Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o kontroli cen obsega:
-
Zakon o kontroli cen – ZKC (Uradni list RS, št. 63/99 z dne 6. 8. 1999),
-
Zakon o spremembah Zakona o kontroli cen – ZKC-A (Uradni list RS, št.
20/06 z dne 24. 2. 2006),
-
Zakon o kontroli cen – uradno prečiščeno besedilo – ZKC-UPB1 (Uradni
list RS, št. 51/06 z dne 18. 5. 2006).
ZAKON
O KONTROLI CEN (ZKC)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. člen
Ta zakon ureja kontrolo nad cenami blaga in
storitev (v nadaljnjem besedilu: kontrola cen) na območju Republike Slovenije,
ki jo izvajajo državni organi.
2. člen
Kolikor ni drugače določeno, imajo izrazi v
tem zakonu naslednji pomen:
-
kontrola cen obsega spremljanje in analiziranje gibanja cen, pripravo,
predlaganje in predpisovanje ukrepov kontrole cen ter izvajanje teh ukrepov s
strani državnih organov;
-
cena blaga je plačilo, ki je določeno, dogovorjeno ali izročeno za blago
glede na kraj, kjer se blago prevzame v skladu s pravili obligacijskega prava;
-
cena storitve je plačilo, ki je določeno, dogovorjeno ali izročeno za
storitev glede na kraj, kjer se storitev opravi;
-
podjetje je vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja gospodarsko
dejavnost na trgu, vključno z javnimi podjetji in podružnicami tujih podjetij;
kot podjetja se štejejo tudi posamezniki, zavodi in druge pravne osebe, ki v
skladu z zakonom opravljajo svoj dejavnost po tržnih načelih bodisi stalno,
občasno, v manjšem obsegu ali ob svoji glavni dejavnosti;
-
prodaja blaga je vsako dejanje, s katerim se vzpostavlja ali izvršuje
obligacijsko razmerje iz prodajne pogodbe, zlasti pa ponudba, sprejem ponudbe,
določitev cene v tarifah in splošnih poslovnih pogojih, izstavitev računa itd.
3. člen
(1) Udeleženci na trgu svobodno oblikujejo
cene na podlagi ponudbe in povpraševanja in drugih konkurenčnih dejavnikov, kar
morajo državni organi upoštevati pri določanju ukrepov kontrole cen.
(2) Za cene smejo državni organi
uporabljati le z zakonom določene ukrepe kontrole cen in le zaradi razlogov, ki
so določeni z zakonom.
(3) Državni organi smejo v posameznem
primeru uporabiti le take ukrepe kontrole cen, ki:
-
so nujni glede na razlog ukrepa,
-
v najmanjši meri omejujejo konkurenco in so najbližji normalnim tržnim
razmeram ter
-
najhitreje pripeljejo do odprave razlogov za ukrepe kontrole cen.
(4) Če odpadejo ali se zmanjšajo denarne
obveznosti, ki so določene s predpisi in ki se vračunavajo v ceno ob prodaji blaga
(davki, prispevki, carine in druge dajatve), se morajo cene, za katere je
določen ukrep kontrole cene, ustrezno zmanjšati, če predpis ne določa drugače.
4. člen
Kolikor ni izrecno ali smiselno drugače
določeno, ta zakon ne posega v pravice in obveznosti udeležencev na trgu in
pristojnosti državnih organov po drugih zakonih o urejanju trga, zlasti po
zakonih o gospodarskih javnih službah, o konkurenci, varstvu potrošnikov,
dumpingu, državni pomoči, davkih in zbiranju statističnih podatkov o cenah.
5. člen
(1) Če Vlada Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: vlada) ali minister, pristojen za kontrolo cen (v
nadaljnjem besedilu: minister) meni, da je cena določena s kartelnim ali
vertikalnim omejevalnim sporazumom, sklepom podjetniškega združenja ali usklajenim
ravnanjem podjetij ali je posledica zlorabe monopolnega ali obvladujočega
položaja podjetja, o tem nemudoma obvesti Urad Republike Slovenije za varstvo
konkurence in mu posreduje podatke, s katerimi razpolaga.
(2) S tem ni omejena možnost, ki jo ima
vlada po 13. členu tega zakona.
