Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o orožju obsega:
-
Zakon o orožju –
ZOro-1 (Uradni list RS, št. 61/00 z dne 6. 7. 2000),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju – ZOro-1-A (Uradni list
RS, št. 73/04 z dne 5. 7. 2004),
-
Zakon o orožju (uradno prečiščeno besedilo) – ZOro-1–UPB1 (Uradni
list RS, št. 23/05 z dne 10. 3. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju – ZOro-1B (Uradni list RS, št. 85/09
z dne 30.10.2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju – ZOro-1C (Uradni list RS, št.
125/21 z dne 30. 7. 2021),
-
Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter
zagotavljanje spoštovanja pravne države – ZZNŠPP (Uradni list RS, št. 105/22 z
dne 3. 8. 2022).
ZAKON
o orožju (ZOro-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Namen zakona
Ta zakon ureja pravice in obveznosti
posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov (v
nadaljevanju: podjetnik) v zvezi z orožjem, z namenom varovanja življenja,
zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda.
Ta zakon določa nabavo, posest, prenos in
promet z orožjem v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija
1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L št. 256 z dne
13. 9. 1991, str. 51), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2017/853
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive
Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L št. 137 z
dne 24. 5. 2017, str. 22).
2. člen
Pojem orožja
Orožje po tem zakonu je predmet, izdelan,
predelan ali prilagojen tako, da
lahko pod pritiskom zraka, smodnikovih ali drugih plinov ali drugega potisnega
sredstva izstreljuje krogle, šibre ali druge izstrelke, oziroma razpršuje
pline, tekočino ali drugo substanco in drugi predmeti, ki so po svojem bistvu
namenjeni zlasti:
-
da z neposrednim učinkovanjem preprečijo ali zmanjšajo napad ali
nevarnost;
-
za lov;
-
za športno streljanje.
3. člen
Razvrstitev in kategorizacija orožja
Orožje po tem zakonu se razvršča v
naslednje kategorije:
Kategorija A:
1.
eksplozivni vojaški izstrelki in lanserji;
2.
avtomatsko strelno orožje;
3.
strelno orožje, prikrito v druge predmete splošne
rabe;
4.
strelivo s prebojnim, eksplozivnim ali
vnetljivim učinkom in nedelaborirani izstrelki za tako strelivo;
5.
strelivo za pištole in revolverje s kroglo, ki
ima razširni (ekspanzijski) učinek, in krogle za tako strelivo, razen streliva
za lovsko ali športno orožje za osebe, ki imajo pravico do tega orožja;
6.
vojaško orožje;
6.a avtomatsko strelno orožje, ki je
bilo predelano v polavtomatsko strelno orožje;
7.
polavtomatsko strelno orožje s centralnim
vžigom naboja:
7.a kratkocevno strelno orožje, ki
omogoča izstrelitev več kot 21 nabojev brez ponovnega polnjenja z integralnim
nabojnikom za več kot 20 nabojev ali se vanj vstavi menjalni nabojnik ali drug
vir nabojev za več kot 20 nabojev,
7.b dolgocevno strelno orožje, ki
omogoča izstrelitev več kot 11 nabojev brez ponovnega polnjenja z integralnim
nabojnikom za več kot deset nabojev ali se vanj vstavi menjalni nabojnik ali
drug vir nabojev za več kot deset nabojev;
8.a polavtomatsko dolgocevno strelno
orožje s centralnim vžigom naboja (tj. strelno orožje, prvotno namenjeno za
streljanje z rame), ki se lahko z zložljivim ali teleskopskim kopitom ali
kopitom, ki se lahko sname brez uporabe orodja, lahko skrajša na manj kot 60
centimetrov skupne dolžine, ne da bi izgubilo funkcionalnost;
9. vsako strelno orožje v tej
kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi
ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali
akustično orožje;
10. posebna oprema za orožje in orožje,
na katerem je ta oprema oziroma je njegov sestavni del;
11. orožje, ki je izdelano ali
predelano brez dovoljenja za promet z orožjem, razen orožja iz 4. in 7. točke
kategorije D;
12. orožje, izdelano iz katerega koli
bistvenega sestavnega dela orožja, ki izvira iz nedovoljene trgovine;
13. novo izdelano orožje, ki nima
predpisanih označb;
14. eksplozivno orožje in njegovi deli.
Kategorija B:
1.
repetirno kratkocevno strelno orožje;
2.
enostrelno kratkocevno strelno orožje s
centralnim vžigom naboja;
3.
enostrelno kratkocevno strelno orožje za
strelivo z robnim vžigom, s skupno dolžino do 28 centimetrov;
4.
polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z
nabojnikom in ležiščem naboja za skupaj več kot tri naboje, ko gre za strelno
orožje z robnim vžigom, in za več kot tri, vendar manj kot 12 nabojev, ko gre
za strelno orožje s centralnim vžigom naboja;
5.b polavtomatsko kratkocevno strelno
orožje (razen tistega iz 7.a točke kategorije A);
6.b polavtomatsko dolgocevno strelno
orožje iz točke 7.b kategorije A z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za
skupno manj kot tri naboje, pri katerem je napravo za polnjenje mogoče
odstraniti ali za katero ni gotovo, da ga ne bi bilo mogoče z običajnim orodjem
spremeniti v orožje z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno več kot
tri naboje;
7.b repetirno in polavtomatsko
dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo skupne dolžine do 60 centimetrov;
8. vsako strelno orožje v tej
kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi
ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali
akustično orožje;
9. polavtomatsko strelno orožje za
civilno rabo, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju, razen tistega iz
6.a, 7. ali 8.a točke kategorije A.
Kategorija C:
1.
repetirno dolgocevno strelno orožje z risano
cevjo in repetirno dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo skupne dolžine več
kot 60 centimetrov, ki ni zajeto v 7.b točki kategorije B;
2.
enostrelno dolgocevno strelno orožje z eno ali
več enostrelnimi risanimi cevmi;
3.
polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z
gladko cevjo, skupne dolžine več kot 60 centimetrov, ki ni zajeto v kategorijah
A in B;
4.
enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z
robnim vžigom in s skupno dolžino najmanj 28 centimetrov;
5.
vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je
bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi
aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično
orožje;
6.
strelno orožje, razvrščeno v kategorijo A, B, C
ali D, ki je bilo onesposobljeno v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU)
številka 2015/2403 z dne 15. decembra 2015 o določitvi skupnih smernic o
standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno
neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L št. 333 z dne
19. 12. 2015, str. 62), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije
(EU) 2018/337 z dne 5. marca 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU)
2015/2403 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za
onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega
strelnega orožja (UL L št. 65 z dne 8. 3. 2018, str. 1);
7.
enostrelno dolgocevno strelno orožje z gladkimi
cevmi.
Kategorija D:
2. plinsko orožje;
3. reprodukcije strelnega orožja, pri
katerem se ne uporablja enovitega naboja;
4. možnarji;
5.d hladno orožje;
6. zračno orožje;
7. orožje s tetivo;
8.
električni paralizatorji;
9.
razpršilci.
Orožje iz prejšnjega odstavka se glede
pravic in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov razvršča:
-
iz kategorije A v prepovedano orožje, razen če je z zakonom določeno
drugače;
-
iz kategorije B in kategorije C (razen orožja iz 6. točke kategorije C)
v dovoljeno orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje;
-
iz 6. točke kategorije C v dovoljeno orožje, ki ga je treba prijaviti;
-
iz 2., 3., 4. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem
je kinetična energija izstrelka na ustju cevi 25 J ali več, v dovoljeno orožje,
ki ga je treba prijaviti;
-
iz 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na
ustju cevi nižja kot 25 J, do vključno 9. točke kategorije D, v drugo dovoljeno
orožje, za katero ni potrebno posebno dovoljenje;
-
iz 5.d točke kategorije D in električni paralizatorji iz 8. točke
kategorije D, ki delujejo na daljavo z izstrelitvijo puščic ali drugih podobnih
izstrelkov, v orožje, katerega nabava in posest posameznikom ter pravnim osebam
in podjetnikom ni dovoljena, razen če s tem zakonom ali drugim predpisom ni
določeno drugače.
Ne glede na šesto alinejo prejšnjega
odstavka lahko orožje iz 5.d točke kategorije D nabavljajo in imajo v posesti
ter razstavljajo osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja iz
28. člena in muzeji iz 29. člena tega zakona.
Za orožje se štejejo tudi strelivo,
sestavni deli streliva in bistveni sestavni deli orožja, če ni s tem zakonom
določeno drugače.
Za orožje se po tem zakonu ne šteje:
1.
dekorativno orožje;
2.
imitacije oziroma replike orožja;
3.
starinsko oziroma staro orožje;
4.
plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je
izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj,
omamljanje in klanje živali, lov s harpuno, v industrijske ali tehnične namene,
če se ima v posesti ali uporablja samo za navedene namene, in strelivo za tako
orožje;
5.
strelivo za orožje iz 6. in 7. točke kategorije
D, sam izstrelek (krogle, šibre) in tulec brez netilke.
Ne glede na določbo 4. točke prejšnjega
odstavka sme posameznik nabaviti, imeti v posesti ali uporabljati strelivo za
orožje za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj, v industrijske
ali tehnične namene, če izpolnjuje pogoj iz 1. točke drugega odstavka
14. člena tega zakona. Strelivo se sme uporabljati le z orožjem.
Pregled izpolnjevanja tehničnih
specifikacij za plašilno in signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in
namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, opravljajo organi za ugotavljanje
skladnosti.
Minister, pristojen za notranje zadeve,
podrobneje določi, razen če ta zakon določi drugače, vrste orožja iz tega člena
ter tehnične specifikacije za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je
izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, postopek ugotavljanja
izpolnjevanja tehničnih specifikacij za plašilno-signalno orožje oziroma
orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje ter
pogoje, ki jih mora izpolnjevati organ za ugotavljanje skladnosti.
4. člen
Pomen izrazov
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
Prepovedano orožje je orožje, katerega promet,
nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom niso dovoljeni,
razen če s tem zakonom ni določeno drugače.
2.
Dovoljeno orožje je orožje, katerega promet,
nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom je dovoljena pod pogoji,
ki jih določa ta zakon.
3.
Ognjeno strelno orožje je cevno orožje, ki
izstreljuje šibre, krogle, dražljive ali druge aktivne snovi oziroma druge
izstrelke z delovanjem smodnikovih plinov, je namenjeno njihovemu
izstreljevanju ali ga je mogoče predelati za njihovo izstreljevanje in je
razvrščeno v kategorije A, B, C in 2., 3., in 4. točko kategorije D. Šteje se,
da je predmet mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z
delovanjem smodnikovih plinov, če:
a)
je videti kot strelno orožje in
b)
ga je mogoče zaradi njegove konstrukcije ali
materiala, iz katerega je proizvedeno, predelati v strelno orožje.
4.
Kratkocevno strelno orožje je orožje, pri
katerem cev ni daljša od 30 centimetrov, ali katerega skupna dolžina ne presega
60 centimetrov.
5.
Dolgocevno strelno orožje je orožje, ki ni
kratkocevno strelno orožje.
6.
Avtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po
vsakem strelu avtomatsko napolni in lahko z enkratnim potegom sprožilca
izstreli več kot en naboj.
7.
Polavtomatsko strelno orožje je orožje, ki se
po vsakem strelu avtomatsko napolni, vendar lahko z enkratnim potegom na sprožilec
izstreli le en naboj.
8.
Repetirno strelno orožje je orožje, ki ga je po
strelu mogoče ročno ponovno napolniti z novim nabojem iz nabojnika ali
vrtljivega bobna z repetirnim mehanizmom.
9.
Enostrelno orožje je orožje, ki nima nabojnika
in se napolni pred vsakim strelom z ročno vstavitvijo naboja v ležišče naboja
ali v odprtino (nišo) za polnjenje ob zaklepu cevi.
10.
Rekvizitno in akustično orožje je strelno
orožje, ki je posebej predelano za streljanje izključno s slepimi naboji, za
uporabo v gledaliških predstavah, pri fotografiranju, pri snemanju filma in za
televizijo, pri uprizarjanju zgodovinskih dogodkov, na športnih in drugih
prireditvah in pri usposabljanju o ravnanju z orožjem, ipd.
11.
Plinsko orožje je orožje, ki je izdelano za
streljanje z dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi in ne ustreza tehničnim
specifikacijam za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in
namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje.
