Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
omejevanju uporabe tobačnih izdelkov obsega:
-
Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov – ZOUTI (Uradni list RS,
št. 57/96 z dne 19. 10. 1996),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih
izdelkov – ZOUTI-A (Uradni list RS, št. 119/02 z dne 30. 12. 2002).
ZAKON
O OMEJEVANJU UPORABE TOBAČNIH
IZDELKOV (ZOUTI)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa ukrepe za omejevanje
uporabe tobačnih izdelkov in ukrepe za preprečevanje njihovih škodljivih
vplivov na zdravje.
2. člen
Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu,
imajo naslednji pomen:
1.
Tobačni izdelki so izdelki, ki vsebujejo tobak, ki je lahko tudi gensko
spremenjen, in so namenjeni za kajenje, njuhanje, sesanje ali žvečenje.
2.
Katran je suh, nerazredčen, breznikotinski kondenzat dima, ki nastaja
pri kajenju.
3.
Nikotin pomeni nikotinske alkaloide.
4.
Ogljikov monoksid je sestavni del plinske faze kadilskega dima in
nastaja pri nepopolnem izgorevanju tobaka in drugih organskih sestavin tobačnih
izdelkov.
5.
Tobak za oralno uporabo so vsi tobačni izdelki za oralno uporabo, razen
za kajenje in žvečenje, ki so delno ali v celoti izdelani iz tobaka v prahu ali
drobcih ali kakršnikoli kombinaciji prahu in drobcev, ki so lahko pakirani v
vrečkah ali v kakršnikoli drugi embalaži, ali so podobni živilskemu izdelku.
6.
Sestavina je vsaka snov ali sestavni del, ki se uporablja pri izdelavi
ali pripravi tobačnega izdelka, razen tobačnih listov in drugih naravnih ali
nepredelanih delov rastline tobaka, in je v končnem izdelku še vedno prisotna,
četudi v spremenjeni obliki, vključno s papirjem, filtrom, tiskarskimi črnili
in lepili.
3. člen
Javni prostori po tem zakonu so prostori,
namenjeni skupni rabi oziroma dejavnostim na področju zdravstva, otroškega
varstva, vzgoje in izobraževanja, prometa, trgovine, gostinstva, športa in rekreacije
ter kulture.
Javni prostori iz prejšnjega odstavka so
zlasti čakalnice, sejne sobe, kino dvorane, gledališča, zdravstveni, vzgojno
varstveni, izobraževalni, socialni zavodi, gostinski prostori in trgovine,
športne dvorane, javna prometna sredstva, dvigala, kabinske žičnice, javna
stranišča in drugi prostori, kjer so nekadilci proti svoji volji lahko
izpostavljeni cigaretnemu dimu.
4. člen
Delovni prostor po tem zakonu je vsak zaprt
prostor, ki je pod nadzorom delodajalca in kjer se zanj opravljajo dela in
storitve.
5. člen
Za uresničevanje celovite družbene skrbi za
varstvo zdravja prebivalcev pred škodljivimi vplivi tobačnih izdelkov skrbi
Svet za zdravje pri Vladi Republike Slovenije, ki ima na tem področju zlasti
naslednje naloge:
-
spremlja vpliv uporabe tobačnih izdelkov na zdravje prebivalcev in
predlaga ustrezne ukrepe, ki zahtevajo medresorsko reševanje,
-
predlaga ukrepe za omejevanje uporabe tobačnih izdelkov,
-
spremlja izvajanje celovitega programa preprečevanja uporabe tobačnih
izdelkov in ukrepov za preprečevanje škodljivih posledic,
-
opravlja druge naloge s področja omejevanja uporabe tobačnih izdelkov in
preprečevanja škodljivih posledic uporabe tobačnih izdelkov.
Ministrstvo, pristojno za zdravje, v
sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, institucijami, strokovnjaki in
nevladnimi organizacijami pripravi dveletne programe omejevanja uporabe
tobačnih izdelkov in zmanjševanja škodljivih posledic uporabe tobačnih izdelkov
(v nadaljnjem besedilu: programi), ki vključujejo ukrepe iz 5.a člena tega zakona.
Programe iz prejšnjega odstavka na predlog
ministrstva, pristojnega za zdravje, sprejme Vlada Republike Slovenije.