6. člen
(1) Vlada odgovarja Državnemu zboru
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni
zbor) za politiko cen in predpisuje ukrepe kontrole cen.
(2) Spremljanje in analiziranje gibanj cen
ter pripravo predpisov in izvajanje ukrepov kontrole cen opravlja ministrstvo,
pristojno za kontrolo cen (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
spremljajo gibanja cen storitev v komunalnih dejavnostih in cen njihovih
proizvodov ter cen energentov v lokalni distribuciji oziroma porabi in drugih
cen, ki jih določi minister, upravne enote. O ugotovljenih gibanjih cen upravne
enote sproti obveščajo ministrstvo.
7. člen
Če ni izrecno ali smiselno drugače
določeno, se v tem zakonu določbe o blagu, cenah in prodajalcih blaga nanašajo
tudi na storitve, cene in izvajalce storitev, ki so predmet tržnega prometa.
8. člen
(1) Vlada z uredbo določi ustrezne ukrepe
kontrole cen, kadar:
1.
je to nujno zaradi doseganja ciljev in ukrepov gospodarske politike, ki
so določeni z akti državnega zbora,
2.
gre za dejavnosti, v katerih ima posamezno podjetje ali enota, ki
samostojno opravlja dejavnost ali nekaj podjetij monopolni ali obvladujoč
položaj, pa so te dejavnosti nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij,
3.
nastanejo ali se utemeljeno pričakujejo hude motnje na trgu pri gibanju
cen, pa pri tem ne gre za redna sezonska nihanja,
4.
bi prišlo na trgu do cen, ki bi ogrozile redno preskrbo potrošnikov in
bi bile te cene posledica elementarnih in drugih množičnih nesreč,
5.
gre za prodajo blaga iz državnih blagovnih rezerv,
6.
gre za državni odkup na podlagi zakona,
7.
gre za uskladitev cen z obveznostmi, ki jih je Republika Slovenija
sprejela z mednarodnimi pogodbami,
8.
gre za dovoljene oblike državne pomoči ali so za uvoz predpisane posebne
dajatve.
(2) Ukrep kontrole cen traja, dokler
obstaja zanj razlog iz prejšnjega odstavka, vendar ne dalj kot šest mesecev.
Vlada lahko v utemeljenih primerih po tem času na podlagi predhodne analize
stanja ukrep obnoviti.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek sme
trajati:
-
ukrep zaradi razlogov iz 1. in 2. točke prvega odstavka najdalj eno
leto, vlada pa ga lahko obnovi v skladu s prejšnjim odstavkom;
-
ukrep zaradi razlogov iz 5. do vključno 8. točke prvega odstavka tega
člena pa toliko časa, kolikor traja prodaja, odkup, obveznost Republike
Slovenije oziroma državna pomoč ali dajatev.
(4) Vlada z uredbo določi listo blaga, za
katero se smejo uporabiti ukrepi kontrole cen zaradi razloga iz 1. in 2. točke
prvega odstavka tega člena.
(5) Pri določanju liste iz prejšnjega
odstavka tega člena vlada upošteva zlasti:
-
poseben pomen določenega blaga za zagotovitev gospodarskega razvoja,
-
redno oskrbo potrošnikov,
-
krepitev konkurenčne sposobnosti domačega gospodarstva,
-
uveljavljanje strožjih okoljevarstvenih in zdravstvenih zahtev pri
proizvodnji in uporabi blaga,
-
redno delovanje trga in možnosti za vključevanje novih ponudnikov,
-
kupno moč potrošnikov zlasti glede nujno potrebnega blaga in storitev,
ki jih uporabljajo vsi potrošniki in glede katerih ti nimajo možnosti izbire
dobavitelja ali izvajalca.
(6) Vlada lahko za posamezne vrste blaga
ali dejavnosti z uredbo podrobneje določi uporabo ukrepa kontrole cen.