12.
Plašilno-signalno orožje je orožje, ki je
izdelano za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi
snovmi ali pirotehničnim signalnim strelivom ter ga ni mogoče predelati tako,
da bi se iz njega lahko z delovanjem potisnega sredstva, smodnikovih plinov,
izstreljevale šibre, krogle oziroma drugi izstrelki.
13.
Reprodukcija strelnega orožja je funkcionalna
kopija različnega strelnega orožja, ki se polni skozi cev ali bobnič posamično
s smodnikom in izstrelkom ter ne uporablja enovitega naboja.
14.
Vojaško orožje je orožje in strelivo, ki se
nabavlja in uporablja po posebnih predpisih in promet s katerim posameznikom ni
dovoljen ali je omejen.
15.
Bistveni sestavni deli orožja so zaklep,
zaklepišče, ležišče naboja s cevjo ter boben z ležišči naboja in so razvrščeni
v enako kategorijo kot strelno orožje, v katero so vgrajeni ali v katero se jih
namerava vgraditi.
16.
Starinsko oziroma staro orožje je ognjeno
strelno orožje, ki je bilo izdelano pred letom 1871 in strelno orožje na
sprednje polnjenje, izdelano pred letom 1893.
17.
Zračno orožje je kratko ali dolgocevno orožje,
ki pod pritiskom zraka ali plinov izstreljuje zrna, kroglice ali druge
izstrelke.
18.
Orožje s tetivo so loki, samostreli in druge
naprave, ki s pomočjo napete tetive, vzmeti ali drugega potisnega sredstva
izstreljujejo puščice ali druge izstrelke.
19.
Možnarji so naprave za pokanje s črnim
smodnikom.
20.
Strelivo je stvar, ki se uporablja za polnjenje
orožja in streljanje.
21.
Enovit naboj je naboj, ki ga sestavlja netilka,
pogonski smodnik in izstrelek (šibre, krogle, dražljive ali druge aktivne snovi
oziroma drugi izstrelki), ki jih združuje tulec.
22.
Strelivo s prebojnim učinkom je strelivo, ki je
namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem je izstrelek praviloma oplaščen in
ima trdo prebojno jedro.
23.
Strelivo z eksplozivnim učinkom je strelivo, ki
je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek polnitev, ki ob
udarcu eksplodira.
24.
Strelivo z vnetljivim učinkom je strelivo, ki
je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek kemično zmes, ki
se vname pri dotiku z zrakom ali ob udarcu.
25.
Strelivo z ekspanzijskim učinkom je strelivo,
ki ima delno oplaščene krogle ali krogle z votlim vrhom.
26.
Sestavni deli streliva so tulec z netilko,
netilka in pogonski smodnik.
27.
Slepo strelivo je strelivo, ki ga sestavlja
tulec z netilko, netilka in pogonski smodnik ter je brez izstrelka (šibre,
krogle, dražljive ali druge aktivne snovi oziroma drugi izstrelki).
28.
Pirotehnično strelivo je pirotehnični izdelek,
ki se ob normalni rabi lahko uporablja le z orožjem.
29.
Eksplozivno orožje so vse vrste bomb, min,
granat ali drugih sredstev ali naprav, polnjenih z eksplozivnimi snovmi ali
vžigalnimi sredstvi, pri katerih prihaja z zunanjim ali notranjim delovanjem do
sproščanja energije in eksplozije. Za eksplozivno orožje se štejejo tudi deli
eksplozivnega orožja, in sicer delujoči vžigalniki, eksplozivna polnitev in
traserji.
30.
Hladno orožje so predmeti, kot so boksarji,
hladno orožje prikrito v druge predmete splošne rabe, kot so bodala skrita v
sprehajalno palico, boksar na držalu noža, britvica prikrita v kreditno
kartico, ipd., ter bodala na vzmet, metuljček bodala, gumijevke, tonfe in drugi
predmeti, ki so prirejeni za napad.
31.
Električni paralizatorji so ročne naprave, ki z
visoko električno napetostjo človeka začasno onesposobijo.
32.
Razpršilci so naprave, ki s pomočjo stisnjenega
plina razpršujejo dražljive ali druge aktivne snovi, ki človeka začasno
onesposobijo ali škodujejo njegovemu zdravju ali pa so namenjeni za obrambo
pred napadi živali.
33.
Onesposobljeno strelno orožje je strelno
orožje, ki je postalo stalno neprimerno za uporabo z onesposobitvijo, ki
zagotavlja, da so vsi bistveni sestavni deli strelnega orožja trajno neuporabni
in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi se kakorkoli
omogočila ponovna usposobitev tega orožja, in je pregledano s strani komisije
iz četrtega odstavka 42. člena tega zakona.
34.
Posebna oprema za orožje vseh kategorij so cevi
z zunanjim navojem na ustju cevi ali drugimi nastavki, namenjenimi izključno za
namestitev vojaške opreme (tromblonski nastavki ipd.), strelni namerilniki z
napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali
namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da
se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del. Namestitev naprave za
elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečim ali termičnim (IR)
senzorjem na namerilno strelno napravo, ki je na orožju, se šteje za sestavni
del orožja. Strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe
oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so
izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni
del, so dovoljeni, če tako določajo predpisi o lovstvu.
35.
Dekorativno orožje so predmeti, izdelani v
dekorativne namene, ki jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje.
36.
Imitacije oziroma replike orožja so predmeti iz
materialov in sestavnih delov, ki so po zunanjem videzu podobni ali enaki
orožju, vendar jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje.
37.
Muzej pomeni organizacijo, ki je dostopna
javnosti in nabavlja, ohranja, raziskuje in razstavlja orožje, njegove pomembne
sestavne dele ali strelivo v:
-
zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične, izobraževalne, študijske
ali razvedrilne namene, skladno z veljavnimi predpisi ali
-
v namene kulturne dediščine, kot je opredeljena v predpisih, ki urejajo
varstvo kulturne dediščine.
38.
Zbiratelj pomeni posameznika, pravno osebo ali
podjetnika, ki ima dovoljenje za zbiranje orožja ter zbira in ohranja orožje,
njegove bistvene sestavne dele ali strelivo za zgodovinske, kulturne,
znanstvene, tehnične ali izobraževalne namene ali varstva kulturne dediščine.
39. Športni
strelski mentor je oseba, ki je član strelske športne organizacije najmanj 3
leta in je najmanj 3 leta imetnik orožnega lista za športno orožje ter aktivno
vadi za tekmovanja ali tekmuje na strelskih tekmovanjih z orožjem, ki ga daje v
uporabo.
5. člen
Varnostno, lovsko in športno orožje
Varnostno orožje je kratkocevno in
dolgocevno strelno orožje različnih kalibrov. Minister, pristojen za notranje
zadeve, določi vrste in dovoljene kalibre.
Lovsko orožje je strelno orožje kategorij B
in C, s katerim se sme loviti divjad po predpisih o lovstvu. Za lovsko orožje
veljajo poleg določb tega zakona tudi določbe predpisov s področja lovstva.
Športno orožje je strelno orožje kategorije
A, B, C in D, ki ga pod pogoji, ki jih določa ta zakon, vključno s kalibri,
določi minister, pristojen za notranje zadeve.
Minister, pristojen za notranje zadeve,
določi vrste in dovoljene kalibre kratkocevnega ali dolgocevnega strelnega
orožja s posamičnim polnjenjem, repetirnim mehanizmom, polavtomatsko in
avtomatsko orožje kategorije A, ki ga je izjemoma dovoljeno zbirati na podlagi
drugega stavka prvega odstavka 28. člena tega zakona.
6. člen
Uporaba predpisov o nevarnih snoveh
Za naprave, predmete in strelivo iz 4.
člena tega zakona, ki vsebujejo nevarne snovi, veljajo poleg določb tega zakona
tudi predpisi, ki urejajo nevarne snovi.
7. člen
Pooblastilo
Vlada Republike Slovenije lahko prepove ali
omeji nabavo, posest, vnos, uvoz, izvoz in nošenje posameznih novih vrst orožja
ali nabavo, posest, vnos, uvoz in izvoz posameznih novih vrst streliva, ki zaradi
svoje sestave, učinkovanja ali načina delovanja pomenijo posebno veliko
nevarnost za življenje in zdravje ljudi, premoženje ali varnost države.
8. člen
Posest, nošenje in prenašanje orožja ter
dajanje orožja v uporabo in posojanje orožja
Posest orožja pomeni neposredno dejansko
oblast nad orožjem.
Dajanje orožja v uporabo pomeni omogočanje
uporabe orožja pod neposrednim nadzorom odgovorne osebe lovske organizacije in
strelske organizacije, razen če ta zakon določa drugače.
Posojanje orožja pomeni izročitev orožja v
posest in uporabo za določen čas.
Nošenje orožja pomeni, da ima posameznik
orožje, pripravljeno za uporabo, pri sebi.
Za nošenje orožja se ne šteje, če ima
posameznik orožje pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih oziroma znotraj
svojih ograjenih nepremičnin na način, da ne vznemirja ljudi, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
Za prenašanje orožja gre, če orožje ni
pripravljeno za uporabo in je zaprto v embalaži, pri čemer mora biti strelivo
ločeno od orožja, prenos pa je potreben iz upravičenih razlogov.
Strelivo je ločeno od orožja, ko je
izpraznjen bobnič ali ležišče naboja v cevi in je prazen nabojnik, v primeru
polnega nabojnika pa je ta izvlečen, strelivo oziroma nabojnik s strelivom pa
se fizično ne dotika orožja.
Posameznik sme nositi in prenašati orožje,
če ima pri sebi veljaven orožni list. Posameznik sme orožje prenašati tudi, če
ima pri sebi ustrezno drugo veljavno orožno listino oziroma potrdilo o prijavi
orožja in uraden identifikacijski dokument, ki ga je izdal državni organ in je
opremljen s fotografijo.
Kdor nosi ali prenaša orožje, mora na
zahtevo policista pokazati orožno listino ali potrdilo o prijavi orožja, ki
upravičuje nošenje, prenašanje oziroma posest orožja, ter uraden
identifikacijski dokument iz prejšnjega odstavka.
8.a člen
Pristojnost
Orožne listine in odločbe v upravnem
postopku, ki so povezane z uresničevanjem pravic in dolžnosti po tem zakonu,
izdaja upravna enota, na območju katere ima oseba stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče, če nima
stalnega, oziroma sedež (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
Dovoljenja za promet z orožjem, za uvoz,
izvoz, tranzit iz tretjih držav ali v tretje države in prenos tega orožja med
državami članicami Evropske unije z namenom prometa ter za dejavnost strelišč
izdaja na prvi stopnji ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
9. člen
Orožje državnih organov
Določbe tega zakona ne veljajo za orožje,
ki ga po posebnih predpisih nabavljajo in imajo v posesti državni organi.
Ognjeno strelno orožje ali njegovi bistveni
sestavni deli, ki ga imajo v posesti in uporabi državni organi, morajo biti ob
odsvojitvi posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom v stalno civilno uporabo
opremljeni z enotno oznako, kot je določeno v prvem odstavku 40. člena
tega zakona.
II. OROŽNE LISTINE
10. člen
Vrste orožnih listin
Orožne listine po tem zakonu so:
-
dovoljenje za nabavo orožja;
-
dovoljenje za nabavo streliva;
-
orožni list;
-
dovoljenje za posest orožja;
-
orožni posestni list;
-
pooblastilo za nošenje orožja;
-
pooblastilo za prenos orožja;
-
dovoljenje za zbiranje orožja;
-
priglasitveni list.
Orožne listine so tudi druge listine za
orožje, izdane na podlagi mednarodnih pogodb.
11. člen
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz
orožnih listin
Dovoljenje za nabavo orožja dovoljuje
posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom (v nadaljevanju: oseba) nabavo
orožja in se izda z veljavnostjo šestih mesecev. Če imetnik ne izkoristi
dovoljenja, ga mora v roku osmih dni po prenehanju njegove veljavnosti vrniti
upravni enoti, na območju katere ima stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče, če nima
stalnega, oziroma svoj sedež. Nabavo orožja mora
imetnik dovoljenja priglasiti pristojnemu organu v roku osmih dni po njegovi
nabavi, da orožje registrira in da zaprosi za izdajo orožne listine za posest
oziroma nošenje orožja.
Dovoljenje za nabavo streliva dovoljuje
osebi nabavo streliva in se izda z veljavnostjo šestih mesecev.
