Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o potrjevanju novih sort,
dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih
rastlin obsega:
-
Zakon o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o
varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 38/80 z dne
10. 7. 1980),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o potrjevanju novih sort,
dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih
rastlin (Uradni list SFRJ, št. 82/90 z dne 21. 12. 1990),
-
Zakon o varstvu novih sort rastlin – ZVNSR (Uradni list RS, št. 86/98 z
dne 18. 12. 1998),
-
Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin – ZSMKR (Uradni list RS,
št. 58/02 z dne 4. 7. 2002),
-
Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu – ZGRM (Uradni list RS, št.
58/02 z dne 4. 7. 2002),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o semenskem materialu
kmetijskih rastlin – ZSMKR-A (Uradni list RS, št. 86/04 z dne 5. 8. 2004).
ZAKON
O POTRJEVANJU NOVIH SORT, DOVOLITVI
INTRODUKCIJE TUJIH SORT IN O VARSTVU SORT KMETIJSKIH IN GOZDNIH RASTLIN
(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
(delno se preneha uporabljati) (delno
se preneha uporabljati)
(delno
se preneha uporabljati)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja potrjevanje novih sort (kultivarjev)
kmetijskih in gozdnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: nove sorte), dovolitev
uporabe pri pridelovanju in gojenju (v nadaljnjem besedilu: introdukcije) tujih
sort (kultivarjev) kmetijskih in gozdnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: tuje
sorte) ter varstvo novih sort in tujih sort. (delno
se preneha uporabljati)
2. člen
Nove sorte se potrdijo, introdukcija tujih
sort se dovoli in te sorte zavarujejo, da se zagotovi:
1.
povečanje kmetijske in gozdnogospodarske proizvodnje oziroma kakovosti
proizvodov, ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti;
2.
stalna uporaba boljših sort v kmetijski in gozdnogospodarski
proizvodnji;
3.
spodbujanje ustvarjanja novih sort kmetijskih in gozdnih rastlin;
4.
varstvo pravic in interesov ustvarjalcev sort kmetijskih in gozdnih
rastlin;(se
preneha uporabljati)
5.
ustvarjanje pogojev za razširitev sodelovanja z drugimi državami na
področju žlahtnenja rastlin in prometa kakovostnih sort kmetijskih in gozdnih
rastlin;
6.
varstvo interesov proizvajalcev in interesov potrošnikov na enotnem
jugoslovanskem trgu.
3. člen
Da bi uresničili cilje iz 2. člena tega
zakona, se nova sorta potrdi oziroma se tuji sorti dovoli introdukcija, če se
ta sorta biološko razlikuje od druge splošne znane sorte in če so izpolnjeni
tudi drugi predpisani pogoji.
Šteje se, da je sorta splošno znana po
prvem odstavku tega člena, če je nova sorta potrjena oziroma če je tuji sorti
dovoljena introdukcija v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ali če
je opisana v strokovni publikaciji.
S sorto so mišljeni po tem zakonu
populacije, kloni, linije, redovi, hibridi in podlage rastlinskih vrst, ne
glede na vir oziroma ne glede na začetni material, iz katerega so nastali.
4. člen
V postopku potrjevanja nove sorte in
dovolitve introdukcije tuje sorte se ugotavljajo po določbah tega zakona
kakovost in druge bistvene lastnosti domače sorte oziroma tuje sorte, na
podlagi katerih je mogoče tako sorto potrditi oziroma dovoliti ter seme in
sadilni material take sorte razmnoževati in dajati v promet kot sortni na
območju Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Na podlagi potrditve nove sorte in
dovolitve introdukcije tuje sorte lahko ustvarjalci teh sort uveljavijo
varstvo, s katerim se zagotavljajo pravice, ki jih določajo ta in drug zvezni
zakon. (se
preneha uporabljati)
5. člen
Nova sorta se potrdi in introdukcija tuje
sorte se dovoli na podlagi preizkušanja določenih kakovostnih elementov te
sorte in drugih njenih bistvenih lastnosti.
S kakovostjo sorte in z njenimi drugimi
bistvenimi lastnostmi so po tem zakonu mišljena:
1.
večji fizični obseg pridelka;
2.
odstotek beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, mineralnih snovi,
vitaminov, arom in podobno;
3.
odpornost proti rastlinskim boleznim in škodljivcem, proti visoki in
nizki temperaturi, proti presežku in pomanjkanju vlage;
4.
drugi elementi, ki vplivajo na povečanje obsega ali zboljšanje kakovosti
proizvodov.
Pri preizkušanju sorte se preizkuša
predvsem tista lastnost, zaradi katere se zahteva potrditev nove sorte oziroma
dovolitev introdukcije tuje sorte.
6. člen
Podjetja ali druge pravne osebe, v katerih
se žlahtnijo rastline, spodbujajo zainteresiranost svojih delavcev za
ustvarjalnost, da bi razvijali nove uspešnejše postopke pri ustvarjanju novih,
kakovostnejših sort in pri izboljševanju sedanjih sort.
7. člen
Podjetje ali druga pravna oseba, v kateri
je ustvarjena sorta, in fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost z
osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ki je ustvarila sorto (v
nadaljnjem besedilu: ustvarjalec sorte), zavarovano s tem zakonom, ter
strokovnjaki, ki so sodelovali pri tem ustvarjanju (v nadaljnjem besedilu:
žlahtnitelji), imajo moralne in materialne pravice, ki jih določa ta zakon. (se
preneha uporabljati)
Poleg pravic iz prvega odstavka tega člena
imajo žlahtnitelji tudi druge pravice, ki jih določa samoupravni splošni akt. (se
preneha uporabljati)
8. člen
Moralna pravica ustvarjalca sorte in
žlahtnitelja je, da je kot takšen označen v prijavi in vseh listinah, ki se
nanašajo na potrjevanje in varstvo nove sorte. (se
preneha uporabljati)
Kadar je nova sorta rezultat ustvarjalnega
dela več žlahtniteljev, se v listinah iz prvega odstavka tega člena kot
žlahtnitelji navedejo vse te osebe, po vrstnem redu udeležbe pri tem
ustvarjanju. (se
preneha uporabljati)
Materialna pravica ustvarjalca nove sorte
sestoji iz pravice, da sorto uporablja in razpolaga z njo ter da uveljavlja
pravico do plačila za njeno uporabo. (se
preneha uporabljati)
Žlahtnitelj, ki je sodeloval pri
ustvarjanju nove sorte v podjetju ali drugi pravni osebi, v kateri je združil svoje delo, ima pravico do posebnega plačila,
pod pogoji, ki jih določa samoupravni splošni akt, če je nova sorta prispevala
k povečanju dohodka podjetja ali druge pravne osebe. (se
preneha uporabljati)
Samoupravni splošni akt ne sme določati, da
žlahtnitelju ne pripadajo moralne in materialne pravice in se jih žlahtnitelj z
izjavo ali kako drugače naprej ne more odreči. (se
preneha uporabljati)
9. člen
Če ta zakon ne določa drugače, se varstvo
pravic ustvarjalca sorte in varstvo žlahtnitelja uveljavljata in ti pravici
uporabljata v skladu z zveznimi predpisi, ki urejajo varstvo izumov, tehničnih
zboljšav in znakov za razlikovanje, v delu, ki se nanaša na samoupravno
urejanje uporabe izumov, ustvarjenih v združenem delu, in na sodno varstvo. (se
preneha uporabljati)
10. člen
Novo sorto in tujo sorto je mogoče
zavarovati, če so izpolnjeni pogoji za njuno varstvo, ki jih določa ta zakon. (se
preneha uporabljati)
II. POTRJEVANJE NOVE SORTE IN DOVOLITEV INTRODUKCIJE TUJE
SORTE
1. Vložitev zahteve
11. člen
Postopek za potrjevanje nove sorte oziroma
za dovolitev introdukcije tuje sorte se zače na podlagi pismene zahteve.
Zahteva mora vsebovati podatke o vložniku zahteve ter podatke o tem, kaj je
novo v sorti — bistvene lastnosti sorte, ime sorte ter druge potrebne podatke.
Zahtevo za potrditev nove sorte vloži
ustvarjalec sorte, za dovolitev introdukcije tuje sorte pa ustvarjalec sorte
ali njegov zastopnik.
Zahteva iz prvega in drugega odstavka tega
člena se vloži za vsako sorto posebej.
