez
plačila okoljske dajatve, datum in razlog odvzema dovoljenja;
22. evidenca
osnovnih potrdil ter izdanih potrdil o neposredni oprostitvi davkov in potrdil
o oprostitvi DDV in trošarin: številka potrdila, podatki o upravičencu,
številka diplomatske oziroma konzularne službene izkaznice upravičenca, vrsta
blaga ali storitev, za katere se uveljavlja neposredna oprostitev, podatki o
dobavitelju in veljavnost potrdil;
23. evidenca
upravičencev do vračila davkov za diplomatska predstavništva, konzulate in
mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo
Republiko Slovenijo: podatki o upravičencu, podatki o dobaviteljih, podatki o
računih in znesek davka.
(2) Posameznik ima pravico vpogleda v svoje
podatke v evidencah:
1.
iz 1., 2., 3., 4., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17.,
18., 20., 21., 22., 23. in 24. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona
takoj po vzpostavitvi, za carinske preiskave iz 7. točke pa po zaključku
preiskave;
2.
iz 5. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona po pravnomočni
odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku, če ta ni
uveden, pa po zastaranju pregona;
3.
iz 6. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona po arhiviranju
podatkov.
(3) Podatki se hranijo:
1.
v evidencah iz 1., 2., 7., 9., 10., 16., 17., 18., 20., 21., 22., 23. in 24. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona v skladu s carinskimi in trošarinskimi
predpisi ter drugimi predpisi, za izvajanje katerih je pristojna služba;
2.
v evidencah iz 8. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona dve leti
po vnosu podatkov oziroma do pravnomočnega končanja pravnih postopkov v zvezi z
uporabo strelnega orožja;
3.
v evidencah iz 5. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona do izbrisa
obsodbe ali kazni, če te ni, pa do zastaranja pregona;
4.
v evidencah iz 6., 11. in 14. točke prvega odstavka 35. člena tega
zakona do pet let;
5.
v evidencah iz 3., 4., 12., 13. in 15. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona dokler traja trošarinski nadzor.
(4) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka
se podatki arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in
arhive.
(5) Arhivsko gradivo, ki vsebuje tajne podatke
iz evidenc, določenih v 35. členu tega zakona, ki ga služba preda pristojnim
arhivom na podlagi predpisov, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive, je v
državnih arhivih dostopno po 75-ih letih od njihovega nastanka, razen, če ni z
zakonom drugače določeno.
37. člen
(1) Za namene zbiranja, obdelave, shranjevanja,
posredovanja, uporabe in arhiviranja podatkov, vsebovanih v evidencah iz 35. člena
tega zakona, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov
in podatkov, ki pomenijo poslovne skrivnosti, če ni s tem zakonom ali drugim
predpisom drugače določeno.
(2) Način ravnanja z zaupnimi podatki,
vsebovanimi v evidencah iz 35. člena tega zakona ter drugimi zaupnimi podatki
službe, ter način varovanja teh podatkov, predpiše minister, pristojen za
finance, na predlog generalnega direktorja.
VI. DELOVNA RAZMERJA
38. člen
(1) Za delavce službe se uporabljajo splošni in
posebni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Delavci službe so pooblaščene uradne osebe
in drugi delavci, zaposleni v službi (v nadaljnjem besedilu: delavci službe).
39. člen
(1) Delovno razmerje za opravljanje nalog
službe lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo
sklenitev delovnega razmerja delavcev v državnih organih, izpolnjuje še
naslednje pogoje:
1.
ima ustrezne zdravstvene in psihofizične
sposobnosti;
2.
ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen
zapora za kaznivo dejanje, storjeno z naklepom, ki se preganja po uradni
dolžnosti;
3.
ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz
prejšnje točke;
4.
je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji.
(2) Generalni carinski urad lahko zbere o
osebi, ki želi skleniti delovno razmerje v službi, z njeno pisno privolitvijo,
še podatke, na podlagi katerih se ugotavlja varnostne zadržke za delo v službi.
(3) Ostali pogoji za zasedbo delovnih mest
pooblaščenih uradnih oseb se določijo v aktu, ki ga na predlog ministra,
pristojnega za finance, sprejme vlada.
40. člen
(1) Če je bil delavec službe obsojen zaradi
kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 39. člena tega zakona ali zaradi
katerega koli kaznivega dejanja, storjenega na delu ali v zvezi z delom v
službi, mora sodišče pravnomočno sodbo poslati Generalnemu carinskemu uradu.