Orožni list dovoljuje
posamezniku posest in nošenje vpisanega kosa orožja in se izda za lovsko in
športno orožje z veljavnostjo dvajsetih let, za varnostno orožje pa z
veljavnostjo desetih let, po preteku veljavnosti
dovoljuje orožni list posamezniku posest orožja brez pravice nošenja in
prenašanja.
Dovoljenje za posest orožja dovoljuje
posamezniku posest in prenašanje posameznega kosa orožja ter njegovo uporabo v
lovišču, skladno s predpisi o lovstvu, ali na strelišču in se izda s trajno veljavnostjo.
Orožni posestni list dovoljuje pravnim
osebam in podjetnikom posest orožja, ki ga pod pogoji iz tega zakona in
posebnih predpisov lahko zaupajo posameznikom.
Pooblastilo za nošenje orožja dovoljuje
posamezniku, da na podlagi orožnega posestnega lista nosi posamezen kos orožja,
ki mu je zaupan. To pooblastilo izda imetnik orožnega posestnega lista z
veljavnostjo petih let od potrditve pristojnega organa. Ob vsakem prenehanju
razloga za izdajo pooblastila za nošenje orožja sta pravna oseba in podjetnik
dolžna takoj odvzeti pooblastilo posamezniku in v osmih dneh o tem obvestiti
pristojni organ.
Pooblastilo za prenos orožja dovoljuje
posamezniku, da na podlagi orožnega posestnega lista prenaša orožje, ki mu je
zaupano. To pooblastilo izda imetnik orožnega posestnega lista z veljavnostjo
petih let od potrditve pristojnega organa. Ob vsakem prenehanju razloga za
izdajo pooblastila za prenos orožja je pravna oseba dolžna takoj odvzeti
pooblastilo posamezniku in v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ.
Dovoljenje za zbiranje orožja dovoljuje
osebi zbiranje orožja brez pravice nošenja in se izda s trajno veljavnostjo.
Priglasitveni list dovoljuje posamezniku
posest posameznega kosa orožja kategorije D brez pravice nošenja. Priglasitveni
list izda oseba, ki je po tem zakonu pooblaščena za promet z orožjem, če ni v
tem zakonu drugače določeno.
Obrazce vlog za izdajo orožnih listin in
obrazce orožnih listin predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, ki
določi tudi ceno obrazcev orožnih listin, ki jo oseba plača pristojnemu organu.
Obrazec orožnega lista, dovoljenja za posest orožja, orožnega posestnega lista,
dovoljenja za zbiranje orožja, pooblastila za nošenje orožja, pooblastila za
prenos orožja, potrdila za prenos in uporabo orožja, priglasitvenega lista,
potrdila o onesposobitvi in evropske orožne prepustnice izdeluje podjetje ali
organizacija, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje.
III. POSTOPEK ZA IZDAJO OROŽNIH LISTIN
12. člen
(črtan)
13. člen
Vloga
Vloga za izdajo orožne listine se vloži pri
pristojnem organu. Vlogo za izdajo orožnega lista posameznik vloži pri
pristojnem organu osebno.
14. člen
Pogoji za izdajo in zamenjavo oziroma
podaljšanje orožne listine posamezniku
Posamezniku se izda orožna listina za
orožje kategorije A, B, C in D, razen za orožje iz 6. točke kategorije C, v
skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz orožne listine, ob upoštevanju
pogojev iz tega zakona.
Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje
za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za
posest orožja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
da je dopolnil 18 let;
2.
da ni zadržkov javnega reda;
3.
da je zanesljiv;
4.
da ima upravičen razlog za izdajo orožne
listine;
5.
da predloži potrdilo o opravljenem zdravniškem
pregledu, iz katerega izhaja, da izpolnjuje zdravstvene pogoje za posest ali
nošenje orožja;
6.
da je opravil preizkus znanja o ravnanju z
orožjem.
Ne glede na prejšnji odstavek se orožna
listina ne izda posamezniku, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti po
posebnih predpisih.
Pristojni organ izda posamezniku, ki ima v
orožnem listu ali dovoljenju za posest orožja že registrirano lovsko, športno
ali varnostno orožje, istovrstno orožno listino za največ šest kosov lovskega,
športnega ali varnostnega orožja brez preverjanja pogojev iz drugega odstavka
tega člena.
Pristojni organ potrdi posamezniku
pooblastilo za nošenje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6.
točke drugega odstavka tega člena. Pri podaljšanju pooblastila za nošenje
orožja pristojni organ preveri pogoje iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega
člena.
Pristojni organ potrdi posamezniku
pooblastilo za prenos orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6.
točke drugega odstavka tega člena. Pri podaljšanju pooblastila za prenos orožja
pristojni organ preveri pogoje iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.
Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje
za zbiranje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke
drugega odstavka tega člena ter pogoji za hrambo orožja po tretjem odstavku
25. člena tega zakona.
Pristojni organ izda posamezniku, ki v
tujini nabavi orožje iz 2., 3. in 4. točke kategorije D ter 6. točke kategorije
D, pri katerem je kinetična energija na ustju izstrelka cevi 25 J ali več
priglasitveni list, če je dopolnil starost 21 let in izpolnjuje pogoje iz 2. in
6. točke drugega odstavka tega člena.
Pri podaljšanju veljavnosti oziroma
zamenjavi orožnega lista pristojni organ preveri izpolnjevanje pogojev iz 2. in
3. točke drugega odstavka tega člena.
Pristojni organ po uradni dolžnosti preveri
izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena pri imetnikih
orožnega lista, dovoljenja za posest orožja in dovoljenja za zbiranje ter pri
odgovornih osebah imetnikov orožnega posestnega lista in dovoljenja za zbiranje
najmanj vsakih pet let. Pri imetnikih priglasitvenega lista pristojni organ po
uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogoja iz 2. točke drugega odstavka tega
člena najmanj vsakih pet let.
Imetniki pooblastila za nošenje orožja
oziroma pooblastila za prenos orožja, ki nosijo orožje poklicno, lahko ob vlogi
za ponovno potrditev pooblastila oziroma ob vlogi za potrditev dodatnega
pooblastila za nošenje oziroma prenos orožja predložijo zadnje veljavno
zdravniško spričevalo, ki jim je bilo izdano v skladu s predpisi o varnosti in
zdravju pri delu.
Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka
17. člena tega zakona se šteje, da ima posameznik izpolnjen upravičen
razlog za izdajo orožne listine za varnostno orožje, če nosi orožje v skladu s
predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih in če je njegova osebna
varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le te potreboval
varnostno orožje tudi zunaj delovnega časa ali po prenehanju delovnega
razmerja. Posameznik mora vlogi za izdajo orožne listine predložiti potrdilo,
ki ga izda predstojnik državnega organa na predlog neposrednega vodje, iz
katerega izhaja, da posameznik nosi orožje v skladu s predpisi, ki urejajo
nošenje orožja v državnih organih in da zaradi narave dela potrebuje varnostno
orožje tudi zunaj delovnega časa ali po prenehanju delovnega razmerja.
15. člen
Zadržki javnega reda
Zadržki javnega reda so podani (2. točka
drugega odstavka 14. člena tega zakona), če je posameznik pravnomočno
obsojen za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, ki se preganja po
uradni dolžnosti, ali za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi ali neupravičene
proizvodnje ali prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu
ali predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.
Če zoper posameznika teče kazenski postopek
za kaznivo dejanje iz prejšnjega odstavka, se postopek, v katerem se v skladu s
tem zakonom preverja, ali posameznik izpolnjuje pogoj iz 2. točke drugega
odstavka 14. člena tega zakona, prekine do pravnomočne odločitve v
kazenskem postopku.
16. člen
Zanesljivost
Posameznik je zanesljiv (3. točka drugega
odstavka 14. člena tega zakona), če se na podlagi ugotovljenih dejstev
lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter
malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki nima veljavnega
orožnega lista, dovoljenja za posest orožja, dovoljenja za zbiranje orožja,
pooblastila za nošenje orožja ali pooblastila za prenos orožja ali mladoletni
osebi, razen če zakon določa drugače.
Posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv,
če:
-
je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje ali kaznovan za
prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja in je zaradi tega neprimeren
za posedovanje ali rokovanje z orožjem ali je zaradi tega od njega mogoče pričakovati,
da bo orožje zlorabil;
-
ga je sodišče z odločbo postavilo pod skrbništvo in mu imenovalo skrbnika
zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega
vzroka in je zaradi tega neprimeren za posedovanje ali rokovanje z orožjem ali
je zaradi tega od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil;
-
je odvisen od alkohola ali mamil;
-
okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje
orožja.
Če zoper posameznika teče kazenski postopek
ali postopek o prekršku za kaznivo dejanje ali prekršek iz prve alineje
prejšnjega odstavka, se postopek, v katerem se v skladu s tem zakonom preverja,
ali posameznik izpolnjuje pogoj iz 3. točke drugega odstavka 14. člena
tega zakona, prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku oziroma
postopku o prekršku.
17. člen
Upravičen razlog za izdajo orožne listine
Posameznik ima upravičen razlog (4. točka
drugega odstavka 14. člena tega zakona) za izdajo orožne listine, če:
-
dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za
zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje;
-
predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja po predpisih o
lovstvu;
-
predloži dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji;
-
predloži dokaze o podaritvi ali dedovanju orožja.
Šteje se, da je izpolnjen upravičen razlog
za izdajo orožne listine, če posameznik poseduje dovoljenje za zbiranje orožja.
17.a člen
Upravičen razlog za izdajo orožne listine
za orožje iz 6.a in 7. točke kategorije A iz razloga
športa
Ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka
prejšnjega člena ima posameznik upravičen razlog za nabavo orožja iz 6.a točke kategorije A in 7. točke kategorije A, če:
-
posameznik predloži dokazilo, da je član strelske športne organizacije,
ki je članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez ali
mednarodno in uradno priznane strelske športne zveze,
-
je posameznik v okviru strelske organizacije iz prejšnje alineje vsaj 12
mesecev pred vložitvijo vloge vključen v proces športne vadbe,
-
posameznik v okviru strelske organizacije iz prve alineje tega odstavka
aktivno vadi za tekmovanja ali tekmuje na strelskih tekmovanjih, na katerih se
uporablja orožje iz 6.a točke kategorije A ali 7. točke kategorije A,
-
strelska tekmovanja iz prejšnje alineje priznava strelska organizacija
iz prve alineje tega odstavka ali mednarodno in uradno priznana strelska
športna zveza in
-
orožje iz tretje alineje tega odstavka izpolnjuje pogoje, določene za
strelsko disciplino, ki jo priznava mednarodno in uradno priznana strelska
športna zveza.
Posamezniku iz prejšnjega odstavka se iz
razloga športa za nabavljeno orožje iz 6.a točke
kategorije A in 7. točke kategorije A lahko izda
orožni list, če predloži dokazilo, da tekmuje s tem orožjem na strelskih
tekmovanjih iz četrte alineje prejšnjega odstavka.
Posamezniku iz prvega odstavka tega člena,
ki ne tekmuje na strelskih tekmovanjih iz četrte alineje prvega odstavka tega
člena, se za orožje iz tega člena lahko izda dovoljenje za posest orožja.
18. člen
Zdravniški pregled
Posameznik opravi zdravniški pregled (5.
točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) v zdravstvenem zavodu ali pri
zasebnem zdravniku, ki je pooblaščen za izdajo spričevala o izpolnjevanju
zdravstvenih pogojev za posest ali nošenje orožja. Zdravstveni zavod in zasebni zdravnik iz prejšnjega stavka pošljeta
zdravniško spričevalo pristojnemu organu in osebnemu zdravniku.
Posameznik, ki se ne strinja z zdravniškim
spričevalom iz prejšnjega odstavka, lahko zahteva ponovni zdravniški pregled
pred posebno zdravniško komisijo. Mnenje te komisije je dokončno.
Zdravniško spričevalo velja eno leto.
Stroške zdravniškega pregleda plača
posameznik.