Predpise o vsebini, podatkih in imenu
sorte, ki jih mora vsebovati zahteva iz prvega in drugega odstavka tega člena,
izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo.
12. člen
Zahtevo iz 11. člena tega zakona je treba
vložiti pri pristojnem zveznem organu.
Na zahtevo pristojnega zveznega organa mora
vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona predložiti na vpogled tudi
dokumentacijo o ustvarjanju nove sorte, ki mora biti za tujo sorto prevedena v
enega izmed jezikov narodov in narodnosti Jugoslavije.
Podatki iz zahteve iz 11. člena tega zakona
in dokumentacije iz drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo na poreklo
izvirnega materiala in na opis procesa ustvarjanja nove sorte, so uradna
tajnost.
13. člen
Šteje se, da je zahteva iz 11. člena tega
zakona v redu:
1.
če je vložena smiselno tretjemu odstavku 11. člena tega zakona;
2.
če vsebuje vse podatke in priloge iz prvega odstavka 11. člena tega
zakona.
2. Ocenjevanje opravičenosti zahteve
14. člen
Ko prejme zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo zahtevo
iz 11. člena tega zakona, najprej ugotovi, ali je zahteva v redu.
Če zvezni upravni organ za kmetijstvo in
gozdarstvo ugotovi, da
zahteva iz 11. člena tega zakona ni v redu, pismeno pokliče vložnika
zahteve — z navedbo pomanjkljivosti, naj pomanjkljivosti odpravi v določenem
roku, vendar najpozneje v 30 dneh od vročitve poziva.
Če vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona
ne odpravi v določenem roku pomanjkljivosti in zato zahteve ni mogoče
obravnavati, se zahteva z odločbo zavrže.
15. člen
Če zvezni upravni organ za kmetijstvo in
gozdarstvo spozna, da je
zahteva iz 11. člena tega zakona v redu, ugotavlja, ali so izpolnjeni tudi
drugi pogoji za potrjevanje nove sorte oziroma za dovolitev introdukcije tuje
sorte.
16. člen
Na podlagi podatkov, navedenih v zahtevi iz
11. člena tega zakona, ter podatkov iz dokumentacije iz drugega odstavka 12.
člena tega zakona, predložene na vpogled, se preverjajo lastnosti prijavljene
sorte, kot tudi njena izvirnost (poreklo sorte, način njenega ustvarjanja
idr.).
Po preverjanju podatkov iz prvega odstavka
tega člena se sorta zaradi preizkušanja vključi v poljske sortne poskuse, po
potrebi pa preizkuša tudi v laboratoriju, če je s preverjanjem iz prvega
odstavka tega člena in 15. člena tega zakona ugotovljeno, da je podlaga za
vključitev sorte v poljske sortne poskuse.
Če se s preverjanjem podatkov iz prvega
odstavka tega člena in 15. člena tega zakona ugotovi, da ni podlage za
vključitev sorte v poljske sortne poskuse, izda funkcionar, ki vodi zvezni
upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo, na predlog ustrezne komisije, ki
daje predloge za potrditev nove sorte, dovolitev introdukcije tuje sorte in
varstvo sorte kmetijskih in gozdnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: komisija za
potrditev, dovolitev in varstvo sort), odločbo, s katero zavrne zahtevo za
potrditev nove sorte oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte.
3. Preizkušanje sorte
17. člen
Sorta se preizkuša na poskusnem polju in v
laboratoriju.
S preizkušanjem sorte se ugotavljajo:
1) istovetnost,
homogenost in stabilnost sorte;
2) proizvodna
vrednost sorte (donos, kakovost in druge bistvene lastnosti);
3) območja
oziroma lokacije, na katerih preizkušana sorta prekaša standardno sorto glede
donosa, kakovosti in drugih bistvenih lastnosti.
18. člen
Zvezni upravni organ za kmetijstvo in
gozdarstvo mora pravočasno
obvestiti vložnika zahteve iz 11. člena tega zakona, da bo sorta vključena v
poljske poskuse in zahtevati od njega, da pošlje potrebno količino
reprodukcijskega materiala za preizkušanje na poskusnem polju in v
laboratoriju.
Na podlagi obvestila iz prvega odstavka
tega člena mora vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona pravočasno, najpozneje
pa mesec dni pred setvijo oziroma saditvijo poslati pristojnemu zveznemu organu
na predpisan način določene količine reprodukcijskega materiala.
Če vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona
v določenem roku ne pošlje potrebne količine reprodukcijskega materiala ali je
ne pošlje na predpisan način pristojni zvezni organ z odločbo zavrže zahtevo.
Predpise o količini reprodukcijskega
materiala, ki jo je treba poslati za preizkušanje sorte na poskusnem polju in v
laboratoriju, ter o načinu pošiljanja tega materiala izda funkcionar, ki vodi
zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo,.
19. člen
Po prejemu reprodukcijskega materiala iz
18. člena tega zakona mora zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo pripraviti vzorce, ki jih bo poslal
izvajalcem poskusa oziroma laboratoriju, jih pakirati v enako embalažo in jih
zaznamovati s šiframi po sistemu dvojnega šifriranja (double coding).
Šifre iz prvega odstavka tega člena so
uradna tajnost.
Zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo dešifrira
šifre po vsakem letu preizkušanja na poskusnem polju in v laboratoriju in izda
poročilo o rezultatih preizkušanja sorte vložnikom zahtev iz 11. člena tega
zakona, da bi morda odstopili od nadaljnjega preizkušanja.
Če želi vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona nadaljevati
preizkušanje sorte na poskusnem polju oziroma v laboratoriju, je treba sorto znova
zaznamovati z novo šifro.
20. člen
Sorte preizkušajo na poskusnem polju
oziroma v laboratoriju podjetja ali druge pravne osebe,
ki imajo potrebno opremo in strokovni kader za ta preizkušanja (v nadaljenjem
besedilu: izvajalci poskusov).
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo, določa
podjetja ali druge pravne osebe iz prvega odstavka
tega člena in sklepa pogodbe z njimi za preizkušanje sorte na poskusnem polju
oziroma v laboratoriju.
21. člen
Preizkušanje sorte na poskusnem polju
zaradi ugotavljanja njene proizvodne vrednosti traja tri leta, sadnih vrst,
vinske trte in hmelja tri leta, začenši z letom, ko začno roditi, mikroorganizmov
pa tri generacije.
Preizkušanje gozdnih vrst traja najmanj 1/3
proizvodnega turnusa, vendar ne manj kot tri leta.
Sorto je treba preizkušati tudi v razmerah,
ki jih predlaga vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme
tuja sorta preizkušati na poskusnem polju samo dve leti, če je bilo to
predlagano ob vložitvi zahteve iz 11. člena tega zakona, če je mogoče iz
predložene dokumentacije ugotoviti, da daje zadevna sorta v kakšni tuji državi
z enakimi ali podobnimi razmerami glede zemljišča in klime v široki proizvodnji
rezultate, ki po kakovosti in drugih bistvenih lastnostih znatno prekašajo
sorto, ki se v tistem letu uporablja kot standardna sorta.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme
sorta preizkušati na poskusnem polju samo dve leti, če je bilo to predlagano ob
vložitvi zahteve iz 11. člena tega zakona, in sicer:
1) če v državi ni
sorte za tak namen;
2) če gre za sorte
vrtnin, cvetja in hortikulturnih rastlin.
22. člen
Sorta se na poskusnem polju in v
laboratoriju zaradi ugotavljanja njene proizvodne vrednosti preizkuša po enotni metodi, posebej za vsako kulturo ali skupino
kultur, ki jo na predlog komisije za potrditev, dovolitev in varstvo
sort predpiše pristojni zvezni organ.
Sorta se na poskusnem polju primerja s
standardno sorto, ki jo določi komisija za potrditev, dovolitev in
varstvo sort.
Ves čas, ko traja preizkušanje, se sorta
primerja z isto standardno sorto.
Kot standardna sorta se sme določiti le
potrjena torta ali tuja sorta, katere introdukcija je dovoljena, ki ima po
svojih bioloških in drugih lastnostih v določenem ekološkem območju največjo
vrednost za namen, za katerega se preizkuša.
Če za posamezno rastlinsko vrsto za določen
namen ni potrjena nobena domača sorta in ni dovoljena introdukcija nobene tuje
sorte, se vzame ne glede na četrti odstavek tega člena kot standardna sorta
domača ali udomačena sorta, ki se uporablja v proizvodnji, ki pa ima največjo
vrednost za namen, za katerega se preizkuša.