5.a člen
Med ukrepe za preprečevanje škodljivih
vplivov uporabe tobačnih izdelkov se štejejo:
-
spremljanje uporabe tobačnih izdelkov in obsega škodljivih vplivov
njihove uporabe za zdravje;
-
informiranje, izobraževanje in osveščanje javnosti in posameznih skupin
prebivalstva o škodljivih vplivih uporabe tobačnih izdelkov;
-
usklajevanje aktivnosti za vključevanje v programe opuščanja kajenja in
uporabe tobačnih izdelkov;
-
usklajevanje, spremljanje in vrednotenje preventivnih programov za
posamezne skupine prebivalstva;
-
priprava in izvajanje programov za spodbujanje zdravega življenjskega
sloga med različnimi starostnimi in družbenimi skupinami prebivalstva ter
njihovo vrednotenje;
-
strokovno svetovanje in podpora institucijam, združenjem, nevladnim
organizacijam, lokalnim skupnostim in posameznikom pri izvajanju preventivnih
programov na področju omejevanja kajenja.
Za izvrševanje v tem členu določenih
ukrepov je pooblaščen Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije skupaj
z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo, ki v skladu s tem členom in
Nacionalnim programom zdravstvenega varstva Republike Slovenije neposredno
opravljajo naloge, povezane z navedenimi ukrepi.
II. DOVOLJENA VSEBNOST ŠKODLJIVIH SESTAVIN
6. člen
Od 1. 1. 1997 je prepovedana proizvodnja
in prodaja cigaret, ki vsebujejo več kot 15 mg katrana na cigareto.
Od 1. 7. 1998 dalje je prepovedana proizvodnja
in prodaja cigaret, ki vsebujejo več kot 12 mg katrana na cigareto.
Od 1. januarja 2004 je za Republiko
Slovenijo in države članice Evropske unije, od 1. januarja 2007 pa tudi za
izvoz v druge države, prepovedana proizvodnja in prodaja cigaret, ki vsebujejo
več kot:
-
10 mg katrana na cigareto;
-
1 mg nikotina na cigareto;
-
10 mg ogljikovega monoksida na cigareto.
Minister za zdravstvo podrobneje določi
pogoje, ki jih morajo glede zdravstvene ustreznosti izpolnjevati tobačni
izdelki.
7. člen
Vsebnost katrana, nikotina in ogljikovega monoksida
v cigaretah se ugotavlja po metodi, ki ustreza naslednjim standardom:
-
ISO 4387 za katran;
-
ISO 10315 za nikotin;
-
ISO 8454 za ogljikov monoksid.
Točnost natisnjenega podatka o vsebnosti
katrana in nikotina na škatli oziroma drugem posamičnem pakiranju (v nadaljnjem
besedilu: embalaža) se ugotavlja po metodi ISO 8243.
III. UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE UPORABE TOBAČNIH IZDELKOV
8. člen
Prepovedana je proizvodnja in prodaja
cigaret, ki na embalaži nimajo natisnjenih podatkov o tem, koliko miligramov
katrana, nikotina in ogljikovega monoksida vsebuje posamezna cigareta.
Podatki iz prejšnjega odstavka morajo
obsegati najmanj 10% površine bočne strani embalaže.
9. člen
Prepovedana je proizvodnja in prodaja
tobačnih izdelkov, razen tobačnih izdelkov za žvečenje in za njuhanje, ki
nimajo na embalaži in zunanji embalaži, ki se uporablja pri prodaji izdelka na
drobno (v nadaljnjem besedilu: zunanja embalaža), natisnjenega enega od
naslednjih opozoril:
“Kajenje ubija.”
“Kajenje resno škoduje vam in ljudem okoli
vas.”
Opozorilo iz prejšnjega odstavka mora biti
natisnjeno na prednji strani embalaže in zunanje embalaže, razen na dodatnih
prozornih ovojih, ki se uporabljajo za prodajo izdelka na drobno. Opozorilo
mora obsegati najmanj 30% površine zunanjega dela prednje strani embalaže in
zunanje embalaže, na kateri je to opozorilo natisnjeno.
Opozorili iz prvega odstavka tega člena se
morata redno menjavati, in sicer tako, da se vsako opozorilo pojavi na enaki
količini proizvedenih oziroma prodajanih tobačnih izdelkov v tekočem letu.