Osebni ali drug zdravnik, ki je seznanjen s
spremembo zdravstvenega stanja ali potekom zdravljenja posameznika, ki ima v
posesti orožje, in ki lahko vpliva na sposobnost posesti in nošenja orožja,
mora o tem obvestiti pristojni organ. Pristojni organ po prejemu obvestila
zdravnika uvede postopek za odvzem orožja ter posameznika pozove, da predloži
novo zdravniško spričevalo o izpolnjevanju pogoja iz 5. točke drugega odstavka
14. člena tega zakona v treh mesecih od prejema poziva in ga opozori na
posledice, če tega ne stori. Če posameznik v tem roku ne predloži novega
spričevala o izpolnjevanju pogoja iz 5. točke drugega odstavka 14. člena
tega zakona ali če iz zdravniškega spričevala izhaja, da ni sposoben za posest
ali nošenje orožja, se mu orožje in orožna listina odvzameta v skladu z
58. členom tega zakona.
Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, izda
podrobnejše predpise o zdravstvenih pogojih, ki jih mora izpolnjevati oseba za
posest ali nošenje orožja, o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni
zavodi oziroma zasebni zdravniki in o načinu in postopku izdajanja zdravniških
spričeval. Minister, pristojen za zdravje, v soglasju
z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, pooblasti zdravstvene zavode oziroma
zasebne zdravnike za opravljanje takšnih zdravniških pregledov in imenuje
posebno zdravniško komisijo iz drugega odstavka tega člena.
19. člen
Usposabljanje in preizkus znanja o
ravnanju z orožjem
Znanje o ravnanju z orožjem (6. točka
drugega odstavka 14. člena tega zakona) se dokazuje s potrdilom o
opravljenem preizkusu znanja o ravnanju z orožjem. Preizkus znanja o ravnanju z
orožjem se opravi po opravljenem usposabljanju o ravnanju z orožjem.
Usposabljanje o ravnanju z orožjem izvaja
izvajalec usposabljanja, ki ima dovoljenje ministrstva, pristojnega za notranje
zadeve, za izvajanje usposabljanja o ravnanju z orožjem.
Izvajalec usposabljanja mora izpolnjevati
naslednje pogoje:
-
ima odgovorno osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka
14. člena tega zakona;
-
ima prostore in opremo za izvajanje usposabljanja;
-
ima zagotovljene izvajalce in druge strokovne delavce, ki izpolnjujejo
posebne kadrovske pogoje;
-
ima opredeljen program usposabljanja.
Če se pri nadzoru ugotovi, da izvajalec usposabljanja
ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka, inšpektor iz 80. člena
tega zakona določi rok, v katerem mora izvajalec usposabljanja zagotoviti
izpolnjevanje predpisanih pogojev. Če izvajalec usposabljanja v danem roku ne
izpolni predpisanih pogojev, pristojen inšpektorat poda ministrstvu,
pristojnemu za notranje zadeve, predlog za odvzem dovoljenja iz drugega
odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, pa odvzame
dovoljenje, če ugotovi, da izvajalec usposabljanja ne izpolnjuje pogojev iz
prejšnjega odstavka.
Preizkus znanja o ravnanju z orožjem iz 6.
točke drugega odstavka 14. člena tega zakona se opravi pred Komisijo za
preizkus znanja o ravnanju z orožjem, ki jo imenuje minister, pristojen za
notranje zadeve.
Stroške preizkusa plača posameznik.
Šteje se, da ima opravljen preizkus znanja
o ravnanju z orožjem posameznik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z
orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih,
lovski pripravnik, ki je član lovske družine in predloži potrdilo o opravljenem
preizkusu znanja o ravnanju z orožjem po predpisih o lovstvu, in drugi
posamezniki z opravljenim lovskim izpitom ter varnostnik, ki je opravil
preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi o zasebnem varovanju
in o obveznem organiziranju službe varovanja.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
vodi evidenco izdanih dovoljenj izvajalcem usposabljanja o ravnanju z orožjem.
V evidenci izdanih dovoljenj izvajalcem usposabljanja se vodijo podatki o matični
številki, firmi oziroma imenu, sedežu oziroma naslovu, datumu izdaje
dovoljenja, imenu in priimku, EMŠO ter prebivališču zastopnika in odgovorne
osebe izvajalca usposabljanja ter podatki o spremembah (vrsta, datum) in o
vpisu v evidenco (organ, datum, zaporedna številka).
Izvajalci usposabljanja o ravnanju z
orožjem vodijo evidenco o opravljenih preizkusih znanja. V evidenci o
opravljenih preizkusih znanja se vodijo podatki o kandidatu (ime in priimek,
datum in kraj rojstva, prebivališče), datumu opravljanja preizkusa znanja,
številki potrdila o preizkusu znanja in vrsti orožja, s katerim je opravljal
preizkus znanja.
Minister, pristojen za notranje zadeve,
podrobneje določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci usposabljanja o
ravnanju z orožjem, določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani komisije za
preizkus znanja o ravnanju z orožjem, določi vsebino programa usposabljanja o
ravnanju z orožjem ter način in postopek opravljanja preizkusa znanja o
ravnanju z orožjem.
20. člen
Predložitev dokazil
Posameznik mora pri zbiranju dokazil
aktivno sodelovati in v roku treh mesecev predložiti dokazila iz 17., 18. in
19. člena tega zakona, sicer velja, da je umaknil vlogo za izdajo orožne
listine.
21. člen
Pogoji za izdajo orožne listine
gospodarskim družbam, podjetnikom in drugim pravnim osebam
Gospodarskim družbam, podjetnikom in drugim
pravnim osebam se lahko izda dovoljenje za nabavo orožja oziroma orožni
posestni list za varnostno orožje, če opravljajo službo varovanja po predpisih
o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja in izkažejo
upravičen razlog za nabavo orožja.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se
dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva ali orožni posestni
list lahko izda pravnim osebam in podjetnikom, če odgovorne osebe pravne osebe
in podjetniki izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega
odstavka 14. člena tega zakona, če izkažejo upravičen razlog za nabavo orožja
B, C kategorije in iz 2. do 4.
točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija
izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200
m/s ali več ter se ukvarjajo s filmsko, gledališko, muzejsko dejavnostjo, s
športnim streljanjem, lovstvom, gojitvijo divjadi ali z izvajanjem
usposabljanja za varno ravnanje z orožjem.
Pravnim osebam in podjetnikom se lahko izda
dovoljenje za zbiranje orožja kategorij A, B, C in iz 2. do 4. točke kategorije D ter 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka
na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali
več, če odgovorne osebe pravne osebe ali podjetniki izpolnjujejo pogoje iz 1.,
2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona in če pravne
osebe in podjetniki izpolnjujejo pogoje za hrambo orožja iz prvega odstavka 26.
člena tega zakona.
IV. RAVNANJE Z OROŽJEM
22. člen
Splošno pravilo
Vsakdo mora z orožjem in strelivom ravnati
s posebno skrbnostjo.
Posebna skrbnost pri ravnanju z orožjem se
kaže v njegovi pravilni in strokovni uporabi, nošenju, prenašanju in hrambi ter
prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju.
23. člen
Pravila nošenja orožja
Orožje se mora nositi tako, da ne ogroža
osebne varnosti ali varnosti koga drugega.
Varnostno orožje, ki ga nosijo varnostniki
pri opravljanju službe varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem
organiziranju službe varovanja, smejo nositi le med opravljanjem službe, izven
tega časa orožja ni dovoljeno nositi.
Lovsko orožje se sme nositi in uporabljati
samo v lovišču v skladu s predpisi o lovstvu in na strelišču, izven lovišča
oziroma strelišča pa se mora prenašati v skladu s šestim odstavkom
8. člena tega zakona. Minister, pristojen za lovstvo, določi, v katerih
primerih se sme lovsko orožje nositi in uporabljati na nelovni površini
lovišča.
Športno orožje se sme nositi in uporabljati
samo na strelišču, izven strelišča pa se mora prenašati. V procesu športne vadbe oziroma na
tekmovanju v športni panogi, v kateri se uporablja orožje in ki ima evidentiran
uradni tekmovalni sistem v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja
šport, se sme orožje nositi tudi izven območja strelišča, če to zahtevajo
mednarodna tekmovalna pravila.
Zračno orožje, pri katerem je kinetična
energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju
cevi manjša kot 200 m/s, in orožje s tetivo se lahko nosi in uporablja na
strelišču ali tako zavarovanem kraju, da niso ogroženi ljudje ali premoženje.
Ob pogojih iz prejšnjega odstavka lahko
uporabljajo zračno orožje in orožje s tetivo tudi mladoletniki pod nadzorstvom
polnoletne osebe.
24. člen
Prepoved nošenja, uporabe in prenašanja
orožja
Orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati na
javnih krajih na način, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo.
Orožja ni dovoljeno nositi, uporabljati ali
prenašati, kjer je to izrecno prepovedano.
Posameznik ne sme nositi, uporabljati ali prenašati orožja, kadar je
pod vplivom alkohola ali mamil, oziroma v takem psihičnem stanju, da očitno ni
več zanesljiv.
Posameznik, ki ima dolgocevno polavtomatsko
orožje s centralnim vžigom naboja, ali polavtomatsko kratkocevno orožje s
centralnim vžigom naboja ali repetirno orožje, registrirano v kategorijo B, in
zanj izdan orožni list, dovoljenje za posest, pooblastilo za prenos ali nošenje
orožja ali evropsko orožno prepustnico, ne sme skupaj z orožjem nositi ali
prenašati ali hraniti snemljivega nabojnika, ki sprejme več kot 20 nabojev za
kratkocevno orožje oziroma več kot deset nabojev za dolgocevno orožje.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko posameznik,
ki ima dolgocevno polavtomatsko orožje s centralnim vžigom naboja, ali
polavtomatsko kratkocevno orožje s centralnim vžigom naboja ali repetirno
orožje in zanj izdan orožni list, dovoljenje za posest, pooblastilo za prenos
ali nošenje orožja ali evropsko orožno prepustnico, skupaj z orožjem nosi ali
prenaša ali hrani snemljiv nabojnik, ki sprejme več kot 20 nabojev za
kratkocevno orožje oziroma več kot deset nabojev za dolgocevno orožje, če je
orožna listina izdana iz upravičenega razloga iz prvega odstavka 17.a člena
tega zakona ali če gre za polavtomatsko orožje iz 6.a, 7. ali 8.a točke
kategorije A, ki je bilo razvrščeno v kategorijo B in vpisano v veljaven orožni
list, dovoljenje za posest ali orožni posestni list pred uveljavitvijo tega
zakona.
25. člen
Hramba orožja – posameznik
Posameznik mora orožje, ki ga ima v
posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi.
Orožje se mora hraniti zaklenjeno in sicer
ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari,
sefu ali v posebej zavarovanem prostoru.
Posameznik, ki zbira orožje in ima v zbirki
orožje ali strelivo kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, mora omogočiti
policistu, da preveri, kako hrani orožje. Če zbiratelj odkloni ali ne omogoči
policistu nadzora nad tem orožjem, policist o tem v osmih dneh obvesti
pristojni organ, ki uvede postopek odvzema orožja in orožne listine v skladu z
58. členom tega zakona. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše
podroben način in vsebino preverjanja hrambe orožja.
Posameznik, ki zbira orožje po določbah
tega zakona, ga mora hraniti v posebej za to določenem prostoru, ki je tehnično
varovan in v zaklenjeni vitrini ali sefu.
Posameznik, ki zbira strelivo, mora voditi
evidenco o količini in vrsti streliva, ki ga zbira.
26. člen
Hramba orožja – druge osebe
Pravne osebe in podjetniki iz
21. člena tega zakona morajo orožje in strelivo hraniti v prostoru, ki je
ustrezno tehnično zaščiten. Orožje in strelivo se mora hraniti v prostorih,
kjer ima pravna oseba ali podjetnik svoj sedež, ali v svojih poslovnih enotah.
O izpolnjevanju pogojev iz tega odstavka izda pristojni organ potrdilo, ki ga
mora odgovorna oseba pokazati na zahtevo policistu oziroma inšpektorju iz
80. člena tega zakona.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo o
orožju in strelivu voditi evidenco in imenovati odgovorno osebo, ki skrbi za
hrambo, nošenje ter prenos orožja in streliva. Osebe iz prejšnjega odstavka
morajo v vsaki poslovni enoti izven sedeža podjetja, v kateri hranijo orožje,
zagotoviti vsaj eno odgovorno osebo. Odgovorna oseba mora izpolnjevati pogoje
iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.
Šteje se, da odgovorna oseba izpolnjuje pogoje, če ima veljaven orožni list,
dovoljenje za posest orožja, dovoljenje za zbiranje orožja, pooblastilo za
nošenje ali prenos orožja. O vsaki spremembi odgovorne osebe mora biti v osmih
dneh po nastali spremembi obveščen pristojni organ.