Če za posamezno rastlinsko vrsto iz
četrtega in petega odstavka tega člena ni nobene standardne sorte za tisti
namen, se sorta preizkuša za namen, za katerega je vložena zahteva iz 11. člena
tega zakona.
23. člen
Čas setve oziroma sajenja na poskusnem
polju, čas spravila posevkov — pobiranja plodov, izvajanja drugih agrotehničnih
ukrepov ali ugotavljanja prirastka lesne mase, in čas za pošiljanje rezultatov,
potrebnih za njihovo obdelavo, idr. se določi s pogodbo, ki jo sklene zvezni
upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo z izvajalcem poskusa.
Izvajalec poskusa, ki je sklenil pogodbo o
preizkušanju sorte na poskusnem polju oziroma v laboratoriju, mora v redu in
pravočasno izvesti vse agrotehnične ukrepe na poskusnem polju po enotni metodi
in obveznostih iz pogodbe in poslati zveznemu upravnemu organu za kmetijstvo in gozdarstvo rezultate, potrebne za obdelavo, v skladu
z enotno metodo iz prvega odstavka 22. člena tega zakona.
Zvezni upravni organ za kmetijstvo in
gozdarstvo mora nuditi
izvajalcem poskusa strokovno pomoč pri pravilni uporabi enotne metode iz prvega
odstavka 22. člena tega zakona.
23.a člen
Preizkušanje sorte na poskusnem polju oziroma v laboratoriju
zaradi ugotavljanja njene istovetnosti, homogenosti in stabilnosti traja tri
leta oziroma dve leti, če se lahko na podlagi rezultatov preizkušanja v obeh
letih zanesljivo ugotovijo istovetnost, homogenost in stabilnost preizkušane
sorte.
Preizkušanje sorte iz prvega odstavka tega člena se opravi po
enotni metodi, ki jo predpiše funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo, na predlog komisije za potrditev, dovolitev in
varstvo sort.
4. Obdelava rezultatov
24. člen
Pristojni zvezni organ obdeluje letne
rezultate, dobljene na poskusnem polju, po končanem triletnem oziroma dveletnem
preizkušanju pa obdeluje končne rezultate, dobljene na poskusnem polju in v
laboratoriju.
Podatki iz prvega odstavka tega člena se
obdelujejo po enotni metodi, ki jo predpiše funkcionar, ki vodi zvezni upravni
organ za kmetijstvo in gozdarstvo, na predlog sortne komisije.
Končni rezultati preizkušanja se pošljejo komisiji
za potrditev, dovolitev in varstvo sort in podkomisiji, da
ocenita vrednost sorte.
5. Ocena vrednosti sorte
25. člen
Na podlagi obdelanih končnih rezultatov
triletnega oziroma dveletnega preizkušanja sorte na poskusnem polju oziroma v
laboratoriju in mnenja podkomisije oceni sortna komisija, ali so izpolnjeni
pogoji za potrditev nove sorte oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte.
Nova sorta se potrdi oziroma tuji sorti se
dovoli introdukcija, če se biološko nesporno razlikuje od doslej potrjenih
novih sort oziroma tujih sort, katerih introdukcija je dovoljena, oziroma od
splošno znanih sort v smislu 3. člena tega zakona, pogoj pa je, da glede
kakovosti in drugih bistvenih lastnosti iz 5. člena tega zakona prekaša
obstoječo standardno sorto s katero je bila primerjana.
Če traja preizkušanje sorte dve leti v smislu 2. točke petega
odstavka 21. člena tega zakona, se nova sorta potrdi oziroma introdukcija tuje
sorte dovoli, če rezultati preizkušanja sorte na poskusnem polju in v
laboratoriju v obeh letih precej prekašajo standardno sorto glede donosa ali
kakovosti ali drugih bistvenih lastnosti iz 5. člena tega zakona.
Če pri nas ni standardne sorte določenega
namena iz šestega odstavka 22. člena tega zakona, se nova sorta potrdi oziroma
se tuji sorti dovoli introdukcija, če doseže sorta zadovoljive rezultate za
določen namen smiselno vloženi zahtevi iz 11. člena tega zakona.
Komisija za potrditev, dovolitev in varstvo sort mora poslati pristojnemu zveznemu organu predlog za potrditev nove
sorte oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte, če ugotovi, da so
izpolnjeni pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena na območju, za
katerega je zahtevana potrditev oziroma dovolitev, ali predlog za zavrnitev
zahteve iz 11. člena tega zakona, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz
drugega in tretjega odstavka tega člena.
Sortna komisija mora obrazložen predlog iz
tretjega odstavka tega člena poslati pristojnemu zveznemu organu do 1.
februarja naslednjega leta po zadnjem letu preizkušanja sorte na poskusnem polju.
6. Izdajanje odločbe o vrednosti sorte
in vpis sorte v register in evidenco
26. člen
Če komisija za potrditev, dovolitev
in varstvo sort ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za potrditev
nove sorte oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte in da ustrezen predlog,
se izda odločba o potrditvi nove sorte oziroma o dovolitvi introdukcije tuje
sorte.
Odločbo o potrditvi nove sorte oziroma o
dovolitvi introdukcije tuje sorte ali o zavrnitvi zahteve iz 11. člena
tega zakona izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo in
gozdarstvo, na predlog komisije
za potrditev, dovolitev in varstvo sort.
27. člen
Sorto, za katero je izdana odločba iz
prvega odstavka 26. člena tega zakona o potrditvi nove sorte oziroma o
dovolitvi introdukcije tuje sorte, vpiše pristojni zvezni organ v register
novih sort (v nadaljnjem besedilu: register) oziroma v evidenco tujih sort ki
jim je dovoljena introdukcija (v nadalnjem besedilu: evidenca).
V registru oziroma evidenci iz prvega odstavka tega člena se
poleg osnovnih podatkov o sorti in vložniku zahteve iz 11. člena tega zakona
vodijo tudi podatki o proizvodnih količinah semena in sadilnega materiala po
sortah in kategorijah, ki jih vsako leto pošljejo vložniki zahtev oziroma
republiški in pokrajinski organi za kmetijstvo in gozdarstvo najpozneje 30 dni
pred setvijo oziroma saditvijo.
Predpise o podatkih, ki se vodijo v
registru oziroma v evidenci iz prvega odstavka tega člena, izda pristojni
zvezni organ.
V času, za katerega je sorta vpisana v
register oziroma evidenco, se sme dajati reprodukcijski material te sorte v
promet kot sortni.
Ustvarjalec potrjene nove sorte oziroma
tuje sorte. ki ji je dovoljena introdukcija in ki je vpisana v register oziroma
v evidenco iz prvega odstavka tega člena, uveljavlja varstvo pravic po 4. členu
in drugih določbah tega zakona.
7. Izbris sorte iz registra in iz
evidence
28. člen
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo, izda
odločbo o izbrisu sorte iz registra oziroma evidence:
1.
na zahtevo ustvarjalca sorte oziroma vložnika zahteve iz tretjega
odstavka 11. člena tega zakona;
2.
če prenehajo pogoji, zaradi katerih je bila nova sorta potrjena oziroma
za tujo sorto pogoji, zaradi katerih je bila dovoljena introdukcija;
3.
če ta sorta ni bila v prometu več kot tri leta zaporedoma;
4.
če od dneva vpisa v register oziroma v evidenco poteče: za hmelj in
krompir 20 let, za sadne vrste, vinsko trto in okrasne rastline 25 let, za
gozdne rastline 35 let in za vse druge rastline 17 let — razen če v tem času za
iste namene in za isto območje ni bila potrjena oziroma dovoljena nobena boljša
sorta.
Odločba iz 2. in 4. točke prvega odstavka
tega člana se izda na predlog sortne komisije, odločba iz 3. točke prvega
odstavka tega člena pa na predlog republiškega oziroma pokrajinskega upravnega
organa za kmetijstvo in gozdarstvo.
Sorta, ki je izbrisana iz registra ali
evidence, se sme dajati v promet največ še tri leta od dneva izbrisa iz
registra oziroma evidence.