9. člen
Ukrepi kontrole cen so:
1.
določitev najvišje cene, pri čemer podjetja ne smejo prodajati blago nad
to ceno, lahko pa pod njo;
2.
določitev trdne (fiksne) cene, pri čemer podjetja ne smejo prodajati
blaga ne po višji in ne po nižji ceni;
3.
določitev najnižje cene, pri čemer podjetja ne smejo določiti ali
sprejeti nižje cene;
4.
določitev elementov cene, pri čemer se v skladu s 1. do 3. točko tega
člena določijo najvišja, trdna ali najnižja cena za posamezne sestavine ali več
sestavin;
5.
določitev mehanizma cen, pri čemer se določi način oblikovanja cen,
sestavine, ki jih podjetje sme ali mora ali ne sme upoštevati, in merila, po
katerih se cene ali njihove sestavine morajo ali smejo oblikovati (na primer
borzne cene);
6.
pridobitev predhodnega soglasja k cenam, pri čemer se cena ne more
določiti ali spremeniti brez predhodnega soglasja;
7.
vračanje cen na določeno raven, pri čemer je podjetje dolžno določiti
cene, ki so veljale pred zvišanje ali znižanjem, kakor so bile te cene
ugotovljene v aktu vlade;
8.
predhodna prijava cen, pri čemer so podjetja dolžna ministrstvu
prijaviti veljavne cene in vsako njihovo spremembo;
9.
obvezno redno ali občasno pošiljanje podatkov o cenah za posamezno blago
ali več vrst blaga na temelju odredbe ministra.
10. člen
(1) Ukrepi kontrole cen se nanašajo na
posamezno vrsto blaga, na skupino ali več skupin blaga ali na vse blago.
(2) Ukrep kontrole cen se sme uporabiti za
cene na katerikoli stopnji proizvodnje ali prometa blaga ali opravljanja
storitev. V uredbi o uvedbi ukrepa kontrole cen se določi, na katero stopnjo
proizvodnje ali prometa ali opravljanja storitev se ukrep nanaša.
(3) Če so cene, za katere velja ukrep
kontrole cen, sestavina tarifnega sistema ali podobnega sistema ali splošnih
poslovnih pogojev, s katerimi je določen izračun cen blaga, ki dejansko veljajo
za kupca, ni dovoljeno spremeniti, dopolniti, zamenjati ali ukiniti takega
sistema ali pogojev brez predhodne spremembe ukrepa kontrole cen.
(4) Z uredbo o določitvi predhodnega
soglasja po 6. točki 9. člena tega zakona lahko vlada določi, da daje soglasje
k cenam za posamezne vrste blaga ministrstvo, pristojno za kontrolo cen.
(5) Če je določen ukrep po 6. ali 8. točki
9. člena tega zakona, sme podjetje uporabljati cene po enem mesecu po tem, ko
je dobilo predhodno soglasje oziroma po enem mesecu po tem, ko je predhodno
prijavilo cene.
(6) Minister lahko predpiše obvezno pošiljanje
podatkov o cenah za posamezno blago in posamezne storitve, kadar ministrstvo
potrebuje te podatke za spremljanje gibanja cen.
(7) Minister lahko zahteva od podjetij, ki
oblikujejo cene, vse podatke, pomembne za kontrolo cen.
(8) Za predhodno soglasje k cenam po 6.
točki, za predhodno prijavo cen po 8. točki in za pošiljanje podatkov o cenah
po 9. točki 9. člena tega zakona predpiše minister z odredbo obvezne sestavine
vloge oziroma sporočila in po potrebi tudi ustrezne obrazce.
(9) Če vloga, prijava ali sporočilo iz
sedmega odstavka tega člena niso popolni, zahteva ministrstvo dopolnitev. Če
podjetje vloge, prijave ali sporočila ne dopolni in pošlje v osmih dneh od
prejema sporočila, se šteje, da ga ni poslalo.
(10) Pri uporabi blagovnih rezerv za preskrbo
trga se lahko ukrepi kontrole cen predpišejo za cene tega blaga v nadaljnji
prodaji in za cene blaga, izdelanega iz blaga, ki je bilo dano na trg iz
blagovnih rezerv.
11. člen
(1) Podjetja, ki prodajajo blago, na
katerega cene se nanaša ukrep kontrole, so dolžna uskladiti te cene z ukrepom
kontrole cen.
(2) Kupci so upravičeni, da se jim prodaja
blago po cenah, ki so v skladu z ukrepi kontrole cen ter da se jim zaračunavajo
te cene. Če podjetje, ki prodaja blago, zaračunava drugačno ceno, sme kupec plačati
ceno, ki je v skladu z ukrepom kontrole cen.