Odgovorna oseba mora omogočiti policistu in
inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri, kako hrani orožje, in
vpogled v evidence. Če odgovorna oseba odkloni ali ne omogoči policistu oziroma
inšpektorju iz 80. člena tega zakona nadzora nad tem orožjem ali vpogleda
v evidence, policist oziroma inšpektor o tem v osmih dneh obvesti pristojni
organ, ki uvede postopek odvzema orožja in orožne listine v skladu z
58. členom tega zakona.
27. člen
Oddaja orožja v hrambo
Posameznik, ki ne more zagotoviti pogojev
za varno hrambo, ali če odpotuje za več kot tri mesece z naslova svojega
stalnega ali začasnega prebivališča, orožja in streliva pa ne odnese s seboj,
ju mora oddati v hrambo osebi, ki izpolnjuje za to pogoje, vendar največ za
dobo treh let. V roku osmih dni po oddaji orožja in streliva v hrambo mora to
pisno priglasiti pristojnemu organu, ki mu o tem izda potrdilo.
28. člen
Zbiranje orožja
Osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje
orožja lahko zbirajo posamezno orožje kategorije B, C in D ter orožje iz 6.a, 7. in 8.a točke
kategorije A. Izjemoma lahko zbirajo tudi drugo
kratkocevno in dolgocevno strelno orožje s posamičnim polnjenjem, repetirnim
mehanizmom, polavtomatsko in avtomatsko orožje iz kategorije A ter hladno orožje iz točke 5.d kategorije
D.
Osebe lahko poleg orožja zbirajo tudi
strelivo za orožje.
Orožje in strelivo kategorije A iz drugega stavka prvega odstavka in drugega odstavka tega člena je prepovedano
nositi in uporabljati kot orožje. Izjemoma je dovoljeno tako orožje uporabiti
na primernem strelišču, v znanstvene ali raziskovalne namene, po predhodnem
dovoljenju pristojnega organa.
Orožje kategorije A iz drugega stavka prvega odstavka tega
člena, in strelivo za takšno orožje ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, uvrsti na seznam orožja iz kategorije A, ki ga je
dovoljeno zbirati, in je za ta namen posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom
promet, nabava in posest pod pogoji tega zakona dovoljena. Izpolnjevanje
pogojev za uvrstitev orožja na seznam ugotavlja komisija, ki jo imenuje
minister, pristojen za notranje zadeve. Uvrstitev orožja na seznam lahko
predlaga vsak, ki ima za to pravni interes. Seznam in njegove dopolnitve se
objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in na svetovnem spletu.
Osebe, ki na podlagi orožne listine
posedujejo orožje in strelivo kategorije A in hladno orožje iz točke 5.d kategorije D,
lahko tako orožje odsvojijo osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste
orožja ali streliva. Po odsvojitvi morajo ravnati v skladu s tretjim odstavkom
42. člena tega zakona.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko
orožje iz prvega, drugega in petega odstavka tega člena tudi razstavljajo v
prostorih, ki so tehnično varovani. Orožje mora biti razstavljeno tako, da ga
ni mogoče odtujiti. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše
podrobnejše pogoje za razstavljanje orožja.
29. člen
Muzeji
Ne glede na določbe prvega odstavka 28.
člena tega zakona, smejo muzeji nabavljati, posedovati in razstavljati vsa
orožja iz kategorije A.
V muzejih mora biti orožje shranjeno v
prostorih, ki so tehnično varovani in razstavljeno tako, da ga ni mogoče
odtujiti.
30. člen
Izdaja predpisov
Minister, pristojen za notranje zadeve,
izda natančnejše predpise o tehničnih pogojih varovanja, ki jih morajo
izpolnjevati osebe iz tretjega odstavka 25. člena ter 26. in 29. člena tega
zakona.
31. člen
Sprememba osebnega imena, prebivališča,
firme ali sedeža
Oseba, ki ima orožno listino in spremeni prebivališče
ali sedež, mora, v roku osmih dni po nastali spremembi, predložiti pristojnemu
organu orožno listino, da vanjo in v evidence vpiše nastale spremembe.
Oseba mora v roku osmih dni po nastali
spremembi, predložiti pristojnemu organu orožno listino in zaprositi za novo
listino, če:
1.
spremeni osebno ime, ime firme ali pravne
osebe;
2.
spremeni prebivališče ali sedež, vpis spremembe
prebivališča ali sedeža pa ni možen;
3.
fotografija v orožnem listu ali evropski orožni
prepustnici ne kaže več imetnikove prave podobe;
4.
je poškodovana ali obrabljena, ali če iz
kakšnega drugega razloga ni več uporabna.
32. člen
Popravilo in predelava orožja
Kdor da popraviti oziroma predelati orožje,
tako da zamenja njegov del oziroma spremeni tehnične lastnosti orožja, mora to
v roku osmih dni po nastali spremembi prijaviti pristojnemu organu, da v orožne
listine in v evidence vpiše vse nastale spremembe.
33. člen
Pogrešitev orožja ali orožnih listin
Kdor pogreši orožje ali orožno listino,
mora o tem nemudoma obvestiti najbližjo policijsko postajo, v roku osmih dni pa
tudi pristojni organ.
34. člen
Najdba orožja ali streliva
Kdor najde ali izve za orožje ali strelivo,
za katerega domneva, da je izgubljeno ali skrito, ga mora nemudoma izročiti
najbližji policijski postaji, oziroma jo o tem obvestiti.
Najdeno orožje hrani policija, ki z njim
nadalje postopa v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno pravna razmerja.
Najditelju, ki je na orožju pridobil
lastninsko pravico, se lahko na njegovo prošnjo, ki mora biti podana v roku enega
meseca po pridobitvi lastninske pravice, izda orožna listina, če izpolnjuje
pogoje iz drugega odstavka 14. člena tega zakona. Če najditelj ne zaprosi za
izdajo orožne listine ali če je njegova prošnja zavrnjena, ravna pristojni
organ v skladu z 61. členom tega zakona.
Ne glede na določbo drugega odstavka, se
prepovedano orožje izroči brez odškodnine ministrstvu, pristojnemu za notranje
zadeve.
V. PROMET Z OROŽJEM
35. člen
Splošna določba in pomen izrazov
Promet z orožjem po tem zakonu pomeni
proizvodnjo, popravilo, predelavo, trgovino, menjavo, posojanje, darovanje in
dedovanje orožja, streliva in delov orožja, pri čemer imajo posamezni izrazi
naslednji pomen:
1.
Proizvodnja orožja pomeni izdelavo novega
orožja ali delov orožja.
2.
Proizvodnja streliva pomeni njegovo izdelavo in
ponovno polnjenje. Za proizvodnjo streliva se ne šteje polnjenje streliva za
lastne potrebe posameznikov za orožje, za katero jim je izdan orožni list.
3.
Popravilo orožja pomeni odstranjevanje napak, zamenjavo
ali vgraditev originalnih delov orožja.
4.
Predelava orožja pomeni skrajševanje ali
podaljševanje orožja, spremembo kalibra orožja, zamenjavo ali vgraditev delov
orožja in drugo spreminjanje orožja, ki vpliva na njegovo delovanje in tehnične
lastnosti.
5.
Trgovina z orožjem pomeni nakup orožja,
streliva in delov orožja za nadaljnjo prodajo na debelo in drobno, posredovanje
pri nakupu in prodaji, njihovo skladiščenje in hrambo.
5.a) Posredovanje
pri nakupu in prodaji orožja pomeni pogajanja o transakcijah ali ureditev
transakcij za nakup, prodajo ali dobavo ognjenega strelnega orožja, bistvenih
sestavnih delov ognjenega strelnega orožja ali streliva za ognjeno strelno
orožje ali ureditev prenosa ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih
delov ognjenega strelnega orožja ali streliva za ognjeno strelno orožje znotraj
države članice Evropske unije, iz ene države članice Evropske unije v drugo
državo članico Evropske unije, iz države članice Evropske unije v tretjo državo
ali iz tretje države v državo članico Evropske unije.
6.
Menjava orožja pomeni, da se vsak pogodbenik
zavezuje, da bo svojemu sopogodbeniku izročil orožje iste vrste, tako, da bo ta
na njem pridobil lastninsko pravico.
7.
Posojanje orožja pomeni izročitev orožja v
posest za določen čas osebi, ki ima za to vrsto orožja orožno listino.
8.
Darovanje orožja pomeni izročitev orožja drugi
osebi v last ali posest brez plačila ali drugega nadomestila, na podlagi
darilnega dokumenta.
9.
Dedovanje orožja pomeni pridobitev lastninske
pravice na orožju, strelivu in delih orožja po predpisih o dedovanju,
10.
Nedovoljena proizvodnja orožja pomeni
proizvodnjo ali sestavljanje orožja, njegovih delov in streliva brez ustreznega
dovoljenja, ali je pri tem uporabljen kateri koli del orožja, ki je bil pred
tem vključen v nedovoljeno trgovino, ali proizvedeno orožje nima predpisanih
označb.
11.
Nedovoljena trgovina pomeni nakup, prodajo, dobavo,
prevoz ali prenos orožja, njegovih bistvenih sestavnih delov ali streliva z območja ene države članice Evropske unije ali
preko njenega območja na območje druge države članice Evropske unije, če ena
izmed teh držav tega ne dovoli ter uvoz ali izvoz iz tretjih ali v tretje
države brez ustreznega dovoljenja, ali če orožje ni ustrezno označeno.
36. člen
Pogoji za promet z orožjem
S prometom z orožjem, razen pod točko 7.,
8. in 9. iz prejšnjega člena tega zakona, se lahko ukvarjajo gospodarske družbe
in podjetniki ter tuje pravne
osebe, ki izpolnjujejo splošne pogoje za poslovanje
gospodarske družbe in posebne pogoje po tem zakonu (v nadaljevanju: trgovec).
Tuja pravna oseba iz prejšnjega odstavka je
pravna oseba s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega
gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ki lahko pod pogoji, ki so
določeni v tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, opravlja
dejavnost prometa z orožjem v Republiki Sloveniji prek ustanovljene podružnice
v Republiki Sloveniji.
Z ugotavljanjem skladnosti iz sedmega
odstavka 3. člena tega zakona se lahko ukvarjajo gospodarske družbe ali
samostojni podjetniki posamezniki, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
razpolagajo s strokovno usposobljenim osebjem in potrebno opremo ter prostorom,
-
v postopku ugotavljanja skladnosti zagotovijo neodvisnost in
nepristranskost do organizacije ali proizvoda, ki ga ocenjujejo,
-
imajo zavarovanje odgovornosti za opravljeno delo,
-
hranijo vse zapise opravljenih pregledov orožja in njihovih rezultatov
najmanj deset let.
Za pridobitev dovoljenja za izvajanje
ugotavljanja skladnosti in za odvzem dovoljenja se smiselno uporabljata določbi
39. in 41. člena, za nadzor nad izvajanjem ugotavljanja skladnosti pa se
smiselno uporabljata določbi 80. in 80.b člena tega zakona.
37. člen
Osebni pogoji
Odgovorna oseba trgovca in pri njem
zaposleni posamezniki, ki opravljajo neposredna dela v zvezi s prometom ter
prevozom orožja in streliva, morajo poleg splošnih pogojev, določenih s
predpisi o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-
da so državljani Republike Slovenije;
-
da izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka
14. člena tega zakona.
O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka
tega člena izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, potrdilo, ki ga mora
odgovorna oseba in posameznik, ki opravlja neposredna dela v zvezi s prometom
ter prevozom orožja in streliva pokazati na zahtevo policistu oziroma inšpektorju
iz 80. člena tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
odvzame izdano potrdilo iz prejšnjega odstavka, če odgovorna oseba oziroma
posameznik, ki opravlja neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja
ne izpolnjuje več pogojev iz 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena
tega zakona.
Odgovorna oseba mora omogočiti policistu
oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri hrambo orožja in
vpogled v evidence ter ostalo dokumentacijo o orožju.
Potrdilo iz
drugega odstavka tega člena se izda na obrazcu, ki ga predpiše minister,
pristojen za notranje zadeve.
38. člen
Tehnični pogoji
Prostori, namenjeni za promet z orožjem,
morajo biti tehnično varovani, tako da je onemogočen dostop nepooblaščenih
oseb.