(2) Delavcu službe preneha delovno razmerje
z dnem vročitve ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ki ga
izda generalni direktor oziroma direktor na podlagi pravnomočne sodbe iz
prejšnjega odstavka.
41. člen
Odločbe o sklenitvi in prenehanju delovnega
razmerja ter druge odločbe, ki se nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti
in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja, izdaja za delavce carinskega
urada direktor urada, če ni s tem zakonom ali drugimi zakoni drugače določeno.
42. člen
(1) Oseba, ki je sklenila delovno razmerje
za opravljanje nalog carinika oziroma inšpektorja, mora v roku najkasneje enega
leta po sklenitvi delovnega razmerja oziroma po razporeditvi na to delovno
mesto, opraviti strokovni izpit. Carinik oziroma inšpektor, v času do
opravljenega strokovnega izpita, opravlja svoje naloge pod nadzorom in
odgovornostjo mentorja.
(2) Osebi, ki je sklenila delovno razmerje
za opravljanje nalog carinika oziroma inšpektorja in ne opravi strokovnega
izpita iz prejšnjega odstavka, preneha delovno razmerje po poteku odpovednega
roka.
(3) Delavec iz prvega odstavka tega člena,
ki je razporejen na delovno mesto carinika oziroma inšpektorja in ne opravi
strokovnega izpita, se razporedi na delovno mesto, ki ga je opravljal pred tem,
oziroma v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo razporejanje delavcev v
državnih organih.
(4) Rok iz prvega odstavka tega člena se
lahko iz opravičenih razlogov podaljša.
(5) Podrobnejša merila, vsebino in način
izvajanja izpita iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za
finance, na predlog generalnega direktorja.
43. člen
(1) Delavci, ki opravljajo naloge
pooblaščenih uradnih oseb, morajo stalno izpopolnjevati svoja strokovna znanja,
se usposabljati in udeleževati preverjanj strokovne usposobljenosti, ki jih
organizira služba.
(2) Z aktom iz petega odstavka 42. člena
tega zakona se določijo tudi vsebina, način in merila za strokovno
izpopolnjevanje, usposabljanje in preverjanje strokovne usposobljenosti.
44. člen
(1) Generalni direktor lahko z odločbo
odvzame pooblaščeni uradni osebi pravico izvajati carinska pooblastila:
1.
če se ugotovi, da je le-ta uporabila pooblastila v
nasprotju s tem zakonom in drugimi predpisi;
2.
če se v disciplinskem postopku z dokončno odločbo
ugotovi, da je huje kršila delovne obveznosti in dolžnosti;
3.
če opravlja dela iz 53. člena tega zakona.
(2) Delavca iz prejšnjega odstavka generalni
direktor oziroma direktor razporedi na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi
izobrazbi, znanju in zmožnostim. Če delavec ponujeno delovno mesto, ki ustreza
njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim, odkloni ali če mu takega delovnega
mesta v istem ali drugem državnem organu ni mogoče zagotoviti, mu po preteku
odpovednega roka preneha delovno razmerje.
(3) Delavcu iz prvega odstavka tega člena se
odvzamejo službena izkaznica, službena obleka in orožje.
45. člen
(1) Delavec opravlja delo na delovnem mestu, za
katero je sklenil delovno razmerje oziroma na katero je razporejen.
(2) Ne glede na določila v drugih predpisih, ki
urejajo razporejanje delavcev, se lahko delavec, za določen ali nedoločen čas
razporedi na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in
zmožnostim. Delavca se lahko razporedi na drugo delovno mesto v okviru Generalnega
carinskega urada oziroma carinskega urada ali iz enega v drug carinski urad
oziroma iz carinskega urada v Generalni carinski urad in obratno.
(3) Delavec je lahko razporejen iz enega v drug
carinski urad tudi na lastno željo. Razporeditev se opravi na podlagi
predhodnega mnenja direktorja carinskega urada, iz katerega delavec odhaja
oziroma v katerega prihaja.
(4) V primeru, da je
novi kraj opravljanja dela v primeru razporeditve za določen čas od dotedanjega
kraja opravljanja dela oddaljen več kot 150 km, v primeru razporeditve za nedoločen čas pa več kot 100 km, je mogoče delavca razporediti le z njegovim
soglasjem.
(5) Razporeditev za določen čas lahko traja
največ dvanajst mesecev, z
možnostjo podaljšanja za še šest mesecev.
(6) Za razporejanje delavcev iz enega v drug
carinski urad oziroma iz carinskega urada v Generalni carinski urad in obratno
je pristojen generalni direktor.