8. Objavljanje sorte
29. člen
Seznam domačih sort, ki so vpisane v
register oziroma izbrisane iz registra, in seznam tujih sort, ki so vpisane
oziroma izbrisane iz evidence, objavi pristojni zvezni organ v »Uradnem listu
SFRJ« v enem mesecu od dneva izdaje odločbe. Seznam mora vsebovati naslednje
podatke: vrsto rastlin, ime sorte, območje, oziroma lokacijo, kjer je sorta prekosila standardno sorto, in firmo oziroma ime in sedež
ustvarjalca sorte oziroma ime vložnika zahteve iz 11. člena tega zakona ter firmo podjetja ali druge pravne osebe in ime fizične
osebe, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so
lastnina občanov, ki vzdržuje izvirnost sorte.
9. Komisije in podkomisije
30. člen
Ustanovijo se komisije za potrditev,
dovolitev in varstvo sort iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona, in sicer:
komisija za potrditev, dovolitev in varstvo sort poljedelskih in vrtninskih
rastlin; komisija za potrditev, dovolitev in varstvo sort sadnih in vinogradniških
rastlin; komisija za potrditev, dovolitev in varstvo sort gozdnih rastlin; ter
komisija za potrditev, dovolitev in varstvo sort hortikulturnih in
cvetličarskih rastlin.
Komisije iz prvega odstavka tega člena
imajo predsednika in osem članov ter njihove namestnike, ki jih imenuje
funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo.
Člane komisij iz prvega odstavka tega člena
ter njihove namestnike sestavljajo po dva predstavnika iz vsake republike
oziroma avtonomne pokrajine, ki jih izmed znanstvenih in strokovnih delavcev z
ustreznega področja predlaga republiški oziroma pokrajinski upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo, ter predstavnika zveznega upravnega organa za
kmetijstvo in gozdarstvo.
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo, imenuje za vse štiri komisije enega tajnika izmed
delavcev zveznega upravnega organa za kmetijstvo in gozdarstvo.
31. člen
Komisiji za potrditev, dovolitev in varstvo sort pomagajo pri delu podkomisije.
Podkomisije se ustanovijo za posamezne
kulture ali za skupino kultur in imajo največ osem članov.
Podkomisijo ustanovi funkcionar, ki vodi
zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo, na predlog pristojnega republiškega oziroma krajinskega organa
izmed znanstvenih in strokovnih delavcev ustreznega področja.
Na podlagi rezultatov preizkušanj,
opravljenih na poskusnem polju in v laboratoriju, da podkomisija mnenje komisiji
za potrditev, dovolitev in varstvo sort o tem, ali so
izpolnjeni pogoji za potrditev nove sorte oziroma za dovolitev introdukcije
tuje sorte, pri čemer navede vse razloge za takšno mnenje.
32. člen
Komisije za potrditev, dovolitev in varstvo sort in podkomisije delajo na sejah.
Komisija za potrditev, dovolitev in varstvo sort si predpiše poslovnik o svojem delu.
O delu komisije za potrditev,
dovolitev in varstvo sort in podkomisije se piše zapisnik, v
katerem morajo biti navedeni razlogi, zaradi katerih se predlaga, naj se sorta
potrdi oziroma dovoli, ali zaradi katerih je treba zavrniti zahtevo.
10. Poskusno pridelovanje
33. člen
Poleg preizkušanja sorte na poskusnem polju
in v labortoriju lahko vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona s posebno
zahtevo predlaga poskusno pridelovanje nove sorte oziroma tuje sorte.
S poskusnim pridelovanjem iz prvega
odstavka tega člena je mišljeno preizkušanje sorte na parcelah, katerih
velikost se za posamezne vrste rastlin določi z metodo za preizkušanje sort v
poskusnem pridelovanju.
Sorta se sme vključiti v poskusno
pridelovanje le, če je že vključena v preizkušanje na poskusnem polju.
Zahteva za poskusno pridelovanje sorte se
vloži pri zveznem upravnem
organu za kmetijstvo in gozdarstvo s predlogom lokacije in velikosti
poskusa.
Odločbo o dovolitvi zahteve iz četrtega
odstavka tega člena izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo
in gozdarstvo, v dvajsetih dneh od dneva, ko jo je prejel.
V odločbi, s katero se dovoli poskusno
pridelovanje, se določijo velikost in kraj poskusa ter standardna sorta za
primerjanje.
Če kakšne lastnosti ni mogoče preveriti s
preizkušanjem na poskusnem polju (primernost za strojno spravilo idr.), sme funkcionar,
ki vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo, z odločbo določiti poskusno pridelovnje
kot obvezno.
Pri ocenjevanju, ali so izpolnjeni pogoji
za potrditev nove oziroma dovolitev introdukcije tuje sorte, upošteva sortna
komisija tudi rezultate, dobljene pri poskusnem pridelovanju, in sicer kot
dopolnilne elemente, s katerimi je ocena objektivnejša.
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo, predpiše
metodo iz drugega odstavka tega člena in vrste rastlin ter določene namene, za
katere se bo uporabljala sorta iz tretjega odstavka tega člena.
11. Vzdrževanje sorte (vzdrževalna
selekcija), hramba vzorcev in gojitev matičnih rastlin
34. člen
Ves čas potrditve nove sorte in zavarovanja
tuje sorte se mora hraniti vzorec reprodukcijskega materiala rastline (za
hibride tudi roditeljske linije), razen reprodukcijskega materiala večletnih
rastlinskih vrst (vinske trte, sadnih in gozdnih rastlin, hmelja idr.).
Pri večletnih rastlinskih vrstah (vinski
trti, sadnih in gozdnih rastlinah, hmelju idr.), mora ustvarjalec sorte gojiti
ali zagotoviti gojitev določenega števila matičnih rastlin, kontrolirati
njihove lastnosti in voditi evidenco o njih.
Vzorce iz prvega odstavka tega člena hrani podjetje
ali druga pravna oseba, ki jo pooblasti funkcionar, ki vodi
zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo,.
Podjetje ali druga pravna oseba iz tretjega
odstavka tega člena mora imeti potrebno opremo, objekte in strokovni kader za
hrambo vzorcev.
Ustvarjalec sorte iz prvega odstavka tega
člena mora v enem letu od dneva vložitve zahteve iz 11. člena tega zakona
izročiti v hrambo vzorec sorte (za hibridne sorte tudi roditeljske linije) podjetja
ali druge pravne osebe iz tretjega odstavka tega člena ter
mora občasno obnavljati te vzorce.
Homogenost, stabilnost in istovetnost sorte
je mogoče dokazovati samo z vzorci, danimi v hrambo podjetju ali drugi
pravni osebi iz tretjega odstavka tega člena, pri večletnih
rastlinskih vrstah pa z evidentiranimi matičnimi rastlinami.
Ustvarjalec domače in tuje sorte mora
skrbeti za stabilnost sorte in je odgovoren za njeno kakovost in druge bistvene
lastnosti iz 5. člena tega zakona, dokler je sorta vpisana v register oziroma
evidenco.
Podjetje ali druga pravna oseba iz tretjega
odstavka tega člena mora hraniti vzorce reprodukcijskega materiala na predpisan
način.
Predpis o hrambi vzorcev reprodukcijskega
materiala rastlin iz prvega odstavka tega člena (o količini vzorcev, načinu
njihovega pošiljanja, rokih za njihovo obnovo, pogojih za hrambo) in o načinu
vodenja evidence o matičnih rastlinah, pogojih in načinu gojitve teh rastlin
ter o načinu preverjanja homogenosti, stabilnosti in istovetnosti sorte iz
drugega in šestega odstavka tega člena izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni
organ za kmetijstvo in gozdarstvo,.
34.a člen
Ustvarjalec sorte mora vzdrževati izvirnost
sorte po predpisanih metodah, o čemer vodi ustrezno evidenco. Če ustvarjalec
sorte ne vzdržuje njene izvirnosti po predpisanih metodah, lahko funkcionar, ki
vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo, z njegovim soglasjem
prenese pravico do uporabe sorte na zainteresirano podjetje ali drugo pravno
osebo proti pravični odškodnini.
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo, predpiše metodo in evidenco iz prvega odstavka tega
člena na predlog komisije za potrditev, dovolitev in varstvo sort.
Izvirnost tuje sorte se lahko vzdržuje v
naši državi s soglasjem njenega lastnika. Za hibrid je treba zagotoviti dokaz o
razpolaganju z roditeljskimi komponentami. Izvirnost tuje sorte lahko vzdržuje
zainteresirano podjetje ali druga pravna oseba, ki jo pooblasti funkcionar, ki
vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo.