Minister, pristojen za notranje zadeve,
predpiše podrobnejše pogoje o načinu varovanja objektov oziroma prostorov, v
katerih se izvajajo dejavnosti iz prejšnjega odstavka.
39. člen
Dovoljenje za opravljanje dejavnosti
Trgovec lahko prične opravljati svojo
dejavnost, ko dobi dovoljenje ministra, pristojnega za notranje zadeve.
Trgovec mora v roku osmih dni pisno
obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o vsaki statusni spremembi,
spremembi odgovorne osebe in o spremembah pri njem zaposlenih posameznikov, ki
opravljajo neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja in streliva.
Če trgovec spremeni
svojo dejavnost, mora pridobiti novo dovoljenje, v
primeru, da preneha z dejavnostjo, pa mora v roku osmih dni izročiti
pristojnemu organu izdana dovoljenja in evidence, ki jih mora voditi po tem
zakonu.
40. člen
Posebne dolžnosti trgovca
Razen orožja iz 4. in 7. točke kategorije D
sme trgovec dajati v promet na novo izdelano, predelano ali uvoženo ognjeno
strelno orožje, bistvene sestavne dele orožja in strelivo, ki so preizkušeni,
žigosani in označeni z jasno, trajno in enotno oznako po predpisih o
preizkušanju in žigosanju oziroma o označevanju ročnega strelnega orožja in
streliva. Šteje se, da je orožje ali bistveni sestavni del orožja označen, če
je iz oznake razvidno ime proizvajalca ali blagovna znamka, država ali kraj
proizvodnje, tovarniška številka in leto proizvodnje ter model, če je to
izvedljivo oziroma če je pri strelivu vsaka posamezna osnovna embalaža vsega
streliva označena tako, da navaja ime proizvajalca, identifikacijsko serijsko
številko, kaliber in vrsto streliva. Oznak ni dovoljeno brisati. Minister,
pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način označevanja orožja.
Trgovec lahko orožje, bistvene sestavne
dele orožja in strelivo proda le osebi, ki ima orožno listino za nabavo take
vrste orožja, bistvenih sestavnih delov orožja in streliva, ter lahko sprejme v
hrambo le orožje, bistvene sestavne dele orožja in strelivo, za katero je izdana
ustrezna orožna listina.
O prodanem orožju kategorij A, B in C mora
trgovec kupcu izdati posebno potrdilo. O prodanem orožju iz 2. do 4. točke
kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija
izstrelka na ustju cevi 25 J ali več, pa izda priglasitveni list in o tem
takoj, najkasneje pa v roku osmih dni obvesti pristojni organ, kjer ima kupec
stalno prebivališče. Obliko in vsebino potrdil ter način obveščanja pristojnega
organa predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
Trgovec mora pri trgovini z orožjem in
vodenju evidenc iz 77. člena tega zakona pravilno evidentirati in
kategorizirati orožje v skladu s 3. členom tega zakona.
Trgovec mora voditi evidence iz prejšnjega
odstavka ažurno in podatke vanje vpisovati sproti oziroma najpozneje v osmih
dneh od dneva nastanka razloga za vpis.
Pri nabavi in prodaji ognjenega strelnega
orožja, bistvenih sestavnih delov ognjenega strelnega orožja ali streliva za
ognjeno strelno orožje prek pogodb o prodaji na daljavo trgovec pred njihovo
dostavo kupcu ali najpozneje ob dostavi preveri istovetnost kupca in veljavnost
dovoljenja za nabavo ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih delov
ognjenega strelnega orožja ali streliva za ognjeno strelno orožje. Kupec mora
prevzeti ognjeno strelno orožje, bistvene sestavne dele ognjenega strelnega orožja
ali strelivo za ognjeno strelno orožje v osmih dneh od prejema obvestila o
prispeli pošiljki.
40.a člen
Izjema pri proizvodnji streliva
Trgovec, ki ima dovoljenje za dejavnost
proizvodnje streliva sme izdelovati in dajati v promet tudi strelivo, ki ni
preizkušeno in označeno po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma o
označevanju ročnega strelnega orožja in streliva, pod pogojem, da ga proizvaja
v manjših serijah do največ 1000 kosov, za znanega kupca in da se takšno strelivo
v večjih serijah ne proizvaja več.
41. člen
Odvzem dovoljenja
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
odvzame dovoljenje, če trgovec ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem
zakonom.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
lahko odvzame dovoljenje trgovcu, ki ravna v nasprotju z določbami drugega
odstavka 39. člena ter 40. in 77. člena tega zakona ali ki prenaša orožje znotraj Evropske unije, uvaža ali izvaža
orožje brez ustreznega dovoljenja na podlagi tega zakona.
Po pravnomočnosti odločbe mora trgovec v
roku osmih dni izročiti pristojnemu organu vse evidence, ki jih mora voditi po
tem zakonu.
42. člen
Odsvojitev in onesposobitev orožja
Kdor ima v posesti avtomatsko orožje, ki je
bilo predelano v polavtomatsko orožje iz 6.a točke kategorije A, orožje iz 7.
in 9. točke kategorije A, orožje iz kategorij B in C ali strelivo za tako
orožje, ga lahko odsvoji osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste orožja
ali streliva.
Kdor ima v posesti orožje iz 2. do 4. točke
kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija
izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200
m/s ali več, ga lahko odsvoji le osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste
orožja.
O odsvojitvi orožja iz prvega in drugega
odstavka tega člena mora oseba v roku osmih dni obvestiti pristojni organ in mu
izročiti orožno listino.
Kdor ima v posesti onesposobljeno orožje iz
6. točke kategorije C, ga mora prijaviti pri pristojnem organu. Pristojni organ
prijavljeno orožje evidentira in izda potrdilo o prijavi na podlagi potrdila o
onesposobitvi orožja. Potrdilo o onesposobitvi orožja izda ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, po pregledu orožja s strani komisije, ki jo
imenuje minister, pristojen za notranje zadeve. Podrobnejše pogoje glede
onesposobitve in preverjanja onesposobljenega orožja določi minister, pristojen
za notranje zadeve.
Ne glede na prvi in tretji odstavek tega
člena se onesposobljeno orožje iz 6. točke kategorije C lahko odsvoji tudi
osebi, ki nima dovoljenja za nabavo orožja. O odsvojitvi tega orožja mora
obvestiti pristojni organ v osmih dneh od odsvojitve tega orožja.
43. člen
Prenehanje razlogov za posest orožja
Pravne osebe in podjetniki, ki imajo v
posesti orožje po 21. členu tega zakona, pa je razlog za posest prenehal,
morajo najkasneje v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ ter najkasneje v
roku treh mesecev orožje prodati, v nasprotnem primeru ravna pristojni organ v
skladu z drugim odstavkom 58. člena in tretjim odstavkom 61. člena tega zakona.
44. člen
Posojanje orožja in dajanje orožja v
uporabo
Posameznik sme lovsko orožje in strelivo za
to orožje posoditi posamezniku, ki ima izdan orožni list iz razloga lova.
Posameznik sme športno orožje in strelivo za to orožje posoditi posamezniku, ki
ima izdan orožni list iz razloga lova oziroma športa. Posameznik, ki posodi
orožje, izda posamezniku, ki si sposoja orožje, potrdilo. Posameznik sme
posoditi orožje in strelivo za to orožje največ za 30 dni.
Varnostnega orožja se ne sme posojati.
Izjemoma lahko posameznik, ki ima izdan orožni list za varnostno orožje, pod
njegovim nadzorom da v uporabo to orožje drugemu posamezniku za čas, dokler
trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču.
Osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje
orožja, lahko iz svoje zbirke posodijo orožje brez streliva le muzeju in
osebam, ki se ukvarjajo s filmsko ali gledališko dejavnostjo, če imajo za to
dovoljenje pristojnega organa.
Strelske organizacije lahko dajo orožje v
uporabo svojim članom za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na
strelišču. Za prenos orožja na strelišče oziroma z enega na drugo strelišče
izda strelska organizacija svojemu članu, ki ima katerokoli veljavno orožno
listino iz tretje, četrte, šeste, sedme ali osme alineje prvega odstavka
10. člena tega zakona, posebno potrdilo za prenos orožja. Članu strelske
organizacije, ki nima ene izmed navedenih orožnih listin, pa strelska
organizacija izda pooblastilo za prenos orožja. Članu strelske organizacije
lahko da v uporabo orožje za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na
strelišču tudi njegov športni strelski mentor. Športni strelski mentor lahko da
v uporabo članu iste strelske organizacije orožje tipa/vrste, ki ga ima
registrirnega v orožnem listu najmanj 3 leta.
Lovske organizacije, ki upravljajo lovišče,
lahko dajo posameznikom v uporabo lovsko orožje za čas trajanja lova na območju
tega lovišča in pod njenim nadzorom. Pod pogoji iz prejšnjega stavka lahko da
lovskemu pripravniku v uporabo lovsko orožje tudi njegov mentor.
Lovska organizacija izda posamezniku iz
prejšnjega odstavka posebno potrdilo, ki ga mora imeti pri sebi za čas trajanja
lova.
Kdor nosi ali prenaša izposojeno orožje,
mora na zahtevo policista pokazati orožno listino, ki upravičuje nošenje ali
posest orožja, ter potrdilo iz prvega, četrtega ali šestega odstavka tega
člena.
Vsebine in obrazce potrdil iz prvega,
četrtega in šestega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za
notranje zadeve.
45. člen
Souporaba orožja
Na podlagi pisnega soglasja lastnika se
lahko za isto orožje izda orožni list največ trem posameznikom.
Souporaba varnostnega orožja je
prepovedana.
46. člen
Dedovanje
V primeru smrti lastnika orožja mora dedič
ali oseba, s katero je zapustnik živel oziroma pri katerem se nahaja
zapustnikovo orožje, v roku treh mesecev izročiti orožje, strelivo in orožne
listine pristojnemu organu, ki izda o tem potrdilo.
Dediču, ki je orožje podedoval, se lahko na
njegovo prošnjo, ki mora biti podana v roku enega meseca po pravnomočnosti
sklepa o dedovanju, izda orožna listina, če izpolnjuje pogoje iz drugega
odstavka 14. člena tega zakona. Dedič lahko v tem roku orožje tudi onesposobi
ali odsvoji v skladu z določbami tega zakona, ali ga brezplačno izroči
pristojnemu organu v uničenje.
Če dedič ne ravna v skladu z drugim
odstavkom tega člena, ali če je njegova prošnja zavrnjena, odvzame pristojni
organ orožje z odločbo in z orožjem ravna v skladu z 61. členom tega zakona.
V postopku izdaje dovoljenja za posest
orožja, dokazuje dedič izpolnjevanje pogoja znanja o ravnanju z orožjem s
potrdilom o obiskovanju teoretičnega dela usposabljanja pri izvajalcu
usposabljanja iz 19. člena tega zakona. Za takšno orožje ne sme posedovati ali
nabavljati streliva. Ta prepoved se vpiše v orožno listino.
47. člen
Nabava streliva
Posameznik lahko nabavlja strelivo za lovsko,
športno ali varnostno orožje na podlagi orožnega lista za to orožje.
Izjemoma lahko pristojni organ izda
dovoljenje za nabavo streliva posamezniku, ki ima orožno listino za orožje, ki
je preizkušeno in žigosano po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma
označevanju ročnega strelnega orožja in streliva.
Pravna oseba in podjetnik posameznik lahko
nabavlja to strelivo za lovsko, športno ali varnostno orožje na podlagi
orožnega posestnega lista za to orožje.
48. člen
Drugo orožje iz kategorije D
Polnoletni posamezniki, pravne osebe in
podjetniki lahko brez posebnega dovoljenja nabavljajo in imajo v posesti orožje
iz 6. točke, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja
kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi manjša kot 200 m/s, do 9. točke
kategorije D.
Staro orožje in možnarji se lahko
uporabljajo za kulturne in druge prireditve, prepovedano pa jih je uporabljati
kot orožje in za njih nabavljati ali pripravljati strelivo.
Če pristojni organ ali trgovec ne moreta
ugotoviti letnice izdelave orožja, ga na stroške stranke pošlje v strokovno
mnenje komisiji, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve.
49. člen
Orožje za omamljanje živali
Ne glede na določbo 4. točke tretjega
odstavka 3. člena tega zakona lahko orožje in strelivo za omamljanje živali
nabavljajo in imajo v posesti, na podlagi dovoljenja za nabavo, le osebe, ki ga
potrebujejo za opravljanje te dejavnosti.