46. člen
(1) Delavec, ki je razporejen v skladu s
prejšnjim členom v drug kraj, ima pravico:
1.
do povračila potnih stroškov, če se na delo v drug
kraj vozi vsakodnevno;
2.
do nadomestila za ločeno življenje zaradi povračila
stroškov prehrane, zagotovitve in plačila stroškov prenočišča za čas
razporeditve in prevoznih stroškov do kraja stalnega bivališča enkrat tedensko,
če začasno biva v kraju dela, ker se po oceni generalnega direktorja ali
direktorja ne more voziti vsakodnevno na delo;
3.
do povračila stroškov selitve, če se je zaradi
razporeditve preselil v drug kraj.
(2) Delavec, ki je razporejen na lastno željo,
nima pravice do nadomestila stroškov za ločeno življenje in do zagotovitve
prenočišča ali povračila stroškov selitve, če se je preselil.
47. člen
Delavcu, ki je v skladu s 45. členom tega
zakona za nedoločen čas razporejen v drug kraj, v katerega se po oceni
generalnega direktorja oziroma direktorja ne more vsakodnevno voziti na delo,
mora Generalni carinski urad v treh letih zagotoviti ustrezno stanovanje. Če
Generalni carinski urad delavcu v navedenem roku ustreznega stanovanja ne
zagotovi ali če z njim o tem ne doseže sporazuma, je potrebno delavca vrniti na
delo, ki ga je opravljal pred razporeditvijo.
48. člen
Kadar je potrebno delavca razporediti na drugo
delovno mesto zaradi ukinitve organizacijske enote ali trajnega povečanja
obsega dela v drugi organizacijski enoti oziroma zaradi reorganizacije službe,
se določbe tretjega in četrtega odstavka 45. člena tega zakona pri razporejanju
ne upoštevajo. Delavec ima v tem primeru pravico do povračila stroškov iz 46. člena
tega zakona, vse do ustrezne rešitve stanovanjskega vprašanja.
49. člen
(1) Odločba o razporeditvi mora biti delavcu
vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela. Delavec mora pričeti z delom na
novem delovnem mestu z dnem, določenim v odločbi.
(2) Z odločbo o razporeditvi se določijo tudi
pravice iz 46. in 47. oziroma 48. člena tega zakona.
(3) Ugovor ne zadrži izvršitve odločbe.
50. člen
(1) Zaradi izvajanja nalog službe so delavci
dolžni opravljati delo tudi v manj ugodnem delovnem času.
(2) Delo v manj ugodnem delovnem času je:
1.
delo v neenakomernem delovnem času;
2.
delo v deljenem delovnem času;
3.
delo v izmenah;
4.
delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela
prostih dnevih;
5.
delo preko polnega delovnega časa;
6.
popoldansko in nočno delo;
7.
pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na
določenem kraju ali na domu.
(3) Delo v neenakomernem delovnem času oziroma
v izmenah vključuje opravljanje delovne obveznosti v deljenem delovnem času, ob
sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter delo v
popoldanskem in nočnem času, s prerazporeditvijo v okviru določene redne mesečne
oziroma letne delovne obveznosti.
51. člen
(1) Kot delo v izmenah se šteje delo, ki se
izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času. Kot delo v
izmenah se šteje tudi delo v turnusu, ko se delo opravlja po razporedu 12 ur,
sledi pa mu 24 ali 48 ur počitka, in delo po posebnem razporedu, ko se delo
sicer opravlja dopoldne, popoldne in v nočnem času, vendar ne v enakomernem
zaporedju.
(2) Za delo v popoldanski izmeni se šteje delo,
če delavec izpolni najmanj 75% dnevne delovne obveznosti po 12. uri.
(3) Za delo v nočni izmeni se šteje delo, če
delavec izpolni najmanj 75% dnevne delovne obveznosti po 22. uri.
(4) Za izmensko delo v turnusu se šteje delo v
nočni izmeni in delo v dnevni izmeni, opravljeno po 15. uri.
(5) Za izmensko delo po posebnem razporedu se
šteje delo, opravljeno v času od 16. ure do 7. ure zjutraj.
52. člen
(1) Pripravljenost za delo je delo v manj
ugodnem delovnem času, pri katerem mora biti delavec službe v pripravljenosti
za delo na delovnem mestu, na določenem kraju ali na domu.
(2) Pripravljenost za delo se ne všteva v
število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti, razen če je delavec
službe med pripravljenostjo za delo na delovnem mestu ali na določenem kraju
dela.
(3) Generalni direktor določi primere in način
izvajanja pripravljenosti za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali
na domu.