Istovetnost, homogenost in stabilnost sorte
preizkuša podjetje ali druga pravna oseba, ki jo pooblasti funkcionar, ki vodi
zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo.
Podjetje ali druga pravna oseba iz prvega,
tretjega in četrtega odstavka tega člena mora imeti potrebno opremo, objekte in
strokovne kadre za vzdrževanje izvirnosti sorte oziroma za preizkušanje
istovetnosti, homogenosti in stabilnosti sorte.
12. Stroški postopka
35. člen
Stroške postopka za potrditev nove sorte
oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte plača vložnik zahteve iz 11. člena
tega zakona.
Stroške postopka za preizkušanje nove in
tuje sorte s poskusnim pridelovanjem iz prvega odstavka 33. člena tega zakona
plača vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona, in sicer neposredno izvajalcu
poskusnega pridelovanja.
Stroške z izročitvijo, obnovo in hrambo
vzorcev iz 34. člena tega zakona plača ustvarjalec sorte, in sicer neposredno
podjetju oziroma drugi pravni osebi, ki hrani vzorce.
Stroške z vzdrževanjem sorte (vzdrževalna
selekcija) iz 34.a člena tega zakona plača ustvarjalec sorte oziroma
zainteresirano podjetje ali druga pravna oseba, na katero je prenesena pravica
do uporabe sorte.
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo, določi višino stroškov postopka za potrditev nove
sorte oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte iz prvega odstavka tega
člena ter način vplačila in uporabe teh sredstev.
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo, določi višino stroškov z izročitvijo, obnovo in
hrambo vzorcev sorte iz tretjega odstavka tega člena.
36. člen
Stroški postopka za potrditev nove sorte
oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte iz prvega odstavka 35. člena tega
zakona se vplačajo v 15 dneh po prejemu obvestila, da bo sorta vključena v
preizkušanje na poskusnem polju.
Če vložnik zahteve v 15 dneh po prejemu
obvestila iz prvega odstavka tega člena ne vplača stroškov postopka, se šteje,
da je zahtevo umaknil, zahteva pa se z odločbo zavrže.
13. Izvrševanje javnih pooblastil v postopku
36.a člen
Na podjetje ali drugo pravno osebo, ki ima
ustrezen strokovni kader in opremo za opravljanje teh del, se lahko prenesejo
kot javna pooblastila naslednja dela in naloge:
1)
prejemanje zahtev za potrditev novih sort oziroma za dovolitev introdukcije
tujih sort kmetijskih in gozdnih rastlin ter ocenjevanje, ali je zahteva v redu
in upravičena (14. in 16. člen);
2)
organiziranje preizkušanja sort na poskusnem polju in v laboratoriju ter
strokovna pomoč (18., 19., 20. in 23. člen);
3) obdelava
rezultatov preizkušanja sort, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju,
ter priprava odločb o vrednosti sort (24. in 26. člen);
4) vodenje
registra novih sort, vodenje evidence tujih sort in vodenje registra
zavarovanih sort (27. in 44. člen).
Podjetje ali druga pravna oseba iz prvega odstavka tega člena
mora pošiljati o izvrševanju javnih pooblastil redna poročila zveznemu
upravnemu organu za kmetijstvo in gozdarstvo.
Zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo spremlja
delo, nadzoruje izvajanje prenesenih del in nalog iz prvega odstavka tega člena
in daje ustrezne instrukcije in strokovna navodila za pravilno uporabo določb
tega zakona.
Če zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo ugotovi,
da se dela in naloge iz prvega odstavka tega člena, ki so bili preneseni kot
javna pooblastila, ne izvajajo v skladu z določbami tega zakona, prevzame
izvajanje teh del in nalog oziroma jih prenese na drugo podjetje ali drugo
pravno osebo.
III. VARSTVO SORTE
1. Zahteva za varstvo
37. člen
Sorta kmetijskih in gozdnih rastlin, za
katero je bila izdana odločba o potrditvi nove sorte iz 26. člena tega zakona,
se lahko zavaruje po določbah tega zakona. (se
preneha uporabljati)
Tuja sorta, za katero je bila izdana
odločba iz 26. člena tega zakona o dovolitvi introdukcije, se lahko zavaruje po
določbah tega zakona ob pogoju vzajemnosti, Če ima zadevna država zakonsko
urejeno varstvo sort. (se
preneha uporabljati)
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se lahko domača
in tuja sorta zavaruje po tem zakonu, če se v postopku preizkušanja
istovetnosti, homogenosti in stabilnosti sorte iz 23.a člena tega zakona
ugotovi, da se sorta glede ene ali več pomembnih morfoloških ali fizioloških
lastnosti razlikuje od doslej potrjenih novih sort oziroma tujih sort, za
katere je dovoljena introdukcija, oziroma od splošno znanih sort. (se
preneha uporabljati)
38. člen
Postopek za varstvo sorte se začne na
podlagi pismene zahteve ustvarjalca nove sorte oziroma ustvarjalca tuje sorte. (se
preneha uporabljati)
Zahteva iz prvega odstavka tega člena se
vloži pri zveznem upravnem
organu za kmetijstvo in gozdarstvo za vsako sorto posebej. (se
preneha uporabljati)
Predpise o vsebini in podatkih, ki jih mora
vsebovati zahteva iz prvega odstavka tega člena, izda funkcionar, ki vodi
zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo,. (se
preneha uporabljati)
39. člen
Zahtevi iz 38. člena tega zakona se
priložita odločba iz 26. člena tega zakona, s katero se potrdi nova sorta
oziroma s katero se dovoli introdukcija tuje sorte, oziroma dokaz, da sorta
izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona, in potrdilo
podjetja ali druge pravne osebe iz 34. člena tega zakona, da so vzorci
reprodukcijskega materiala izročeni v hrambo, oziroma potrdilo, da se vodi
evidenca in gojijo matične rastline večletnih vrst rastlin zadevne sorte, z
navedbo lokacije. (se
preneha uporabljati)
Če se vlaga zahteva za varstvo tuje sorte,
se ji priloži tudi dokaz o vzajemnosti glede varstva jugoslovanskih sort v
zadevni državi, če je varstvo sort v tej državi urejeno z njenim ustreznim
predpisom. Sicer se zahteva zavrne. (se
preneha uporabljati)
40. člen
Šteje se, da je zahteva iz 38. člena tega
zakona v redu:
1.
če je vložena posebna zahteva za vsako sorto smiselno drugemu odstavku
38. člena tega zakona;
2.
če vsebuje vse podatke in priloge iz 38. in 39. člena tega zakona.
(se
preneha uporabljati)
41. člen
Po prejemu zahteve iz 38. člena tega zakona
zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo najprej ugotovi, ali je zahteva v redu. (se
preneha uporabljati)
Če zvezni upravni organ za kmetijstvo in
gozdarstvo ugotovi, da
zahteva iz prvega odstavka tega člena ni v redu, pismeno, z navedbo razlogov,
pokliče vložnika zahteve, naj odpravi ugotovljene pomanjkljivosti v določenem
roku, vendar najpozneje v 30 dneh od vročitve poziva. (se
preneha uporabljati)
Če vložnik zahteve iz prvega odstavka toga
člena ne odpravi pomanjkljivosti v določenem roku in zato postopka ni mogoče
nadaljevati, se zahteva z odločbo zavrže. (se
preneha uporabljati)
42. člen
Če zvezni upravni organ za kmetijstvo in
gozdarstvo ugotovi, da je
zahteva iz 38. člena tega zakona v redu, ugotavlja, ali so izpolnjeni tudi
drugi pogoji za varstvo sorte, in sicer:
1.
ali je bila izdana odločba o potrditvi nove sorte oziroma o dovolitvi
introdukcije tuje sorte;
2.
ali so opravičeni razlogi za varstvo sorte.