Prepovedana je proizvodnja in prodaja
tobačnih izdelkov, razen tobačnih izdelkov za žvečenje in za njuhanje, ki poleg
opozorila iz prvega odstavka tega člena nimajo natisnjenega še enega od
naslednjih opozoril:
1.
“Kadilci umirajo mlajši.”
2.
“Kajenje maši žile in povzroča srčni infarkt in možgansko kap.”
3.
“Kajenje povzroča smrt zaradi pljučnega raka.”
4.
“Kajenje med nosečnostjo škoduje vašemu otroku.”
5.
“Varujte otroke pred vdihavanjem vašega cigaretnega dima.”
6.
“Vaš zdravnik ali farmacevt vam lahko pomaga opustiti kajenje.”
7.
“Kajenje povzroča hudo zasvojenost, zato ne začnite kaditi.”
8.
“Opustitev kajenja zmanjša tveganje za smrt zaradi bolezni srca in
pljuč.”
9.
“Kajenje lahko povzroči počasno in boleče umiranje.”
10.
“Poiščite pomoč pri opuščanju kajenja: posvetujte se z zdravnikom.”
11.
“Kajenje lahko zmanjša pretok krvi in povzroči impotenco.”
12.
“Kajenje povzroča staranje kože.”
13.
“Kajenje lahko škoduje spermi in zmanjša plodnost.”
14.
“Cigaretni dim vsebuje benzen, nitrosamine, formaldehid in vodikov
cianid.”
Opozorilo iz prejšnjega odstavka mora biti
natisnjeno na zadnji strani embalaže in zunanje embalaže, razen na dodatnih
prozornih ovojih, ki se uporabljajo za prodajo izdelka na drobno. Opozorilo
mora obsegati najmanj 40% površine zunanjega dela zadnje strani embalaže in
zunanje embalaže, na kateri je to opozorilo natisnjeno.
Opozorila iz četrtega odstavka tega člena
se morajo redno menjavati, in sicer tako, da se vsako opozorilo pojavi na enaki
količini proizvedenih oziroma prodajanih tobačnih izdelkov v tekočem letu.
9.a člen
Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov za
žvečenje in za njuhanje, ki nimajo na najbolj vidni površini embalaže in
zunanje embalaže, razen na dodatnih prozornih ovojih, ki se uporabljajo za
prodajo izdelkov na drobno, navedenega naslednjega opozorila: “Ta tobačni
izdelek lahko škoduje vašemu zdravju in povzroča zasvojenost.”
Opozorilo iz prejšnjega odstavka mora
obsegati najmanj 30% zunanjega dela ustrezne površine embalaže in zunanje
embalaže, na kateri je opozorilo natisnjeno.
9.b člen
Embalaža tobačnih izdelkov, razen cigaret
in tobačnih izdelkov za žvečenje in za njuhanje, katere najbolj vidna površina
presega 75 cm2, mora vsebovati opozorili iz prvega in četrtega
odstavka 9. člena tega zakona najmanj v obsegu 22,5 cm2 na prednji
in 22,5 cm2 na zadnji strani embalaže.
9.c člen
Podatki iz prvega odstavka 8. člena tega
zakona ter opozorila iz prvega in četrtega odstavka 9. člena tega zakona in
prvega odstavka 9.a člena tega zakona morajo biti:
-
natisnjeni v črnem odebeljenem tisku na beli podlagi, v pisavi Helvetica
in v velikosti črk, ki zavzema največji možni del površine, predvidene za
opozorilo in podatke;
-
natisnjeni v malih črkah, razen prve črke in kjer tako zahtevajo
slovnična pravila;
-
natisnjeni osredotočeno v delu, na katerem mora biti besedilo natisnjeno
in vzporedno z zgornjim robom embalaže;
-
obrobljeni s črnim okvirjem, širokim najmanj 3 mm in največ 4 mm, ki ne
sme posegati v besedilo opozorila oziroma podatkov, razen opozorila iz prvega
odstavka 9.a člena tega zakona;
-
natisnjeni v slovenskem jeziku;
-
natisnjeni tako, da jih ni mogoče odstraniti ali uničiti, in ne smejo
biti zakriti, potemnjeni ali prekinjeni z drugim napisom ali simbolom ali z
odpiranjem embalaže.