53. člen
(1) Višji upravni delavci in upravni delavci ne
smejo biti člani uprave ali nadzornega sveta gospodarske družbe, družbeniki v
osebnih družbah ali samostojni podjetniki posamezniki in opravljati dela, ki je
nezdružljivo z opravljanjem dejavnosti službe. Prepoved članstva v upravi ali
nadzornih svetih družb ne velja za delavce, ki jih v te organe imenuje država
kot svoje predstavnike.
(2) Podrobnejše določbe o tem, katero delo
višji upravni delavci in upravni delavci ne smejo opravljati, določi minister,
pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(3) Za vrednotenje posebnih prepovedi in
omejitev iz tega člena pripada višjim upravnim delavcem in upravnim delavcem
službe poseben dodatek. Višino dodatka določi vlada.
54. člen
(1) Pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati
carinske ali trošarinske kontrole, predhodnega preverjanja izpolnjevanja
pogojev, inšpekcijskih nadzorov, carinskih preiskav in izterjave pri pravni osebi, če je z večinskim lastnikom ali članom
uprave ali nadzornega sveta pravne osebe:
1.
v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli
kolena, v stranski pa do četrtega kolena, v zakonu ali svaštvu do drugega
kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala;
2.
v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojenca ali
posvojitelja, rejnika ali rejenca.
(2) V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati v prejšnjem odstavku
navedenih ukrepov tudi pri fizični osebi.
55. člen
(1) Delavec službe ne sme uporabljati
informacij, podatkov ali ugotovitev, ki jih pozna ali ima do njih dostop pri
opravljanju nalog službe, v neslužbene namene.
(2) Delavec službe ne sme uporabljati in dajati
informacij, podatkov in ugotovitev za doseganje kakršne koli premoženjske ali
druge koristi za sebe ali za drugo osebo.
(3) Dolžnost varovanja uradne, poslovne in
druge tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja v službi.
56. člen
(1) Pooblaščene uradne osebe so dolžne med
stavko zagotoviti nemoteno opravljanje naslednjih nalog:
1.
carinski nadzor nad blagom, potniki in prevoznimi
sredstvi;
2.
odobravanje carinsko dovoljene rabe ali uporabe
blaga, obračunavanje ali zaračunavanje carin;
3.
kontrolo blaga, katerega uvoz oziroma izvoz sta
posebej urejena;
4.
devizno valutno kontrolo v mednarodnem potniškem in
obmejnem prometu s tujino;
5.
preprečevanje in odkrivanje carinskih prekrškov in
drugih kaznivih ravnanj, storjenih v carinskem postopku;
6.
preprečevanje in odkrivanje prekrškov pri iznašanju
iz države ali prinašanju v državo domače in tuje valute;
7.
vodenje upravnega postopka na prvi in drugi stopnji
ter postopka o prekrških na prvi stopnji.
(2) Delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb, ki
so dolžne med stavko zagotoviti nemoteno opravljanje v prejšnjem odstavku
navedenih nalog, se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji
delovnih mest.
(3) Za vrednotenje omejitev, ki izhajajo iz
tega člena, določi vlada za delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb, določenih
v skladu s prejšnjim odstavkom, poseben dodatek.
(4) Vlada določi poseben dodatek iz prejšnjega
odstavka na podlagi kriterijev za določitev tega dodatka, ki veljajo za delovna
mesta delavcev v državni upravi, ki so dolžni med stavko zagotavljati nemoteno
opravljanje nalog v skladu z zakonom.
57. člen
(1) Služba je dolžna upoštevati posebne
predpise, s katerimi se urejata varnost in zdravje delavcev pri delu, delavci
pa so odgovorni, da z največjo možno skrbjo varujejo svojo lastno varnost in
zdravje pri delu, kakor tudi varnost in zdravje drugih oseb, če je to odvisno
od njihovega ravnanja.
(2) Minister, pristojen za finance, izda, na
predlog generalnega direktorja, pravilnik o varstvu pri delu, s katerim
podrobneje določi organizacijo in izvajanje varstva pri delu, medsebojne
obveznosti in odgovorne osebe na posameznih ravneh.
58. člen
Kadar opravljajo cariniki kontrolo prometa s
tujino v železniških prometnih sredstvih, imajo pravico do brezplačnega prevoza
z njimi in pravico do zavarovanja, kot jo imajo potniki, ki so plačali takšen
prevoz.
59. člen
(1) Pooblaščenim uradnim osebam pripada za
vsako začeto leto delovne dobe v carinski službi nad 5 let, dodatek na stalnost
v višini 0,5% osnovne plače.