(se
preneha uporabljati)
Mnenja o opravičenosti varstva sorte daje komisija
za potrditev, dovolitev in varstvo sort. (se
preneha uporabljati)
Šteje se, da je varstvo sorte opravičeno,
če je možna nesporna identifikacija sorte, za katero se zahteva varstvo. (se
preneha uporabljati)
43. člen
Če se ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz
42. člena tega zakona, izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo
in gozdarstvo, odločbo, s katero dovoljuje varstvo sorte. (se
preneha uporabljati)
Če se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz
42. člena tega zakona, izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo, odločbo, s katero zavrne zahtevo iz 38. člena tega
zakona. (se
preneha uporabljati)
44. člen
Sorta, za katero je bila izdana odločba, s
katero se dovoljuje varstvo sorte, se vpiše v register zavarovanih novih sort
oziroma v register zavarovanih tujih sort kmetijskih in gozdnih rastlin. (se
preneha uporabljati)
Sorta se šteje za zavarovano z dnevom vpisa
v register. (se
preneha uporabljati)
Ime, pod katerim je sorta vpisana v
register iz prvega odstavka tega člena, je zavarovano.
(se
preneha uporabljati)
Register iz prvega odstavka tega člena vodi
zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo. (se
preneha uporabljati)
Predpis o vsebini in podatkih, ki sc vodijo
v registru iz prvega odstavka tega člena, izda funkcionar, ki vodi zvezni
upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo,. (se
preneha uporabljati)
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo,objavi v »Uradnem lista SFRJ« seznam zavarovanih sort
s podatki o vrsti rastlin, imenu sorte, imenu ustvarjalca sorte in njegovem
sedežu (v nadaljnjem besedilu: imetnik varstva). (se
preneha uporabljati)
45. člen
Za zagotovitev varstva nove sorte oziroma
tuje sorte po tem zakonu lahko vloži ustvarjalec sorte, ki je vložil zahtevo iz
11. člena tega zakona, pri zveznem upravnem organu za kmetijstvo in gozdarstvo zahtevo za evidentni vpis sort v register
evidentiranih sort, ki ga vodi ta organ. (se
preneha uporabljati)
Odločbo, s katero se dovoljuje evidentni
vpis sorte v register, izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo,. (se
preneha uporabljati)
2. Pravice imetnika varstva
46. člen
Imetnik varstva si pridobi pravico:
1.
da razpolaga s sorto oziroma da jo sam uporablja ali da jo daje v
začasno uporabo drugim organizacijam združenega dela;
2.
da sam razmnožuje sorto in jo daje v promet ali da to začasno dovoli
drugim organizacijam združenega dela;
3.
da uveljavlja plačilo za začasno uporabo sorte po drugih uporabnikih.
(se
preneha uporabljati)
Pravice iz prvega odstavka tega člena se
pridobijo z dnem vpisa sorte v ustrezni register iz 44. člena tega zakona. (se
preneha uporabljati)
Z dnem vpisa sorte v register iz 44. člena
lega zakona si pridobi imetnik varstva pravico, da opremi embalažo zavarovane
sorte z označbo: »V SFRJ zavarovana sorta«. (se
preneha uporabljati)
47. člen
Zavarovana sorta se sme uporabljali za
ustvarjanje novih sort tudi brez soglasja imetnika varstva. (se
preneha uporabljati)
Zavarovana sorta se ne sme uporabljati v
procesu neprekinjenega križanja (hibridizacije) za pridobivanje merkantilnih
hibridov brez soglasja imetnika varstva. (se
preneha uporabljati)
48. člen
Če je zavarovana sorta okrasna rastlina, si
pridobi imetnik varstva poleg pravic iz tega zakona pravico do izključne
proizvodnje te okrasne rastline tudi v nereproduktivne namene. (se
preneha uporabljati)
3. Čas trajanja varstva
49. člen
Sorta, vpisana v register iz 44. člena tega
zakona, je zavarovana. (se
preneha uporabljati)
Varstvo sorte iz prvega odstavka tega člena
traja za vinsko trto, sadne okrasne in gozdne rastlinske vrste 18 let, za druge
rastlinske vrste pa 15 let od dneva vpisa v register. (se
preneha uporabljati)
Pravice imetnika varstva prenehajo tudi
preden poteče rok trajanja varstva iz drugega odstavka tega člena, z dnem, ko
je bila izdana odločba iz 28. člena tega zakona. (se
preneha uporabljati)
Pravice imetnika varstva prenehajo tudi:
1.
če se imetnik varstva odreče pravici do varstva; v tem primeru mu ta
pravica preneha naslednji dan potem, ko izroči zveznemu upravnemu organu za
kmetijstvo in gozdarstvo vlogo, s katero se odreka pravici do varstva.
2.
če imetnik varstva ne obnavlja vzorcev sorte ali če so uničene matične
rastline večletnih rastlinskih vrst sorte iz 34. člena tega zakona — v tem
primeru mu ta pravica preneha naslednji dan potem, ko prejme zvezni upravni
organ za kmetijstvo in gozdarstvo vlogo, da imetnik varstva ne obnavlja vzorcev
oziroma da so matične rastline uničene;
3.
na podlagi sodne odločbe, z dnem, ki je določen v odločbi;
4.
če je prenehala obstajati pravna oseba, ki je imetnik te pravice po tem
zakonu, razen če je ta pravica prešla na pravne naslednike te pravne osebe.
(se
preneha uporabljati)
Prenehanje pravice do varstva sorte po
drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena ugotovi funkcionar, ki vodi
zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo, z odločbo. (se
preneha uporabljati)
Na podlagi odločbe iz petega odstavka tega
člena se sorta izbriše iz registra iz 44. člena tega zakona. (se
preneha uporabljati)
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo, objavi
seznam sort, ki jim je prenehalo varstvo. (se
preneha uporabljati)
4. Prenos pravic
50. člen
Imetnik varstva sme pod pogoji, ki jih
določa ta zakon, s pogodbo v celoti ali delno prenesti svojo pravico na drugo
pravno osebo. (se
preneha uporabljati)
Pogodba iz prvega odstavka tega člena mora
bili sestavljena v pismeni obliki in se vpiše v register zavarovanih sort na
zahtevo ene izmed pogodbenih strank. (se
preneha uporabljati)
Pogodba, ki ni sestavljena v pismeni obliki
in ki ni vpisana v ustrezni register, nima pravnega učinka. (se
preneha uporabljati)
51. člen
Pogodba iz 50. člena tega zakona vsebuje
predvsem: čas, za katerega se ta pravica prenaša, obseg pravice in višino
plačila za njeno uporabo — če je plačilo dogovorjeno, kot tudi druge pogodbene
pravice. (se
preneha uporabljati)
Nična je določba pogodbe iz prvega odstavka
tega člena, ki postavlja drugi pravni osebi takšne omejitve, ki ne izvirajo iz
pravice, ki je predmet pogodbe, ali omejitve, ki niso potrebne za ohranitev te
pravice. (se
preneha uporabljati)
52. člen
Če imetnik varstva sam ali po drugi pravni
osebi ne uporablja ali premalo uporablja pri nas zavarovano sorto, sme prenesti
funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo, pravico uporabe zavarovane sorte na drugo
pravno osebo, ki zahteva to pravico (v nadaljnjem besedilu: uporabnik
dovoljenja). (se
preneha uporabljati)
Šteje se, da se zavarovana sorta ne
uporablja ali da se premalo uporablja pri nas tudi, če imetnik varstva noče
odstopiti drugemu pravice uporabe zavarovane sorte ali mu postavi neopravičene
pogoje; pogoj pa je, da se pri nas po sorti s temi lastnostmi povprašuje. (se
preneha uporabljati)
Pravica uporabe iz prvega odstavka tega
člena se sme dati samo podjetju ali drugi pravni osebi,
ki dokaže, da razpolaga s proizvodnimi zmogljivostmi in tehnološkimi možnostmi,
ki so potrebne za razmnoževanje in dajanje v promet zavarovane sorte. (se
preneha uporabljati)
Pravica uporabe iz prvega odstavka tega
člena se ne prenese, če imetnik varstva dokaže, da so za neuporabo ali
premajhno uporabo zavarovane sorte opravičeni razlogi.