12. člen
(1) Državni organi, drugi organi in
organizacije z javnimi pooblastili in organi lokalnih skupnosti v aktih, s
katerimi določajo podjetjem pogoje za pridobitev pravic, pooblastil in koristi
ter za sklenitev pogodb, določijo tudi pogoj, da so podjetja uskladila cene z
ukrepi kontrole cen v obdobju zadnjih treh let. S temi akti organi še določijo,
da smejo tudi preklicati odločitve o pridobitvi pravic, pooblastil in koristi,
ki še niso v celoti realizirane, ter razdreti pogodbe, in sicer v primeru, da
podjetje cen ne uskladi z ukrepi kontrole cen, uveljavljenimi po sprejetju
navedenih odločitev oziroma sklenitvi pogodb.
(2) Z akti iz prejšnjega odstavka so
mišljeni akti, ki urejajo dodeljevanje uvoznih kontingentov in dovoljenj,
podeljevanje koncesij, nakup blaga in uporabo storitev za opravljanje nalog in
dejavnosti teh organov, stimulacije in subvencije, dotacije, nadomestila ali
kompenzacije, druge finančne intervencije, ukrepe aktivne politike zaposlovanja
in druge ukrepe.
(3) Šteje se, da podjetje ni uskladilo cen
z ukrepi kontrole cen, če je to ugotovljeno s pravnomočno odločbo organa tržne
inšpekcije iz 17. člena tega zakona.
(4) Organi iz prvega odstavka tega člena
pisno sporočajo pristojnemu organu tržne inšpekcije osebe, ki so pridobile
pravice ali pooblastila oziroma so sklenile pogodbe.
13. člen
(1) Na predlog enega ali več podjetij ali
velikih potrošnikov, ki so redni kupci blaga, ene ali več organizacij
potrošnikov ali Urada Republike Slovenije za varstvo potrošnikov lahko vlada
določi primeren ukrep kontrole cen, če ugotovi, da je dosedanja cena blaga
enega ali več podjetij previsoka ali da je zvišanje nesorazmerno glede na
mednarodni razvoj cen, splošni indeks cen gospodarske panoge ali splošno
zvišanje cen v tej gospodarski panogi.
(2) Ukrep kontrole cen iz prejšnjega
odstavka lahko traja največ eno leto.
(3) Predlog za ukrep iz prvega odstavka
tega člena se vloži pri ministrstvu. To opravi preiskavo o utemeljenosti
predloga in s svojo ugotovitvijo seznani predlagatelja in prizadeto podjetje
ali združenje podjetij.
(4) Če je ministrstvo ugotovilo, da je
predlog utemeljen, se lahko prizadeto podjetje ali prizadeta podjetja obvežejo,
da bodo takoj znižala ceno v skladu z ugotovitvijo ministrstva, ki nato
postopek ustavi.
(5) Če prizadeto podjetje ne pristane na
zadostno znižanje cen, predloži ministrstvo predlog skupaj s svojimi
ugotovitvami vladi.
(6) Če ministrstvo ugotovi, da predlog ni
utemeljen, lahko predlagatelj sam vloži predlog pri vladi.
(7) Vlada mora o predlogu odločiti v enem
mesecu po tem, ko je prejela predlog in ugotovitve ministrstva oziroma je
predlog vložil predlagatelj sam.
(8) Če vlada predlogu ugodi, se sklep o tem
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(9) Primeren ukrep kontrole cen lahko
določi tudi pristojni organ lokalne skupnosti za cene storitev javnih služb iz
pristojnosti lokalne skupnosti.
14. člen
(1) Ob uvedbi ukrepa kontrole cen ali
kadarkoli v času, ko ukrep traja, lahko vlada naloži podjetjem, da zaradi ukrepa
ne smejo prenehati prodajati blaga, na katerega se ukrep nanaša.
(2) Vlada sme podjetjem naložiti obveznost
iz prejšnjega odstavka le, če bi opustitev prodaje resno ogrozila preskrbo
potrošnikov, redno in nujno delovanje drugih podjetij ali drugih pravnih oseb
in tega ne bi bilo mogoče odpraviti ali preprečiti z drugimi ukrepi.
(3) Če vlada naloži podjetjem obveznost iz
prvega odstavka tega člena, lahko določi tudi primerno nadomestilo podjetjem,
ki bi jim ta ukrep povzročil občutno škodo.