(2) V delovno dobo iz prejšnjega odstavka se
všteva tudi delovna doba, ki jo je pooblaščena uradna oseba dosegla v carinski
službi na delovnem mestu s statusom delavca službe v temeljni dejavnosti.
59.a člen
(1) Pooblaščenim uradnim osebam, ki so iz
poslovnih razlogov premeščene v drug državni organ, se za določitev dodatka na
stalnost šteje tudi delovna doba v carinski službi, če je po predpisih in pod
pogoji, ki veljajo za organ, v katerega je premeščen, upravičen do dodatka na
stalnost.
(2) Javnemu uslužbencu, ki je iz poslovnih
razlogov premeščen na delo v carinsko službo, se za določitev dodatka na
stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je po
predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen,
upravičen do dodatka na stalnost.
60. člen
(1) Uprava zavaruje pooblaščene uradne osebe za
primer nesreče pri delu, dodatno pa zavaruje posamezne pooblaščene uradne osebe
za nesrečo pri delu, katere posledica je smrt ali trajna izguba splošne delovne
zmožnosti, če opravljajo delo, ki je zdravju in življenju posebno nevarno.
(2) Delovna mesta, na katerih so pooblaščene
uradne osebe dodatno zavarovane, določi z odločbo generalni direktor.
61. člen
(črtan)
62. člen
(1) Pooblaščenim uradnim osebam pripada dodatek
do 20% osnovne plače za ovrednotenje posebnih pogojev dela in za pooblaščenost,
dodatek do 20% osnovne plače pa pripada delavcem službe za ovrednotenje
posebnih odgovornosti.
(2) Kot posebni delovni pogoj se šteje delo na
prostem, pod vplivom plinov, z uporabo posebne tehnične opreme, delo pri opravljanju
carinske in trošarinske kontrole, inšpekcijskih pregledov in notranjega nadzora
ter delo na področju preprečevanja in odkrivanja tihotapstva in drugih kaznivih
ravnanj v zvezi s carinskim in trošarinskim blagom.
(3) Kot delovna mesta s posebnimi odgovornostmi
se štejejo zlasti delovna mesta vodij notranjih organizacijskih enot in
njihovih pomočnikov, pomočnikov direktorjev carinskih uradov, delovna mesta
vodenja postopka o prekrških, upravnega postopka v zahtevnejših zadevah,
postopka izterjav, uvajanja in vzdrževanja informacijskega sistema, opravljanja
carinskih in trošarinskih kontrol, inšpekcijskih pregledov, preprečevanja
tihotapstva in druga posebno odgovorna delovna mesta v upravi carinskih uradov
in v Generalnem carinskem uradu.
(4) Delovna mesta, na katerih delavcem pripada
dodatek za ovrednotenje posebnih pogojev dela in pooblaščenost ter dodatek za
ovrednotenje posebnih odgovornosti, se določijo v aktu o notranji organizaciji
in sistemizaciji delovnih mest. Višino dodatka za posamezno delovno mesto določi
vlada.
63. člen
(1) Za posamezna delovna mesta, ki zahtevajo
specifična strokovna znanja ali posebno izurjenost in so posebnega pomena za učinkovito
delovanje službe, lahko vlada, na predlog ministra, pristojnega za finance,
izjemoma določi višji količnik, kot ga določa splošni predpis.
(2) Pooblaščeni uradni osebi iz 19. člena tega
zakona, ki opravlja naloge v specifičnih in posebej neugodnih delovnih razmerah
in je pri svojem delu posebno izpostavljena nevarnosti in ogroženosti, pripada
dodatek za posebno nevarnost in ogroženost. Višino tega dodatka določi vlada.
64. člen
(prenehal veljati)
VII. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
65. člen
(1) Delavec službe je lahko začasno odstranjen
z dela ali z delovnega mesta, če je zaloten pri hujši kršitvi delovnih
obveznosti in dolžnosti, ali če je zoper njega uveden kazenski postopek za
kazniva dejanja, navedena v 40. členu tega zakona, ali se zahteva uvedba
postopka zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, za katero se
lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
(2) O začasni odstranitvi z dela ali z
delovnega mesta odloči generalni direktor za delavce Generalnega carinskega
urada in direktorje carinskih uradov oziroma direktor za delavce carinskega
urada.
(3) Delavcu, ki je začasno odstranjen z dela
ali z delovnega mesta, se med trajanjem začasne odstranitve z dela ali z
delovnega mesta odvzameta službena izkaznica in orožje.