Podatki iz prvega odstavka 8. člena tega
zakona ter opozorila iz prvega in četrtega odstavka 9. člena tega zakona in
prvega odstavka 9.a člena tega zakona ne smejo biti na tobačni znamki,
nalepljeni na embalaži tobačnega izdelka.
Podatki iz prvega odstavka 8. člena tega
zakona ter opozorila iz prvega in četrtega odstavka 9. člena tega zakona in
prvega odstavka 9.a člena tega zakona so lahko, razen na embalaži in zunanji
embalaži cigaret, pritrjeni z nalepko, pod pogojem, da se ta nalepka ne more
odstraniti.
Na embalaži tobačnega izdelka mora biti
označena serijska številka ali ekvivalent, ki omogoča določitev kraja in datuma
proizvodnje tobačnega izdelka.
Na embalaži in zunanji embalaži tobačnih
izdelkov je prepovedana uporaba besedila, imena, blagovne znamke in simbola ali
drugega znaka, ki napeljujejo na to, da je določen tobačni izdelek manj
škodljiv, z izrazi, kot so na primer: lahki, mild, nizka vsebnost nikotina in
katrana, super lahki, ultra lahki in podobno.
10. člen
Prepovedano je neposredno in posredno
reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov, vključno s sponzoriranjem športnih,
kulturnih in drugih javnih dogodkov s strani tobačne industrije in
veletrgovine, z izjemo omejenega števila določb, izrecno navedenih v 11. in 12.
členu tega zakona.
Za posredno reklamiranje tobaka in tobačnih
izdelkov iz prejšnjega odstavka se šteje prikazovanje logotipov in drugih
znakov za označevanje tobaka in tobačnih izdelkov na predmetih, ki po tem
zakonu niso tobačni izdelki. Za
posredno reklamiranje se šteje tudi brezplačno ponujanje tobačnih izdelkov na
javnem mestu in v javnih prostorih.
Prepovedano je reklamiranje izdelkov, ki ne
sodijo med tobak in tobačne izdelke, vendar s svojim videzom in namenom uporabe
nesporedno vzpodbujajo k potrošnji tobaka in tobačnih izdelkov.
Objavljanje podatkov o kakovosti in drugih
lastnostih tobaka in tobačnih izdelkov v strokovnih knjigah ter revijah in
publikacijah, ki so namenjene obveščanju proizvajalcev in prodajalcev teh
izdelkov, se ne šteje za reklamiranje po določbah tega člena.
11. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena je
reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov dovoljeno v obliki in podobi zaščitene
blagovne znamke:
-
na priboru za kajenje;
-
v in na poslovnih prostorih gospodarskih družb, ki se ukvarjajo s
proizvodnjo, distribucijo in prodajo tobačnih izdelkov na debelo v skupni
površini do 7 m2;
-
na zunanjih in notranjih izveskih prodajaln tobačnih izdelkov v skupni
površini do 7 m2.
Reklamiranje tobačnih izdelkov iz
prejšnjega odstavka je dovoljeno le v obliki znaka, ki je zaščiten in ki ne
omenja in ne prikazuje tobačnega izdelka, njegove embalaže ali njegove uporabe.
12. člen
Ne glede na določbe 10. člena tega zakona
lahko proizvajalci in trgovci na debelo s tobačnimi izdelki z enkratnimi
akcijami v javnih občilih obveščajo potrošnike o novih tobačnih izdelkih.
Za nove tobačne izdelke se štejejo tobačni
izdelki, ki imajo zmanjšano vsebnost katrana in nikotina za 10 ali več
odstotkov od istovrstnih izdelkov, ki so že v prodaji in imajo najnižjo
vsebnost katrana in nikotina.