Za promet z orožjem in strelivom za
omamljanje živali se smiselno uporabljajo določbe 35., 36., 37., 38., 39., 40.,
41. in prvega odstavka 42. člena tega zakona.
VI. CIVILNA STRELIŠČA
50. člen
Pojem
Strelišče po tem zakonu (civilno strelišče)
je objekt, namenjen športno rekreativnemu streljanju, ki izpolnjuje tehnične in
varnostne pogoje za uporabo varnostnega, lovskega in športnega orožja.
Na strelišču se lahko izvaja dejavnost, ki
obsega streljanje z orožjem določene vrste in kalibra, prepustitev takega
orožja za streljanje ter oskrbo in hrambo takega orožja in streliva.
Določbe tega zakona o civilnih streliščih
ne veljajo za strelišča ali zemljišča, ki jih uporabljajo posamezniki in strelske
organizacije, razen določb 54. in 56. člena tega zakona in določb predpisov, ki
urejajo red in varnost na strelišču.
Določila tega zakona o civilnih streliščih
ne veljajo za lovska strelišča, ki jih lovske organizacije v okviru lovišča
uporabljajo za pristrelitev in preskus lovskega orožja svojih članov po lovskih
predpisih.
51. člen
Dovoljenje
Pravna oseba in podjetnik (v nadaljevanju:
upravljalec strelišča) lahko pričneta izvajati svojo dejavnost, ko dobita
dovoljenje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
Upravljalec strelišča mora v roku osmih dni
pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o vsaki statusni
spremembi, spremembi odgovorne osebe in o spremembah pri njem zaposlenih
posameznikov, ki neposredno ravnajo z orožjem in strelivom.
Če upravljalec strelišča spremeni svojo
dejavnost, se izda novo dovoljenje, v primeru, da preneha z dejavnostjo, pa
mora v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu izdana dovoljenja in
evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.
52. člen
Pogoji za izdajo dovoljenja
Dovoljenje iz prejšnjega člena tega zakona
se izda, če so izpolnjeni splošni pogoji za poslovanje, če strelišče izpolnjuje
pogoje po predpisih o gradnji objektov in posebne pogoje po tem zakonu.
53. člen
Osebni pogoji
Odgovorna oseba pravne osebe in podjetnik
iz 51. člena tega zakona in pri njem zaposleni posamezniki, ki neposredno
ravnajo z orožjem in strelivom, morajo poleg splošnih pogojev, določenih s predpisi
o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-
da so državljani Republike Slovenije;
-
da izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka
14. člena tega zakona.
O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka
tega člena izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve potrdilo, ki ga mora
odgovorna oseba in posameznik, ki neposredno ravna z orožjem in strelivom,
pokazati na zahtevo policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
odvzame izdano potrdilo iz prejšnjega odstavka, če odgovorna oseba oziroma
posameznik, ki neposredno ravna z orožjem in strelivom ne izpolnjuje več
pogojev iz 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.
Odgovorna oseba iz prvega odstavka tega
člena mora omogočiti policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da
preveri hrambo orožja in vpogled v evidence ter ostalo dokumentacijo o orožju.
Potrdilo iz drugega odstavka tega člena se
izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
54. člen
Tehnični pogoji
Prostori in naprave, kjer se neposredno
opravlja dejavnost strelišča, morajo biti ustrezno varovani pred dostopom
nepooblaščenih oseb.
Minister, pristojen za notranje zadeve,
predpiše podrobnejše pogoje o načinu varovanja objektov, prostorov in naprav, v
katerih se opravlja dejavnost strelišča.
55. člen
Odgovornost za škodo in zavarovanje za
odgovornost
Upravljalec strelišča je odgovoren za vso
škodo, ki nastane iz dejavnosti strelišča.
Upravljalec strelišča odgovarja za škodo,
ki nastane z opustitvijo dolžnosti, ki jih ima kot upravljalec strelišča po tem
zakonu. Upravljalec strelišča mora pred začetkom poslovanja skleniti
zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren.
Najnižjo zavarovalno vsoto, za katero mora
upravljalec strelišča skleniti zavarovalno pogodbo, določi minister, pristojen
za notranje zadeve, z aktom, ki se objavi v Uradnem listu RS.
56. člen
Izvajanje streljanja
Na strelišču lahko izvaja streljanje
posameznik, ki ima orožni list ali dovoljenje za posest orožja, z orožjem iz 2.
in 3. točke kategorije D pa tudi posameznik, ki ima za tako orožje
priglasitveni list.
Posameznik, ki ne izpolnjuje pogoja iz
prejšnjega odstavka, lahko izvaja streljanje le pod nadzorom upravljalca
strelišča ali pooblaščenega delavca strelišča.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega
člena, smejo polnoletni člani strelskih društev izvajati streljanje samostojno,
mladoletni člani teh društev pa pod nadzorom inštruktorjev, trenerjev ali
odgovornih oseb strelišča.
Upravljalec strelišča ali pooblaščeni
delavec strelišča odreče izvajanje streljanja oziroma prepustitev orožja
posamezniku, ki je pod vplivom alkohola ali mamil oziroma če njegovo telesno in
duševno stanje očitno kažeta na to, da ne bo varno uporabljal orožja.
Minister, pristojen za notranje zadeve,
predpiše podrobnejše predpise o redu na strelišču in drugih pogojih streljanja.
57. člen
Odvzem dovoljenja
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
odvzame upravljalcu strelišča dovoljenje, če upravljalec ali strelišče ne
izpolnjuje več pogojev, določenih s tem zakonom.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
lahko odvzame dovoljenje tudi upravljalcu strelišča, ki ravna v nasprotju z
drugim in tretjim odstavkom prejšnjega člena ter 77. členom tega zakona.
Po pravnomočnosti odločbe mora upravljalec
strelišča v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu vse evidence, ki jih
mora voditi po tem zakonu.
VII. ODVZEM OROŽJA IN OROŽNIH LISTIN
58. člen
Odvzem orožja
Pristojni organ odvzame orožje in orožne
listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega
odstavka 14. člena tega zakona, gospodarski družbi in podjetniku pa, če ne
izpolnjuje več pogojev iz 21. člena tega zakona.
Pristojni organ lahko odvzame orožje in
orožne listine osebi, ki ravna v nasprotju z določbo 22. člena ali v nasprotju
s tretjim odstavkom 25. člena ali v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena tega zakona.
Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
59. člen
Izjema
Lovska ali strelska organizacija mora v 30
dneh sporočiti pristojnemu organu vsako prenehanje članstva v organizaciji.
Pristojni organ odvzame posamezniku, ki mu
je prenehalo članstvo v lovski ali strelski organizaciji, orožni list za lovsko
ali športno orožje, razen če se je vključil v drugo lovsko ali strelsko organizacijo.
Na prošnjo posameznika iz prejšnjega
odstavka lahko pristojni organ izda dovoljenje za posest takega orožja.
Dovoljenje za posest lovskega orožja se ne izda posamezniku, ki mu je prenehalo
članstvo v lovski organizaciji, ker ni opravil lovskega izpita.
60. člen
Vrnitev orožja
Pristojni organ vrne orožje in orožne
listine, če:
-
posameznik v roku treh mesecev predloži zdravniško spričevalo iz 18.
člena tega zakona;
-
pravna oseba ali podjetnik v roku treh mesecev izpolni pogoj iz 21.
člena tega zakona.
61. člen
Ravnanje z odvzetim orožjem
Pristojni organ po pravnomočnosti odločbe o
odvzemu orožja in orožnih listin pozove lastnika, da v treh mesecih najde kupca
za odvzeto orožje in strelivo. Če lastnik v tem roku ne najde kupca, pristojni
organ izroči odvzeto orožje in strelivo trgovcu, ki je pooblaščen za promet z
orožjem, da ga proda.
Za prodano orožje pripada lastniku dosežena
cena, zmanjšana za stroške, ki so nastali pri prodaji orožja oziroma streliva.
Če trgovec orožja v šestih mesecih ne
proda, ga mora v osmih dneh vrniti pristojnemu organu, ki o tem obvesti lastnika.
Na lastnikove stroške pristojni organ orožje izroči v onesposobitev oziroma ga
izroči ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
Minister, pristojen za notranje zadeve,
imenuje posebno komisijo, ki odloči o nadaljnjem ravnanju s tem orožjem in
strelivom.
Če orožja iz tega člena ni mogoče prodati,
lastniku orožja ne pripada odškodnina.
VIII. ZASEG OROŽJA IN OROŽNIH LISTIN
62. člen
Zaseg orožja
Brez predhodne odločbe pristojnega organa
policist na kraju samem zaseže:
-
prepovedano orožje;
-
orožje, za katero oseba nima orožne listine;
-
orožje, za katero obstaja sum, da je posameznik z njim storil prekršek
zoper javni red in mir ali kaznivo dejanje;
-
orožje, ki ga posameznik nosi ali prenaša v nasprotju z določbami 8.
člena ali nosi ali uporablja v nasprotju z določbami 24. člena tega
zakona.
63. člen
Začasen zaseg
Policist lahko brez predhodne odločbe
pristojnega organa začasno zaseže orožje, strelivo in orožne listine, če
obstaja sum, da posameznik ni več zanesljiv v smislu 3. točke drugega odstavka
14. člena, ali če prenaša orožje v nasprotju s 24. členom tega zakona.
Začasno zaseženo orožje in orožne listine
policijska postaja takoj pošlje pristojnemu organu. Če pristojni organ v roku
treh mesecev ugotovi, da zoper posameznika ni bil podan predlog sodniku za
prekrške ali kazenska ovadba, oziroma da ne obstajajo razlogi za odvzem orožja
in orožnih listin po tem zakonu, ga vrne lastniku.
64. člen
Postopek z zaseženim orožjem, strelivom in
orožnimi listinami
Z zaseženim orožjem se postopa v skladu s
predpisi, ki urejajo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku.
Zasežene orožne listine se izročijo
pristojnemu organu oziroma se ga o zasegu orožja obvesti, če je zaseženo samo
orožje, za katero je izdana orožna listina.
Prepovedano orožje, odvzeto v postopku o
prekršku ali kazenskem postopku se lahko uniči, ali podari v javno korist, v
skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku.
Dovoljeno orožje, odvzeto v postopku o prekršku
ali kazenskem postopku se lahko proda, uniči, podari v javno korist ali
onesposobljeno vrne lastniku orožja, v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski
postopek oziroma postopek o prekršku.
Če je v postopku o prekršku ali v kazenskem
postopku izrečena stranska sankcija odvzema orožja oziroma streliva, odvzame
pristojni organ osebi tudi orožno listino.
IX. TUJCI
65. člen
Splošna določba
Tujec, ki ima dovoljenje za stalno
prebivanje oziroma ima dovoljenje za začasno prebivanje za čas najmanj enega
leta brez prekinitev v Republiki Sloveniji, je glede nabave, posesti in nošenja
orožja izenačen z državljani Republike Slovenije, kolikor ni s tem zakonom
drugače določeno.
66. člen
Uporaba predpisov o nadzoru državne meje
Za vnos in iznos orožja preko državne meje
se uporabljajo predpisi o nadzoru državne meje, kolikor ni s tem zakonom ali
mednarodno pogodbo drugače določeno.
67. člen
Vnos orožja iz Evropske unije
Posamezniki, ki prebivajo v eni izmed držav
članic Evropske unije, smejo vnesti orožje v Republiko Slovenijo, če ga imajo
registriranega v evropski orožni prepustnici, njegov vnos pa je predhodno
dovolilo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Dovoljenje se izda za dobo enega leta in se
vpiše v evropsko orožno prepustnico. Dovoljenje se lahko podaljša, in sicer za
eno leto.
Dovoljenja se ne izda, če obstajajo razlogi
javnega reda ali varnosti države.
Dovoljenja iz prvega odstavka tega člena ne
potrebujejo lovci za en kos ali več kosov orožja kategorije C in streliva zanj,
uprizoritelji zgodovinskih dogodkov za en kos ali več kosov orožja iz 5. točke
kategorije C in streliva zanj, in športni strelci za en kos ali več kosov
športnega orožja iz 6.a in 7. točke kategorije A, kategorij B in C ter streliva
zanj, če je to orožje registrirano v evropski orožni prepustnici in lahko
posameznik dokaže, da je namen njegovega potovanja lovsko ali športno
udejstvovanje ali tekmovanje oziroma uprizarjanje zgodovinskih dogodkov.