66. člen
(prenehal veljati)
67. člen
(prenehal veljati)
68. člen
(prenehal veljati)
69. člen
(prenehal veljati)
70. člen
(prenehal veljati)
71. člen
(1) Delavec službe je odškodninsko odgovoren za
škodo, ki jo pri delu oziroma v zvezi z delom povzroči službi ali komu drugemu
namenoma ali iz hude malomarnosti.
(2) Odškodninsko odgovornost delavca ugotovi
posebna komisija, ki jo imenuje generalni direktor ali delavec, ki ga on
pooblasti.
(3) Dokončna odločba o delavčevi odgovornosti
za nastalo škodo in o obveznosti povrnitve je izvršilni naslov.
VIII. PRIZNANJA
72. člen
(1) Za dolgoletno strokovno delo,
organizacijske izboljšave pri delu, za uspehe, dosežene na posameznih področjih
dela ali pri opravljanju delovnih nalog, in za prispevke h krepitvi ugleda
službe se delavcem ali organizacijskim enotam službe ter drugim državnim
organom, organom lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil in posameznikom
podeljujejo priznanja, delavcem službe pa tudi denarne nagrade.
(2) Priznanja in nagrade iz prejšnjega odstavka
se praviloma podeljujejo ob dnevu službe. Dan službe je 8. oktober.
(3) Vrste priznanj in postopek podeljevanja priznanj
in denarnih nagrad določi minister, pristojen za finance, na predlog
generalnega direktorja.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
73. člen
(1) Posamezniki, državni organi,
samoupravne lokalne skupnosti, gospodarske družbe, samostojni podjetniki
posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, društva in druge
osebe ne smejo reproducirati ali uporabljati uniforme in oznak, ki so po barvi,
kroju, označbah nazivov enake ali podobne uniformi in oznakam službe.
(2) Samostojni podjetnik posameznik,
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in pravna oseba, ki ravna v
nasprotju s prejšnjim odstavkom, se kaznuje za prekršek z globo od 2.100 do
4.200 eurov.
(3) Z globo od 850 do 2.100 eurov se
za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti in samostojnega
podjetnika posameznika, z globo v višini 1.000 eurov pa odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 450 do 1.300 eurov se
za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
(5) Predmeti, ki so bili izdelani ali
uporabljeni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se odvzamejo.
74. člen
(1) Samostojni podjetnik posameznik in
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje za prekršek z globo od
1.800 do 16.800 eurov, pravna oseba pa z globo od 4.200 do 25.200 eurov, če:
1.
ne zagotovi oziroma ne omogoči nemotenega opravljanja carinske,
trošarinske oziroma okoljske davčne kontrole, inšpekcijskega nadzora ali
carinske preiskave v skladu z drugim odstavkom 21. člena tega zakona;
2.
v določenem roku ne predloži oziroma ne izdela zahtevanih dokumentov v
skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 24. člena tega zakona;
3.
cariniku, izterjevalcu ali inšpektorju pri izvajanju pooblastil iz tega
zakona ne dovoli oziroma ne omogoči vstopa na zemljišče, v poslovne prostore in
druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje
dohodkov, ter njihovega pregleda, ali ne dovoli oziroma ne omogoči pregleda
naprav, blaga, stvari, predmetov, poslovnih knjig, pogodb, listin in drugih
dokumentov (drugi odstavek 16. člena, 26. člen, prvi odstavek 28. člena tega
zakona);
4.
onemogoča cariniku oziroma inšpektorju izvedbo ukrepov iz 27. ali 30.
člena tega zakona;
5.
poškoduje ali odstrani pečat, nameščen na podlagi 29.č člena tega
zakona.
(2) Z globo od 850 do 2.200 eurov se
za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in
samostojnega podjetnika posameznika, z globo v višini 850 eurov pa odgovorna
oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 450 do 650 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
75. člen
(1) Prekršek stori, kdor se nedostojno
ali žaljivo vede do pooblaščene uradne osebe pri uradnem poslovanju ali zaradi
uradnega poslovanja ali ne upošteva odrejenega zakonitega ukrepa pooblaščene
uradne osebe oziroma onemogoča izvedbo uradnega dejanja.
(2) Prekršek stori, kdor na zahtevo
carinika oziroma inšpektorja v skladu z 22. členom tega zakona in izterjevalca
v skladu s sedmim odstavkom 16. člena tega zakona ne omogoči vpogleda v osebne
dokumente.
(3) Prekršek stori tudi, kdor se ne
odzove vabilu inšpektorja iz prvega odstavka 23. člena tega zakona.
(4) Za prekršek iz prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena se posameznik kaznuje z globo od 220 do
420 eurov, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost in stori ta prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti, pa
se kaznuje z globo od 450 do 850 eurov.