13. člen
Akcija obveščanja potrošnikov iz prejšnjega
člena lahko traja nepretrgoma največ 15 dni, pri čemer se za začetek akcije
šteje dan prve javne objave obvestila potrošnikom. Obvestila o akcijah
obveščanja potrošnikov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-
obvestila ne smejo vsebovati elementov, ki bi se nanašali na mladino ali
kakorkoli vzpodbujali k uporabi tobačnih izdelkov,
-
obvestila se ne smejo objavljati na televiziji in radiu ter v
periodičnem tisku,
-
obvestila se ne smejo pojavljati na panojih, tablah, nalepnicah ali
svetlobnih napisih, ki so od vrtcev in šol oddaljeni manj kot 300 metrov in
znotraj športnih površin,
-
obvestila ne smejo prikazovati mladih ljudi ali ljudi, ki so zaradi
svojega dela ali dosežkov na področju športa, glasbe, umetnosti, gospodarstva
ali politike vzor mladim,
-
obvestila ne smejo prikazovati vzročne zveze med uporabo tobačnih
izdelkov in uspehom v življenju,
-
obvestila se ne smejo objavljati v mladinskih kinematografih, v drugih
pa le po 20. uri, pri čemer lahko traja obvestilo največ 20 sekund,
-
obvestila ne smejo uporabljati besedil, imen blagovne znamke, simbolov
ali drugih znakov, ki napeljujejo na to, da je tobačni izdelek manj škodljiv, z
izrazi, kot so na primer: lahki, mild, nizka vsebnost nikotina in katrana,
super lahki, ultra lahki in podobno.
Vsa pisana ali natiskana obvestila v
akcijah obveščanja potrošnikov morajo vsebovati podatek iz prvega odstavka 8.
člena tega zakona in eno od opozoril iz prvega odstavka 9. člena tega zakona v
obsegu najmanj 25% površine obvestila.
Obvestila, ki se pojavljajo na filmskem
platnu, morajo ob koncu za najmanj 10 sekund pokazati eno od opozoril iz prvega
odstavka 9. člena tega zakona.
Obvestilo o škodljivosti tobaka mora biti
natisnjeno na spodnjem delu sredine plakata, tako da bo zavzelo polovico leve
in polovico desne četrtine plakata. Črke opozorila morajo biti berljive iz
razdalje 10 metrov.
14. člen
Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov
osebam, mlajšim od 15 let.
Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov iz
avtomatskih naprav.
Prepovedana je prodaja posameznih cigaret
oziroma drugih tobačnih izdelkov izven izvirne embalaže proizvajalca.
Prepovedana je prodaja tobaka za oralno
uporabo.
15. člen
Prepovedano je kajenje v javnih prostorih,
razen v delih, ki so posebej označeni in ločeni od prostorov, namenjenih
nekadilcem.
Prostori, namenjeni kadilcem, ne smejo
presegati 50% skupne površine posameznega javnega prostora, kar mora lastnik
javnega prostora, upravljalec oziroma najemnik zagotoviti najkasneje v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona.
V celoti je prepovedano kajenje v prostorih
vzgojnoizobraževalnih in zdravstvenih ustanov.
Lastnik javnega prostora, upravljalec
oziroma najemnik mora prepoved kajenja ter označbo prostorov za nekadilce
objaviti na vidnem mestu.
16. člen
V gostinskih objektih, kjer se gostom
streže hrana (restavracije, gostilne, kavarne, okrepčevalnice in bari) se
določi prostor za kadilce.
Ne glede na določbe 15. člena tega zakona
velikost prostora za kadilne določi lastnik, najemnik ali uporabnik objekta.
Prostor se jasno označi kot prostor za kadilce in se loči od prostora za
nekadilce tako, da se z
ustreznim prezračevanjem ali fizično ločitvijo prepreči mešanje zraka.
V prostorih za nekadilce je kajenje
prepovedano.
Spoštovanje prepovedi iz prejšnjega
odstavka je dolžan zagotoviti lastnik, najemnik ali uporabnik objekta.
Prepovedano je kajenje v slaščičarnah in
mlečnih restavracijah.
17. člen
V delovnih prostorih je kajenje dovoljeno
le v prostorih, ki jih določi delodajalec in ki so fizično ločeni od ostalih
delovnih prostorov.
Prepovedano je kajenje v prostorih državnih
organov, ki so namenjeni stikom s strankami.
18. člen
Vsak zaposleni ima pravico zahtevati od
delodajalca, da mu omogoči opravljati delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen
s tobačnim dimom.
Če delodajalec v primeru iz prejšnjega
odstavka ne more ugoditi zahtevi zaposlenega s prerazporeditvijo v drug delovni
prostor, je dolžan v delovnem prostoru zaposlenega prepovedati kajenje.