(4) Ta člen ne izključuje pooblastil, ki
jih ima organ tržne inšpekcije po 18. členu tega zakona.
15. člen
(1) Za predhodno usklajevanje stališč glede
predpisovanja ukrepov kontrole cen deluje pri ministrstvu Svet za cene kot
strokovno posvetovalno telo za vprašanja kontrole cen (v nadaljnjem besedilu:
svet).
(2) Svet ima deset članov in predsednika,
ki je minister, pristojen za kontrolo cen. Minister lahko za posamezno sejo
sveta ali za določen čas imenuje namestnika, ki predseduje svetu. Namestnik ne
more biti član sveta. Člane sveta imenuje izmed strokovnjakov minister, in
sicer:
-
enega iz ministrstva, pristojnega za kontrolo cen,
-
enega na predlog ministrstva, pristojnega za finance,
-
štiri na predlog Gospodarske zbornice Slovenije,
-
enega na predlog direktorja Urada Republike Slovenije za varstvo
konkurence,
-
enega na predlog direktorja Urada Republike Slovenije za varstvo
potrošnikov in
-
dva neodvisna strokovnjaka.
(3) Na seje se obvezno vabijo predstavniki
ministrstev, na katerih delovno področje se nanaša ukrep kontrole cen, ki se na
seji obravnava. Na predlog članov, ki jih je predlagala Gospodarska zbornica
Slovenije, lahko predsednik povabi tudi predstavnike gospodarskih združenj in
posameznih podjetij, na katerih dejavnost se nanaša ukrep kontrole cen.
Vabljeni predstavniki nimajo glasovalne pravice.
(4) Svet mora obravnavati vse predloge za
ukrepe kontrole cen, prav tako pa tudi druga stališča in analize o cenah, ki
jih minister pošlje vladi.
(5) Svet sprejme svoja stališča z večino
glasov. Ta stališča posreduje minister v svojem poročilu vladi. V tem poročilu
pa mora navesti tudi mnenja vabljenih udeležencev in ločena stališča članov
sveta.
(6) V nujnih primerih sme minister
predlagati vladi ukrep kontrole cen ali njegovo spremembo brez predhodnega
stališča sveta, vendar mora sklicati svet takoj, ko je to mogoče in poslati
njegova stališča vladi.
(7) Minister samostojno odgovarja za svoje
odločitve in svoje predloge vladi in ni vezan na stališča sveta.
16. člen
(1) Vsi udeleženci postopkov kontrole cen
so dolžni med postopki in po končanih postopkih varovati kot uradno tajnost
podatke, ki se nanašajo na cene in kontrolo cen, zlasti pa podatke o elementih
cen, njihovem izračunu, predlogih za spremembo cen, podatke, ki jih podjetja
pošljejo ministrstvu ali vladi, in podatke, ki pomenijo poslovno tajnost
podjetij po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(2) Dolžnost po prejšnjem odstavku velja za
vse podatke, ne glede na to, ali so bili posamezni med njimi že prej določeni
kot druge vrsta tajnost.
17. člen
(1) Izvajanje obveznosti, ki jih ta zakon
in na njegovi podlagi izdani predpisi nalagajo prodajalcem blaga, nadzirajo
organi tržne inšpekcije.
(2) Če organ tržne inšpekcije pri
opravljanju nadzorstva ugotovi, da podjetje ni upoštevalo ukrepov kontrole cen
iz 9. ali 13. člena tega zakona, naloži z odločbo podjetju, da ta ukrep izvrši.
(3) Organ tržne inšpekcije v odločbi tudi
ugotovi, ali je podjetje zaračunavalo previsoke cene oziroma plačevalo prenizke
in v kakšnem obsegu, in naloži podjetju povračilo razlik v ceni s pripadajočimi
obrestmi. Prav tako organ tržne inšpekcije ugotovi, ali je podjetje s kršitvijo
ukrepa kontrole cen pridobilo še kakšno drugo premoženjsko korist.
(4) Če je podjetje, ki ni upoštevalo ukrepa
kontrole cen, zaračunavalo kupcem previsoke cene ali plačevalo prodajalcem
prenizke, je dolžno v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe organa tržne inšpekcije
razliko v ceni s pripadajočimi obrestmi brez posebnega poziva vrniti kupcem
oziroma prodajalcem.