Zakon o carinski službi – ZCS-1 (Uradni list
RS, št. 56/99)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
76. člen
(1) Z dnem pričetka veljavnosti tega zakona se
dosedanje carinarnice preimenujejo v carinske urade.
(2) Uprava mora uskladiti notranjo organizacijo
in delo z določbami tega zakona najkasneje v enem letu od dneva pričetka
veljavnosti tega zakona.
(3) Do zamenjave se uporabljajo sedanje table,
oznake, pečati, štampiljke in žigi carinarnic ter njihovih organizacijskih
enot, obrazci in službene izkaznice delavcev v organih službe.
77. člen
(1) Delavci službe, ki so na dan pričetka
veljavnosti tega zakona opravljali delo, za katero nimajo ustrezne stopnje
strokovne izobrazbe, lahko to delo opravljajo še naprej, vendar morajo
izobrazbo dopolniti v petih letih od pričetka veljavnosti tega zakona.
(2) Delavci iz prejšnjega odstavka, ki imajo
nad 15 let delovnih izkušenj na enakih delovnih mestih ali na delovnih mestih
podobne zahtevnosti in delo uspešno opravljajo, in delavci, katerih
usposobljenost za opravljanje dela je bila posebej preverjena v skladu s
predpisi, ki so bili uveljavljeni pred 25. 6. 1991, lahko to delo še naprej
opravljajo.
78. člen
(1) Do sprejema predpisov o obveznem dodatnem
pokojninskem zavarovanju se sredstva iz prvega odstavka 64. člena tega
zakona vplačujejo kot dolgoročna rezervacija za obvezno dodatno pokojninsko
zavarovanje.
(2) Sredstva se obračunavajo mesečno in
vplačujejo na osebni varčevalni račun, ki se za delavca iz prvega odstavka 64.
člena tega zakona odpre pri banki. Sredstva na osebnem varčevalnem računu se
obravnavajo kot dolgoročno vezana bančna vloga.
(3) Po uveljavitvi predpisov o obveznem
dodatnem pokojninskem zavarovanju se sredstva na bančni vlogi iz prejšnjega
odstavka prenesejo na osebni varčevalni račun, ki se za delavca iz prvega
odstavka 64. člena tega zakona odpre pri nosilcu obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja in se koristijo v skladu s predpisi o obveznem
dodatnem pokojninskem zavarovanju.
79. člen
(1) Določbe drugega in četrtega odstavka 66.
člena tega zakona se pričnejo uporabljati z dnem imenovanja disciplinske
komisije. Disciplinska komisija iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona mora
biti imenovana v enem mesecu od dneva pričetka veljavnosti tega zakona.
(2) Disciplinski postopki, začeti pred
imenovanjem disciplinske komisije iz prejšnjega odstavka, se dokončajo po
postopku, ki je veljal pred uveljavitvijo tega zakona.
80. člen
Do ustanovitve ustreznega stanovskega združenja
se uporablja kodeks etike iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona, ki ga
sprejme generalni direktor in konferenca Sindikata carinikov Slovenije.
81. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o carinski službi (Uradni list RS, št. 1/91-I, 58/93 in 65/93).
(2) Do izdaje izvršilnih predpisov na podlagi
tega zakona, vendar najdalj eno leto od uveljavitve tega zakona, se še naprej
uporabljajo naslednji predpisi:
1.
uredba o barvi in oznakah službene obleke v
Republiški carinski upravi (Uradni list RS, št. 15/94 in 18/94 – popravek),
2.
pravilnik o službeni obleki delavcev v organih
carinske službe (Uradni list RS, št. 17/94),
3.
pravilnik o službeni izkaznici pooblaščenih uradnih
oseb organov carinske službe (Uradni list RS, št. 16/94),
4.
pravilnik o nošenju, uporabi in hrambi orožja
pooblaščenih uradnih oseb carinske službe (Uradni list RS, št. 42/95),
5.
pravilnik o strokovnem izpitu in izobraževanju
delavcev v organih carinske službe (Uradni list RS, št. 5/92),
6.
odredba o krajevni pristojnosti carinskih organov
(Uradni list RS, 62/96 in pop. št. 75/96),
7.
uredba o določitvi mejnih prehodov za obmejni
promet in kmetijskih prehodnih mestih, na katerih kontrolo prehajanja čez
državno mejo opravljajo carinski organi (Uradni list RS, št. 23/94).
82. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določbe četrtega odstavka 16. člena
tega zakona, ki začne veljati 1. julija 2000 ter določb 78. člena tega zakona,
ki pričnejo veljati 1. januarja 2000.«.
Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list
RS, št. 52/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»84. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
carinski službi – ZCS-1A (Uradni list RS, št. 57/04)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
(1) Do začetka uporabe Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03, v nadaljnjem besedilu: ZP-1) je naloga službe tudi
vodenje postopka o carinskih in trošarinskih prekrških ter prekrških po tem
zakonu na prvi stopnji, ki jih vodi carinski urad.
(2) Globe, določene s tem zakonom, se do
začetka uporabe ZP-1 v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni, kot
sledi:
1.
za prekršek iz 73. člena zakona se kaznuje:
-
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in pravna oseba z denarno
kaznijo najmanj 500.000 tolarjev;
-
odgovorna oseba pravne osebe ali državnega organa, državne organizacije
ali lokalne skupnosti in posameznik z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev;
2.
za prekrške iz 74. člena zakona se kaznuje:
-
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z denarno kaznijo od
400.000 do 4,000.000 tolarjev;
-
pravna oseba z denarno kaznijo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev;
-
odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000
tolarjev;
-
posameznik z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev;
3.
za prekrške iz 75. člena zakona se kaznuje:
-
posameznik z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 tolarjev;
-
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba pravne
osebe z denarno kaznijo od 30.000 do 200.000 tolarjev.
41. člen
Podzakonski akti po tem zakonu ter akt o
notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Generalnega carinskega
urada in carinskih uradov se izdajo oziroma uskladijo s tem zakonom v roku
šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
42. člen
(1) Inšpekcijski pregledi, ki so bili
odrejeni pred uskladitvijo akta o notranji organizaciji in sistemizaciji
delovnih mest z določbami tega zakona, se dokončajo po predpisih, ki so veljali
pred njegovo uveljavitvijo.
(2) Do uveljavitve določb o inšpekcijskem
nadzoru v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se
inšpekcijski nadzor opravlja kot inšpekcijski pregled po dosedanjih predpisih.
43. člen
Določba 11. točke 12. člena ter 13. člen
zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe ZP-1.
44. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
javnih uslužbencih – ZJU-B (Uradni list RS, št. 113/05)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»90. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o carinski službi – ZCS-1B (Uradni list
RS, št. 40/09)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
23. člen
(1) Uprava začne opravljati naloge
davčne izvršbe denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti za
terjatve iz naslova:
1.
denarnih kazni po zakonu, ki ureja pravdni postopek, denarnih kazni in
stroškov postopka ter odvzema premoženjske koristi po zakonu, ki ureja kazenski
postopek, sodnih taks po zakonu, ki ureja sodne takse, in glob ter stroškov
postopka, ki jih izreka služba po zakonu, ki ureja prekrške, s 1. julijem
2009;
2.
zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in zakona, ki ureja upravne
takse, s 1. januarjem 2010;
3.
zakona, ki ureja prekrške, razen glob in stroškov postopka, ki jih
izreka Davčna uprava Republike Slovenije, in iz naslova drugih denarnih
terjatev, ki niso davki in jih izterjuje davčni organ po drugih predpisih, s
1. januarjem 2012.
(2) Uprava izvršuje sklepe o začasnem
odvzemu vrednostnih papirjev ali premičnin, ki so izdani v prekrškovnih
postopkih, in odločbe o odvzemu premoženjske koristi s plačilom denarnega
zneska v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, ki jih:
1.
izdaja služba, s 1. julijem 2009;
2.
izdajajo drugi prekrškovni organi, razen sklepov o začasnem odvzemu
vrednostnih papirjev ali premičnin, ki jih v prekrškovnih postopkih izdaja
Davčna uprava Republike Slovenije, s 1. januarjem 2012.
24. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
carinski službi - ZCS-1C (Uradni list RS, št. 9/11)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
6. člen
(1) Carinski organi prevzamejo naloge v
zvezi z oprostitvami davkov za diplomatska predstavništva, konzulate ter
mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo
Republiko Slovenijo, s 1. januarjem 2012.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka do
njihovega prevzema še naprej opravljajo organi, ki so jih opravljali do
uveljavitve tega zakona.
7. člen
Za obdobje od 1. junija 2010 do
uveljavitve tega zakona se osebam iz prvega odstavka 64. člena Zakona o
carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo,
113/05 – ZJU‑B in 40/09) zagotovi plačilo prispevkov za obvezno dodatno
pokojninsko zavarovanje v višini, določeni z veljavnim pokojninskim načrtom
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
8. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju –ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»431. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati prvi dan naslednjega
meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.