III.a INFORMIRANJE O TOBAČNIH IZDELKIH
18.a člen
Za vse cigarete, ki so na trgu v Republiki
Sloveniji, mora proizvajalec oziroma uvoznik cigaret najmanj enkrat letno
opraviti meritve vsebnosti snovi iz 7. člena tega zakona.
Meritve iz prejšnjega odstavka opravlja
laboratorij, ki ga imenuje minister, pristojen za zdravje, izmed laboratorijev,
pri katerih je ugotovljena usposobljenost za izvajanje meritev.
Pogoje glede kadrovske, strokovne in
tehnične usposobljenosti, ki jih mora izpolnjevati laboratorij iz prejšnjega
odstavka, določi minister, pristojen za zdravje.
Stroške meritev iz prvega odstavka tega
člena nosi proizvajalec oziroma uvoznik cigaret.
Laboratorij iz drugega odstavka tega člena
opravlja tudi meritve na zahtevo zdravstvenega inšpektorata.
O rezultatih opravljenih meritev
laboratorij iz drugega odstavka tega člena obvesti:
-
proizvajalca oziroma uvoznika cigaret v primeru meritev na podlagi
prvega odstavka tega člena;
-
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
18.b člen
Posamezni proizvajalci in uvozniki tobačnih
izdelkov so dolžni enkrat letno javnemu zavodu Inštitutu za varovanje zdravja
Republike Slovenije posredovati naslednjo dokumentacijo:
-
seznam sestavin in količine sestavin, uporabljenih pri proizvodnji
tobačnih izdelkov, in sicer po znamkah in vrstah, ki mora biti sestavljen glede
na težo posameznih sestavin v tobačnem izdelku, začenši z najtežjo;
-
izjavo o razlogih za vključitev sestavin z navedbo o njihovem delovanju
in vrsti;
-
toksikološke podatke, ki jih imajo proizvajalci in uvozniki v zvezi s
sestavinami v zgoreli oziroma nezgoreli obliki, kakor je primerno, ki se zlasti
nanašajo na njihove vplive na zdravje, upoštevajoč med drugim kakršnekoli
učinke odvisnosti.
18.c člen
Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije mora redno letno obveščati ministrstvo, pristojno za zdravje, javnost
ter z dnem pristopa k Evropski uniji tudi Evropsko komisijo o:
-
rezultatih opravljenih meritev za vse cigarete, ki so v proizvodnji in
prodaji v Republiki Sloveniji;
-
ugotovljenih kršitvah v zvezi s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona;
-
podatkih, ki jih pridobi na podlagi predložene dokumentacije iz prejšnjega
člena, pri čemer mora upoštevati varovanje podatkov v zvezi s specifično
formulo tobačnega izdelka, ki je del poslovne skrivnosti.
Roke in način obveščanja iz prejšnjega
odstavka določi minister, pristojen za zdravje.
Za podatke v zvezi s specifično formulo iz
tretje alinee prvega odstavka tega člena se ne štejejo podatki o vsebnosti
katrana, nikotina in ogljikovega monoksida.
IV. SREDSTVA
19. člen
Za uresničevanje nalog Sveta za zdravje iz
5. člena tega zakona in za uresničevanje nalog Inštituta za varovanje zdravja
Republike Slovenije iz 18.c člena se sredstva zagotavljajo v državnem
proračunu.
Za izvajanje programov iz 5. člena in
ukrepov iz 5.a člena tega zakona se sredstva zagotavljajo v državnem proračunu.
Višina sredstev se določa z letnim proračunom v sorazmerju s predvidenim
obsegom potreb in prihodkov iz naslova trošarin za tobačne izdelke.
V. NADZOR
20. člen
Nadzor nad izvajanjem zakona opravlja
ministrstvo, pristojno za zdravje, nadzor nad izvajanjem 6., 15. in 16. člena
tega zakona opravlja zdravstvena inšpekcija, nadzor nad izvajanjem 8., 9., 9.a,
9.b, 9.c, 10., 11., 13. in 14. člena tržna inšpekcija, nadzor nad izvajanjem
17. in 18. člena pa inšpekcija dela.
Nadzor nad izvajanjem 8. in 9. člena tega
zakona pri uvozu tobačnih izdelkov opravlja Carinska uprava Republike
Slovenije.
Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da
se tobačni izdelki proizvajajo in prodajajo v nasprotju s 6., 8., 9., 9.a, 9.b
in 9.c členom tega zakona, z odločbo prepove proizvodnjo in prodajo tobačnih
izdelkov ter odredi njihovo odstranitev iz proizvodnje oziroma prodaje.
Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da
se reklamirajo tobačni izdelki v nasprotju z 10. in 12. ter 13. členom tega zakona, z odločbo
prepove reklamo.
Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
Za izvršitev odločbe iz četrtega odstavka
tega člena lahko pristojni inšpekcijski organ odredi takojšnjo odstranitev
reklamnega materiala na stroške pravne osebe oziroma posameznika, ki stori
prekršek v zvezi z 10. in 12. ter 13. členom tega zakona.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
21. člen
Z denarno kaznijo od 500.000 tolarjev do
8,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.
če proizvaja ali prodaja cigarete, ki vsebujejo več kot 12 mg katrana na
cigareto (drugi odstavek 6. člena);
2.
če od 1. januarja 2004 proizvaja ali prodaja cigarete za Republiko
Slovenijo in države članice Evropske unije, od 1. januarja 2007 pa tudi za
izvoz v druge države, ki vsebujejo več kot 10 mg katrana na cigareto, 1 mg
nikotina na cigareto in 10 mg ogljikovega monoksida na cigareto (tretji
odstavek 6. člena);
3.
če proizvaja ali prodaja cigarete, ki nimajo na bočni strani embalaže
natisnjenih podatkov o tem, koliko miligramov katrana, nikotina in ogljikovega
monoksida vsebuje posamezna cigareta (8. člen), na način, kot ga določa prvi
odstavek 9.c člena tega zakona, oziroma imajo natisnjene napačne podatke;
4.
če proizvaja ali prodaja tobačne izdelke, ki nimajo na prednji strani
embalaže in zunanje embalaže natisnjenega enega od opozoril iz prvega odstavka
9. člena tega zakona, na način, kot ga določata drugi in tretji odstavek 9.
člena tega zakona ter prvi odstavek 9.c člena tega zakona;
5.
če proizvaja ali prodaja tobačne izdelke, ki nimajo na zadnji strani
embalaže in zunanje embalaže natisnjenega enega od opozoril iz četrtega
odstavka 9. člena tega zakona, na način, kot to določata peti in šesti odstavek
9. člena tega zakona ter prvi odstavek 9.c člena tega zakona;
6.
če prodaja tobačne izdelke za žvečenje in za njuhanje, ki nimajo na
najbolj vidni površini embalaže in zunanje embalaže, razen na dodatnih
prozornih ovojih, ki se uporabljajo za prodajo na drobno, natisnjenega
opozorila iz prvega odstavka 9.a člena tega zakona, na način iz drugega
odstavka 9.a člena tega zakona in prvega odstavka 9.c člena tega zakona;
7.
če prodaja tobačne izdelke, razen cigaret in tobačnih izdelkov za
žvečenje in za njuhanje, v embalaži, katere najbolj vidna površina presega 75
cm2, in nima na prednji in zadnji strani embalaže v obsegu najmanj
22,5 cm2 natisnjenega opozorila iz prvega in četrtega odstavka 9.
člena tega zakona na način, kot ga določa prvi odstavek 9.c člena tega zakona;
8.
če prodaja tobačne izdelke, ki imajo podatke iz prvega odstavka 8. člena
tega zakona ter opozorila iz prvega in četrtega odstavka 9. člena tega zakona
in prvega odstavka 9.a člena tega zakona natisnjene na tobačni znamki,
nalepljeni na embalaži (drugi odstavek 9.c člena);
9.
če prodaja tobačne izdelke v nasprotju s tretjim odstavkom 9.c člena
tega zakona;
10.
če prodaja tobačne izdelke brez označbe serijske številke ali
ekvivalenta (četrti odstavek 9.c člena tega zakona);
11.
če prodaja tobačne izdelke, ki imajo na embalaži in zunanji embalaži
uporabljena besedila, imena, blagovne znamke, simbole oziroma druge znake, ki
napeljujejo na to, da je določen tobačni izdelek manj škodljiv (peti odstavek
9.c člena tega zakona);
12.