(se
preneha uporabljati)
53. člen
O opravičenosti zahteve za prenos pravice
uporabe zavarovane sorte iz 52. člena tega zakona odloča funkcionar, ki vodi
zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo, po poprejšnjem mnenju komisije za potrditev, dovolitev in
varstvo sort. (se
preneha uporabljati)
54. člen
Če je uporaba zavarovane sorte posebnega
pomena za zdravstvo, ljudsko obrambo ali zaščito ter za zboljšanje človekovega
okolja, kar je pomembno za vso državo in mednarodno skupnost, se sme opraviti
prenos uporabe zavarovane sorte na podlagi uradnega dovoljenja. (se
preneha uporabljati)
O zahtevi zainteresirane organizacije za
dovoljenje iz prvega odstavka tega člena odloča funkcionar, ki vodi zvezni
upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo, po poprejšnjem mnenju pristojnega zveznega upravnega organa za
področja iz prvega odstavka tega člena. (se
preneha uporabljati)
55. člen
V primeru prenosa pravice uporabe
zavarovane sorte po 52., 53. in 54. členu tega zakona pripada imetniku varstva
plačilo. (se
preneha uporabljati)
Višino plačila iz prvega odstavka tega
člena določita sporazumno imetnik varstva in uporabnik dovoljenja. Če se ne
sporazumeta, določi pravično plačilo v izvenpravdnem postopku pristojno
sodišče. (se
preneha uporabljati)
Če ni dosežen sporazum iz drugega odstavka
tega člena oziroma če še ni izdana odločba sodišča o plačilu, to ne ovira podjetja
ali druge pravne osebe, ki ji je dano dovoljenje za prenos
uporabe zavarovane sorte, da uporablja to sorto. (se
preneha uporabljati)
5. Obveznosti uporabnika dovoljenja
56. člen
Uporabnik dovoljenja mora:
1.
upoštevati in izpolnjevati obveznosti, ki jih določata ta zakon in
pogodba z imetnikom varstva;
2.
razmnoževati semena, sadilni material in druge reproduktivne organe
zavarovane sorte in jih dajati v promet;
3.
obveščati imetnika varstva o proizvodnih količinah reprodukcijskega
materiala;
4.
plačati uporabo zavarovane sorte;
5.
obvestiti imetnika varstva in zvezni upravni organ za kmetijstvo in
gozdarstvo, če prenehajo pogoji, zaradi katerih je bila nova sorta potrjena oziroma
zaradi katerih je bila tuji sorti dovoljena introdukcija, ali če nastanejo
drugi pogoji iz 28. člena tega zakona, zaradi katerih je treba sorto izbrisati
iz registra oziroma evidence, ali če so nastali pogoji za izbris zavarovane
sorte iz registra.
(se
preneha uporabljati)
Imetnik varstva ima pravico vpogleda v
proizvedene in aprobirane količine semena, sadilnega materiala in drugih
reproduktivnih organov zavarovane sorte. (se
preneha uporabljati)
57. člen
Seme, sadilni material in drug
reprodukcijski material zavarovane sorte se ne sme izvažati brez soglasja
imetnika varstva. (se
preneha uporabljati)
58. člen
Dokler je sorta vpisana v register oziroma
v evidenco iz 27. in 44. člena tega zakona, lahko zainteresirano podjetje ali
druga pravna oseba in upravni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini,
pristojen za kontrolo proizvodnje semena in sadilnega materiala, zahtevata
preverjanje istovetnosti, stabilnosti in homogenosti sorte. (se
preneha uporabljati)
Imetnik varstva in uporabnik dovoljenja iz
52. in 54. člena tega zakona morala omogočiti preverjanje stabilnosti,
istovetnosti in homogenosti zavarovane sorte iz prvega odstavka tega člena. (se
preneha uporabljati)
Preverjanje iz prvega
odstavka tega člena opravi po metodi iz drugega odstavka 23.a člena tega zakona
podjetje ali druga pravna oseba, ki jo določi funkcionar, ki vodi zvezni
upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo. (se
preneha uporabljati)
Stroške s preverjanjem iz prvega odstavka
tega člena plača ustvarjalec sorte oziroma imetnik varstva, če se ugotovi, da
sorta nima istovetnosti, stabilnosti in homogenosti, zaradi katerih je potrjena
oziroma zavarovana, zainteresirano podjetje ali druga pravna oseba ali
pristojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini, ki je vložil zahtevo
za preverjanje, pa, če se ugotovi, da sorta ustreza pogojem, zaradi katerih je
potrjena oziroma zavarovana. (se
preneha uporabljati)
6. Sodno varstva
59. člen
Imetnik varstva oziroma uporabnik
zavarovane sorte ima pravico zahtevali prenehanje nadaljnjega opravljanja
dejanja, s katerim se krši njegova pravica, kot tudi odškodnino. (se
preneha uporabljati)
Poleg zahteve za prenehanje nadaljnjega
opravljanja dejanja, s katerim se krši pravica iz prvega odstavka tega člena,
in odškodninskega zahtevka lahko obsega tožbeni zahtevek tudi zahtevo za javno
objavo pravnomočne sodbe na stroške toženca. (se
preneha uporabljati)
O sporu v zvezi z zahtevkom iz prvega in
drugega odstavka tega člena odloča pristojno sodišče. (se
preneha uporabljati)
60. člen
Kršitev pravic, s katerimi sta zavarovana
imetnik varstva in uporabnik zavarovane sorte, je vsaka neupravičena uporaba
zavarovane sorte ali razpolaganje z njo. (se
preneha uporabljati)
61. člen
Tožba zaradi kršitve pravic imetnika
varstva se lahko vloži v treh letih od dneva, ko je tožnik zvedel za kršitev in
storilca. (se
preneha uporabljati)
Po petih letih od dneva nastanka kršitve ni
mogoče več vložiti tožbe iz prvega odstavka tega člena. (se
preneha uporabljati)
62. člen
Postopek v zvezi s tožbo zaradi kršitve
pravic imetnika varstva je hiter. (se
preneha uporabljati)
III.a KONTROLA UVOZA SEMENA IN SADILNEGA MATERIALA
62.a člen
Seme in sadilni material kmetijskih in gozdnih rastlin,
namenjena za reprodukcijo (v nadaljnjem besedilu: reprodukcijski material), se
smeta uvažati kot sortna samo za sorte, za katere je dovoljena introdukcija v
SFRJ, za priznane nove sorte ter domače in udomačene tuje sorte.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme uvažati na
podlagi soglasja zveznega upravnega organa za kmetijstvo in gozdarstvo
reprodukcijski material za sorte, za katere ni dovoljena introdukcija, oziroma
za nepriznane nove sorte oziroma sorte, ki niso domače in udomačene tuje sorte,
če se uvaža za žlahtnjenje rastlin in vodenje postopka za dovolitev
introdukcije tujih sort in če se začasno uvaža zaradi razmnoževanja za izvoz.
Zvezni upravni organ za kmetijstvo da soglasje iz drugega
odstavka tega člena v desetih dneh po prejemu zahteve.
Reprodukcijski material, ki se uvaža po prvem odstavku tega
člena, mora imeti ustrezen dokument o sortnosti, ki ga izda pristojni organ
države izvoznice, ki je opravil kontrolo sortnosti v postopku pridelovanja
reprodukcijskega materiala.
62.b člen
Za reprodukcijski material, ki se uvaža, je
obvezna kontrola sortnosti iz 62.a člena, ki jo opravi zvezni mejni inšpektor
za varstvo rastlin na mejnem prehodu.
Če se uvaža reprodukcijski material za tuje sorte, za katere
ni dovoljena introdukcija, oziroma za nepriznane nove sorte oziroma sorte, ki
niso domače in udomačene tuje sorte, ali reprodukcijski material, ki nima
ustreznega dokumenta iz tretjega odstavka 62.a člena oziroma soglasja iz
drugega odstavka 62. člena tega zakona, izda zvezni mejni inšpektor odločbo o
prepovedi uvoza tega reprodukcijskega materiala.
Z odločbo iz drugega odstavka tega člena zvezni mejni
inšpektor odredi, da se reprodukcijski material vrne pošiljatelju ali uniči.
Reprodukcijski material, ki ga državljani prinašajo v SFRJ
ali ki je poslan po pošti, dajo organi carinske službe zveznemu mejnemu
inšpektorju za varstvo rastlin zaradi kontrole sortnosti.
Organi carinske službe ne smejo cariniti reprodukcijskega
materiala oziroma ne smejo poslati teh pošiljk v carinjenje drugim
carinarnicam, dokler ne dobijo potrdila zveznega mejnega inšpektorja za varstvo
rastlin na mejnem prehodu, čez katerega se uvaža, o opravljeni obvezni kontroli
sortnosti oziroma potrdila, da je reprodukcijski material sorten ali da je dal
za njegov uvoz soglasje zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo.
Zoper odločbo zveznega mejnega inšpektorja za varstvo rastlin
iz tretjega odstavka tega člena je mogoča pritožba funkcionarju, ki vodi zvezni
upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo.