(5) Če kupci oziroma prodajalci niso znani,
je podjetje dolžno takoj po pravnomočnosti odločbe organa tržne inšpekcije
objaviti na ustrezen način, naj se kupci oziroma prodajalci zglasijo pri
podjetju zaradi plačila razlike v ceni in obresti v roku, ki ne sme biti krajši
kot 30 dni po objavi tega poziva. Če se kupec oziroma prodajalec v tem roku ne
zglasi pri podjetju, s tem ni izgubil pravice do vračila preveč plačanega
zneska in do pravic, ki jih ima po obligacijskem pravu.
(6) Obresti po tem členu so enake zamudnim
obrestim pri gospodarskih poslih po obligacijskem pravu.
(7) S pravnomočno odločbo seznani organ
tržne inšpekcije organe ali organizacije iz prvega odstavka 12. člena tega
zakona.
18. člen
(1) Če zaradi ukrepa kontrole cen podjetje
preneha prodajati blago in če bi to resno ogrozilo preskrbo potrošnikov ali
redno delovanje drugih podjetij in pravnih oseb, naloži organ tržne inšpekcije
v odločbi iz 17. člena tega zakona podjetju, da nemudoma začne s prodajo in pri
tem upošteva ukrep kontrole cen.
(2) Organ tržne inšpekcije v odločbi določi
rok, do katerega velja obveznost podjetja po prejšnjem odstavku, vendar ta
obveznost ne sme trajati dlje kot tri mesece po pravnomočnosti odločbe organa
tržne inšpekcije.
19. člen
Pritožba zoper odločbe iz 17. in 18. člena
tega zakona ne zadrži izvršitve odločb, razen glede obveznosti vračila preveč
plačanih zneskov po četrtem in petem odstavku 17. člena.
20. člen
(1) Z globo najmanj 1.440.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik:
1.
če cen ne uskladi z ukrepi kontrole cen (9. člen);
2.
če spremeni, dopolni, zamenja ali ukine tarifni sistem oziroma njemu
podoben sistem oziroma poslovne pogoje, na kar ni dala predhodnega soglasja
vlada (9. člen);
3.
če preneha s prodajo v nasprotju s 14. in 18. členom ali
4.
če ne vrne preveč plačanega zneska in zamudnih obresti (17. člen).
(2) Z globo najmanj 280.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo najmanj 150.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
21. člen
(1) Z globo najmanj 480.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik:
1.
če predhodno ne prijavi cen po 8. točki 9. člena tega zakona ali pošlje
napačne podatke;
2.
če ne pošlje podatkov v skladu z 9. točko 9. člena tega zakona ali
pošlje napačne podatke ali
3.
če ne pošlje podatkov v skladu s sedmim odstavkom 10. člena tega zakona
ali pošlje napačne podatke.
(2) Z globo najmanj 70.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo najmanj 70.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
22. člen
(1) Z globo najmanj 480.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ne
ravna po odločbi organa tržne inšpekcije iz 17. člena tega zakona.
(2) Z globo najmanj 70.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo najmanj 70.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
23. člen
Če organ tržne inšpekcije ugotovi, da je
podjetje s kršitvijo ukrepa kontrole cen pridobilo premoženjsko korist,
predlaga sodniku za prekrške, da se ta korist podjetju odvzame, vendar se kot
premoženjska korist ne šteje denarni znesek, ki ga je podjetje vrnilo kupcem.
24. člen
(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon,
preneha veljati zakon o cenah (Uradni list RS, št. 1/91-I).
(2) Izvršilni predpisi, sprejeti na podlagi
zakona o cenah iz prejšnjega odstavka, prenehajo veljati z dnem, ki je določen
za prenehanje njihove veljavnosti.
(3) Izvršilni predpisi, ki so bili sprejeti
na podlagi zakona o cenah iz prvega odstavka tega člena in v katerih ni določen
rok veljavnosti, prenehajo veljati najkasneje v štirih mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
(4) Vlada sme predpis iz prejšnjega
odstavka razveljaviti pred iztekom njegove veljavnosti.
Zakon o kontroli cen – ZKC (Uradni list RS,
št. 63/99)
vsebuje naslednjo končno določbo:
25. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah Zakona o kontroli cen –
ZKC-A (Uradni list RS, št. 20/06)vsebuje
naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.