če reklamira tobak in tobačne izdelke v nasprotju z 10. členom tega
zakona;
13.
če reklamira tobak in tobačne izdelke v nasprotju z 11. členom tega
zakona;
14.
če izvaja akcijo obveščanja potrošnikov v nasprotju s 13. členom tega
zakona;
15.
če prodaja tobačne izdelke osebam, mlajšim od 15 let (prvi odstavek 14.
člena);
16.
če prodaja tobačne izdelke iz avtomatskih naprav (drugi odstavek 14.
člena);
17.
če prodaja cigarete in druge tobačne izdelke izven izvirne embalaže
proizvajalca (tretji odstavek 14. člena);
18.
če prodaja tobak za oralno uporabo (četrti odstavek 14. člena);
19.
če v javnih prostorih ne objavi prepovedi kajenja ter označbe prostorov
za nekadilce na vidnem mestu (četrti odstavek 15. člena);
20.
če ne določi prostora za kadilce v gostinskih objektih, kjer se gostom
streže hrana (restavracije, gostilne, kavarne, okrepčevalnice in bari) v skladu
s prvim odstavkom 16. člena tega zakona oziroma ga ne označi in ne zagotovi
ločitve prostorov za nekadilce na način iz drugega odstavka 16. člena ter ne zagotovi
spoštovanja prepovedi kajenja v prostorih za nekadilce (četrti odstavek 16.
člena);
21.
če ne določi prostorov, v katerih je dovoljeno kajenje (prvi odstavek
17. člena);
22.
če se ne ravna po določbi 18.a člena in določbi 18.b člena tega zakona;
23.
če se ne ravna po odločbi iz 20. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do
250.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 200.000 do 3,000.000
tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena
v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
Za prekrške iz 1. do 12., 17. in 18. točke
prvega odstavka tega člena se poleg denarne kazni izreče tudi varstveni ukrep
obveznega odvzema tobačnih izdelkov, ki so predmet prekrška, za prekršek iz 16.
točke prvega odstavka tega člena pa tudi odvzem avtomatskih naprav.
22. člen
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, ki se
izterja takoj na kraju prekrška, se kaznuje posameznik:
1.
če brezplačno ponuja tobačne izdelke na javnem mestu in v javnih
prostorih (drugi odstavek 10. člena);
2.
če kadi v javnem prostoru, kjer je kajenje prepovedano (15. člen in
tretji odstavek 16. člena);
3.
če kadi v slaščičarnah in mlečnih restavracijah (peti odstavek 16.
člena);
4.
če kadi v delovnih prostorih, kjer to ni dovoljeno (prvi odstavek 17.
člena);
5.
če kadi v prostorih državnih organov, ki so namenjeni stikom s strankami
(drugi odstavek 17. člena).
Denarno kazen iz 1., 2. in 3. točke
prejšnjega odstavka izterja zdravstveni inšpektor, denarno kazen iz 4. in 5.
točke prejšnjega odstavka pa inšpektor dela.
Zakon o
omejevanju uporabe tobačnih izdelkov – ZOUTI (Uradni list RS, št. 57/96)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Natis podatkov iz 8. člena in opozorilo iz
9. člena tega zakona morajo izdelovalci in uvozniki tobačnih izdelkov
zagotoviti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
24. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati 45. člen zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74, 16/80,
25/86 in 47/86).
25. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov –
ZOUTI-A (Uradni list RS, št. 119/02)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»19. člen
Določilo iz petega odstavka 9.c člena
zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov se začne uporabljati 1. januarja
2004.
Cigarete, ki niso označene v skladu z
določbami zakona, se lahko proizvajajo, uvažajo in prodajajo najkasneje do 1.
januarja 2004. Vsi drugi tobačni izdelki, ki niso označeni v skladu z določbami
tega zakona, se lahko prodajajo najkasneje do 30. septembra 2004.
Prepoved prodaje tobaka za oralno uporabo
začne veljati 30. junija 2003.
20. člen
Minister, pristojen za zdravje, izda
predpis iz tretjega odstavka 18.a člena zakona, imenuje laboratorij iz drugega
odstavka 18.a člena zakona in določi roke in način obveščanja iz drugega
odstavka 18.c člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
21. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.