Pritožba se vloži v osmih dneh po vročitvi odločbe.
Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
Predpis o načinu obveščanja o prispetju reprodukcijskega
materiala, opravljanju kontrole sortnosti in načinu uničevanja reprodukcijskega
materiala izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo in
gozdarstvo.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
63. člen
Z denarno kaznijo od 45.000 do 450.000
dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek podjetje ali druga pravna oseba:
1.
ki pri izvajanju poskusa na poskusnem polju ne izvede ali ne izvede
pravočasno vseh agrotehničnih ukrepov, predpisanih z enotno metodo ali
določenih v sklenjeni pogodbi (drugi odstavek 23. člena);
2.
ki ne pošlje ali ne pošlje v redu in pravočasno zveznemu upravnemu organu
za kmetijstvo in gozdarstvo rezultatov preizkušanja sorte na poskusnem polju,
potrebnih za njihovo obdelavo (drugi odstavek 23. člena);
3.
ki označi in da v promet kot sortni reprodukcijski material sorto, ki ni
vpisana v register oziroma v evidenco (tretji odstavek 27. člena);
4.
ki za potrjeno novo sorto oziroma za tujo sorto, ki ji je dovoljena
introdukcija, v določenem roku ne izroči pooblaščeni podjetju ali drugi pravni
osebi v hrambo vzorca reprodukcijskega materiala te sorte, ali če v predpisanem
roku ne obnavlja teh vzorcev oziroma ne zagotovi gojitve in evidence matičnih
rastlin večletnih rastlinskih vrst (drugi in peti odstavek 34. člena);
5.
ki zaupanih vzorcev reprodukcijskega materiala ne hrani na predpisan
način (osmi odstavek 34. člena);
6.
ki ne vzdržuje izvirnosti sorte po predpisanih metodah in ne vodi
ustrezne evidence (prvi odstavek 34.a člena); (se
preneha uporabljati)
7.
ki opremi embalažo zavarovane sorte, ki ni vpisana v register
zavarovanih novih sort oziroma v register zavarovanih tujih sort kmetijskih in
gozdnih rastlin z označbo »v SFRJ zavarovana sorta« (tretji odstavek 46.
člena); (se
preneha uporabljati)
8.
ki uporablja zavarovano sorto v procesu neprekinjenega križanja za
pridobivanje merkantilnih hibridov brez soglasja imetnika varstva (drugi
odstavek 47. člena); (se
preneha uporabljati)
9.
ki uporablja zavarovano sorto okrasnih rastlin za proizvodnjo za
nereproduktivne namene brez soglasja imetnika varstva (48. člen); (se
preneha uporabljati)
10.
ki izvaža seme sadilni material ali drug reprodukcijski material
zavarovane sorte brez soglasja imetnika varstva (57. člen).
Z denarno kaznijo od 2.500 do 25.000
dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju ali drugi pravni osebi, ki
stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
64. člen
Z denarno kaznijo od 4.500 do 45.000
dinarjev se kaznuje za prekršek podjetje ali druga pravna oseba:
1.
ki preizkuša sorte v poskusnem pridelovanju brez dovoljenja funkcionarja,
ki vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo, (četrti in peli
odstavek 33. člena);
2.
ki ne vodi v redu evidence matičnih rastlin večletnih rastlinskih vrst
ali ne opravlja predpisane kontrole njihovih lastnosti (drugi odstavek 34.
člena).
3.
ki ne pošlje rednih poročil zveznemu upravnemu organu za kmetijstvo in
gozdarstvo (drugi odstavek 36.a člena);
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000
dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju ali drugi pravni osebi, ki
stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Zakon o potrjevanju novih sort, dovolitvi
introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni
list SFRJ, št. 38/80) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
65. člen
Za zahteve za potrditev nove sorte oziroma
za dovolitev introdukcije tuje sorte, ki so bile vložene do dneva uveljavitve
tega zakona, ni pa še bila izdana odločba o potrditvi nove sorte ali odločba o
zavrnitvi zahteve za potrditev nove sorte oziroma odločba o dovolitvi
introdukcije tuje sorte ali odločba o zavrnitvi zahteve za dovolitev
introdukcije tuje sorte, se bo nadaljeval postopek po tem zakonu.
66. člen
Nove sorte in tuje sorte, za katere je bila
izdana odločba o potrditvi oziroma o dovolitvi introdukcije po predpisih, ki so
veljali do uveljavitve tega zakona, se lahko zavarujejo, če so za varstvo te
sorte izpolnjeni pogoji, ki jih določa ta zakon.
67. člen
Pristojni zvezni organ ugotovi domače in
tuje sorte kmetijskih in gozdnih rastlin, ki so bile do dneva uveljavitve tega
zakona potrjene, oziroma ki jim je bila dovoljena introdukcija.
68. člen
Pristojni zvezni organ ugotovi na predlog
pristojnega republiškega oziroma pokrajinskega organa ter na podlagi mnenja in
predlogov sortne komisije domače in udomačene tuje sorte sadnih rastlin, vinske
trte in drugih vrst rastlin, ki so opravičeno v proizvodnji na dan uveljavitve
tega zakona.
69. člen
Seznam sort. ugotovljenih po 67. in 68.
členu tega zakona, objavi pristojni zvezni organ v »Uradnem listu SFRJ«.
70. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha
veljati določba 96. člena zakona o standardizaciji (»Uradni list SFRJ« št.
38/77 in 11/80).
Pravilnik o načinu preizkušanja in postopku
za priznavanje novih vzgojenih sort semena in sadilnega materiala kmetijskih
rastlin in dovolitev introdukcije tujih sort semena in sadilnega materiala
kmetijskih rastlin (»Uradni list SFRJ« št. 40/75) in pravilnik o načinu
preizkušanja in postopku za priznavanje nove selekcije semena in sadilnega
materiala gozdnih rastlin in za dovolitev introdukcije tuje selekcije semena in
sadilnega materiala gozdnih rastlin (»Uradni list SFRJ« št. 3/77) nehata
veljati z dnem uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, vendar
najpozneje šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
71. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
»Uradnem listu SFRJ«.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort
kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 82/90) spreminja 67. člen
tako, da se glasi:
»67. člen
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo, ugotovi
domače in tuje sorte kmetijskih in gozdnih rastlin, ki so bile do dneva
uveljavitve tega zakona potrjene, oziroma ki jim je bila dovoljena
introdukcija.
spreminja 68. člen tako, da se glasi:
»68. člen
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo, ugotovi
na predlog republiškega oziroma pokrajinskega upravnega organa za kmetijstvo in gozdarstvo ter na
podlagi mnenja in predlogov sortne komisije domače in udomačene tuje sorte
sadnih rastlin, vinske trte in drugih vrst rastlin, ki so opravičeno v
proizvodnji na dan uveljavitve tega zakona.
Predpis o merilih za ugotovitev domačih in udomačenih tujih
sort, ki so opravičeno v proizvodnji, po prvem odstavku tega člena izda zvezni
upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo.«;
spreminja 69. člen tako, da se glasi:
»69. člen
Seznam sort. ugotovljenih po 67. in 68.
členu tega zakona, objavi funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo in gozdarstvo, v »Uradnem listu SFRJ«.
Seznam domačih in udomačenih tujih sort iz 68. člena tega
zakona mora vsebovati naslednje podatke: vrsto rastline, ime sorte in firmo
podjetja ali druge pravne osebe ali ime fizične osebe, ki vzdržuje izvirnost
sorte.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»27. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
SFRJ.«.
Zakon o varstvu novih sort rastlin – ZVNSR
(Uradni list RS, št. 86/98)
spreminja 66. člen zakona tako, da se glasi:
66. člen
Nove sorte in tuje sorte, za katere je bila
izdana odločba o potrditvi oziroma o dovolitvi introdukcije po predpisih, ki so
veljali do uveljavitve tega zakona, se lahko zavarujejo, če so za varstvo te
sorte izpolnjeni pogoji, ki jih določa ta zakon. (se preneha uporabljati)
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»57. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin
– ZSMKR (Uradni list RS, št. 58/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»87. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu – ZGRM
(Uradni list RS, št. 58/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»75. člen
(veljavnost
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
semenskem materialu kmetijskih rastlin – ZSMKR-A (Uradni list RS, št. 86/04)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»63. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.