68. člen
Izdaja evropske orožne prepustnice
Na zahtevo posameznika, ki prebiva na
območju Republike Slovenije, izda pristojni organ evropsko orožno prepustnico
pod pogojem, da za zaprošeno orožje že ima orožno listino za posest ali nošenje
iz 10. člena tega zakona. Evropska orožna prepustnica se izda z veljavnostjo
petih let.
69. člen
Iznos orožja
Na vlogo posameznika izda pristojni organ
dovoljenje za iznos orožja iz Republike Slovenije v drugo državo članico
Evropske unije. To dovoljenje se izda, če ima posameznik ustrezno orožno
listino po tem zakonu in če obstaja za iznos orožja predhodno privoljenje
države članice Evropske unije, v katero se orožje iznaša, če je to potrebno.
Na vlogo trgovca izda ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, dovoljenje za iznos orožja tujemu trgovcu, ki ima
sedež v državi članici Evropske unije, če obstaja za iznos orožja predhodno
privoljenje države članice Evropske unije, v katero se orožje iznaša, če je to
potrebno. To dovoljenje se izda za čas največ treh let. Za vsak iznos orožja
mora stranka zaprositi za prevozno dovoljenje.
Dovoljenje iz prvega in drugega odstavka
tega člena se ne izda, če obstajajo razlogi javnega reda ali varnosti države.
Obrazec dovoljenja za iznos orožja in
prevoznega dovoljenja iz drugega odstavka tega člena predpiše minister,
pristojen za notranje zadeve.
69.a člen
Nabava in vnos orožja
Osebe, ki prebivajo ali imajo svoj sedež na
območju Republike Slovenije, smejo nabaviti orožje iz 6.a in 7. točke
kategorije A, orožje kategorije A, določeno v drugem odstavku 28. člena
tega zakona, ter orožje kategorij B, C in D, razen orožja iz točke 5.d
kategorije D, ali strelivo za to orožje v eni izmed držav članic Evropske unije
in ga vnesti v Republiko Slovenijo na podlagi dovoljenja za nabavo orožja ali
streliva v državi članici Evropske unije in po predhodni privolitvi pristojnega
organa.
Za vnos orožja iz prejšnjega odstavka v
Republiko Slovenijo iz držav članic Evropske unije med trgovci iz 36. člena
tega zakona je potrebna predhodna privolitev ministrstva, pristojnega za
notranje zadeve.
Privolitev iz prvega in drugega odstavka ni
potrebna za orožje in strelivo, za kateri minister, pristojen za notranje
zadeve, določi, da se lahko nabavita in vneseta brez privolitve.
70. člen
Predhodna privolitev
Minister, pristojen za notranje zadeve, je
pooblaščen, da določi, katero orožje se sme vnesti ali iznesti brez predhodne
privolitve.
71. člen
Predložitev dokumentacije
Tujec in odgovorna oseba pravne osebe s
sedežem v drugi državi Evropske unije mora na zahtevo policista, pristojnega
organa in mejnih organov predložiti listine, s katerimi dokazuje svojo pravico
do vnosa, nošenja in iznosa orožja.
IX.a PRENOS, VNOS IN IZNOS OROŽJA ALI STRELIVA ČEZ DRŽAVNO
MEJO
71.a člen
Prenos orožja čez državno mejo
Posamezniki smejo prenašati čez državno
mejo samo orožje in strelivo tiste vrste, ki se sme nabavljati in imeti v
posesti.
Posamezniki smejo prenašati orožje ali
strelivo čez državno mejo samo na mednarodnih mejnih prehodih, na mejnih
prehodih za meddržavni in obmejni prehod pa le, če je tako določeno z
mednarodno pogodbo.
Posameznik, ki nima prebivališča v
Republiki Sloveniji oziroma državi članici Evropske unije, orožje ali strelivo
pa želi nabaviti v Republiki Sloveniji in izvoziti iz Republike Slovenije v
državo, ki ni članica Evropske unije, vloži vlogo za izdajo dovoljenja za
nabavo in izvoz orožja ali streliva pri upravni enoti, ki je pristojna za
prodajalca. Vlogi mora predložiti dovoljenje za nabavo in uvoz orožja, ki ga je
izdal pristojni organ države, v kateri ima prebivališče, oziroma potrdilo tega
organa, da za nabavo in uvoz orožja v tej državi ne potrebuje dovoljenja.
Upravna enota sme od posameznika zahtevati tudi dodatne podatke ali dokumente,
če je to potrebno za odločitev o izdaji dovoljenja.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko
posameznik vloži vlogo za izdajo dovoljenja za nabavo in izvoz orožja ali
streliva pri upravni enoti iz prejšnjega odstavka tudi prek pooblaščenca, ki
izpolnjuje pogoje za prenašanje orožja v Republiki Sloveniji.
Dovoljenje iz tretjega in četrtega odstavka
tega člena se izda po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za zunanje
zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo. Upravna enota, ki je pristojna
za prodajalca, o izdaji dovoljenja odloča v skladu z Uredbo (EU)
št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o
izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji
strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki
dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem
kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno
orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in
tranzita (UL L št. 94 z dne 30. 3. 2012, str. 1; v nadaljnjem
besedilu: Uredba 258/2012/EU). Dovoljenje se izda največ za čas šest mesecev.
71.b člen
Pogoji za prenos orožja čez državno mejo
Tujci in državljani članic Evropske unije s
prebivališčem izven Evropske unije, ki prihajajo na lov ali strelska tekmovanja,
lahko prenašajo orožje ali strelivo čez državno mejo, ko pridobijo dovoljenje
za vnos in iznos orožja, ki ga izda organ Republike Slovenije v tujini, ki je
pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. Dovoljenje se izda pod pogojem, da
oseba:
1.
predloži veljavno orožno listino, ki jo je
izdal organ države, kjer ima bivališče, oziroma potrdilo tega organa, da za
orožje v matični državi ne potrebuje orožne listine,
2.
izkaže upravičen razlog za prenos orožja ali
streliva,
3.
predloži soglasje za prenos orožja preko
ozemlja držav članic Evropske unije.
Če za lovsko ali športno orožje oziroma
strelivo iz prejšnjega odstavka ni izdano dovoljenje za vnos in iznos od pristojnega
organa, ga lahko pod enakimi pogoji izda organ, ki opravlja mejno kontrolo.
71.c člen
Priglasitev orožja in streliva
Posamezniki morajo orožje in strelivo ob
prestopu državne meje takoj priglasiti organu, ki opravlja mejno kontrolo. Ni
pa potrebno priglasiti orožja iz 6 točke kategorije D pri katerem je kinetična
energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju
cevi manj kot 200 m/s in orožja iz 7., 8. in 9. točke kategorije D.
Če posamezniki ne priglasijo orožja ali
streliva organu, ki opravlja mejno kontrolo, se orožje, strelivo in listine
zasežejo.
Orožje in strelivo se do konca postopka o
prekršku ali kazenskega postopka hrani pri ministrstvu, pristojnemu za notranje
zadeve, odvzete listine pa se odstopi organu, ki je listino izdal, oziroma
tujemu predstavništvu v Republiki Sloveniji.
71.d člen
Vnos in iznos orožja ali streliva
Organ, ki opravlja mejno kontrolo, potrdi
vnos oziroma iznos na novo nabavljenega orožja ali streliva, za katerega je
potrebno dovoljenje za nabavo in vnos, na prilogi dovoljenja za nabavo in o tem
obvesti pristojni organ, ki je dovoljenje izdal.
Trgovec, ki je pooblaščen za promet z
orožjem ali strelivom, oziroma posameznik, ki proda orožje ali strelivo, za
katerega je potrebno dovoljenje za nabavo in iznos, mora orožje in strelivo
pripeljati do državne meje in ga izročiti imetniku dovoljenja za nabavo v
navzočnosti organa, ki opravlja mejno kontrolo.
Če posamezniki orožje ali strelivo na mejnem
prehodu priglasijo organu, ki opravlja mejno kontrolo, nimajo pa dovoljenja
pristojnega organa za nabavo ali je to poteklo, se orožje, strelivo in listino
zaseže in na lastnikove stroške pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje
zadeve. Lastnik lahko v osmih dneh od zasega zaprosi pristojni organ za
ustrezno dovoljenje za nabavo in vnos orožja.
Če lastnik ne zaprosi za dovoljenje za
nabavo in vnos orožja ali streliva oziroma mu je izdana negativna odločba,
pristojni organ ravna z orožjem ali strelivom kot z zaseženim v skladu z 64. členom
tega zakona.
Osebam, ki imajo bivališče ali sedež na
ozemlju članic Evropske unije, lahko organ, ki opravlja mejno kontrolo, dovoli
vnos in tranzit na novo nabavljenega orožja ali streliva, za katerega je po
predpisih države, kjer prebivajo ali imajo sedež potrebno dovoljenje, preko
državne meje, če osebe posedujejo dovoljenje za orožja ali streliva, izdano od
pristojnega organa v državi, kjer imajo bivališče ali sedež. Organ mejne
kontrole o vnosu orožja ali streliva izda potrdilo. Obliko in vsebino potrdila
predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
71.e člen
Promet z orožjem čez državno mejo
Gospodarske družbe in podjetniki iz
36. člena tega zakona, druge organizacije ter tuji prevozniki smejo
opravljati uvoz, izvoz ali tranzit orožja čez državno mejo z dovoljenjem
ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
O izdaji dovoljenja za uvoz, izvoz in
tranzit orožja odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, po predhodnem
mnenju ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, in ministrstva, pristojnega
za obrambo. Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, in ministrstvo, pristojno
za obrambo, pri izdaji predhodnega mnenja upoštevata, ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve, pa o izdaji dovoljenja za uvoz, izvoz in tranzit orožja odloči
v skladu z Uredbo 258/2012/EU. Dovoljenje se izda največ za čas 12 mesecev.
Za potrebe državnih organov se sme uvoziti
posebno opremo za orožje ter prepovedano orožje in strelivo, ki ni vojaško, z
dovoljenjem ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, po predhodnem mnenju
ministrstva, pristojnega za obrambo.
Za uvoz, izvoz in tranzit streliva se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja eksplozive.
Vloga za izdajo dovoljenja za uvoz, izvoz
ali tranzit orožja vsebuje:
1.
ime in sedež pravne osebe ali podjetnika,
2.
matično številko pravne osebe ali podjetnika,
3.
količino orožja,
4.
ime, blagovno znamko, tovarniško številko in
kaliber orožja,
5.
ime proizvajalca orožja,
6.
kategorizacijo orožja v skladu s 3. členom
tega zakona,
7.
ime in naslov prodajalca ali pošiljatelja orožja
ter ime in naslov kupca ali
8.
prejemnika in končnega uporabnika, če ta ni
enak prejemniku,
9.
namen uvoza oziroma izvoza,
10.
čas uvoza, izvoza ali tranzita,
11.
vstopni oziroma izstopni mejni prehod ter
prevozno pot,
12.
uvozno ali tranzitno dovoljenje države, v
katero se orožje izvaža ali skozi katero tranzit poteka.
Ne glede na prejšnji odstavek sme
ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zahtevati dodatne podatke ali
dokumente, če je to potrebno za odločitev o izdaji dovoljenja.
Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo
orožje uvoziti oziroma izvoziti na mejnem prehodu, ki je naveden v dovoljenju,
ob prestopu meje pa morajo orožje nemudoma priglasiti organu mejne kontrole in
mu predložiti specifikacijo, ki omogoča identifikacijo orožja.
Pri izdaji dovoljenj za uvoz, izvoz in
tranzit orožja v skladu s tem zakonom se uporabljajo tudi predpisi Evropske
unije in Republike Slovenije, ki urejajo omejevalne ukrepe.
O zavrnitvi vloge za izdajo dovoljenja za
uvoz, izvoz in tranzit orožja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
nemudoma obvesti Finančno upravo Republike Slovenije in ministrstvo, pristojno
za zunanje zadeve.
71.f člen
Orožje članov tujih misij in konzulatov
Člani tujih misij, konzulatov in
mednarodnih organizacij s sedežem v Republiki Sloveniji, ki v Republiki
Sloveniji uživajo diplomatsko imuniteto in imajo veljavno orožno listino,
izdano od pristojnega organa države katere državljani so, lahko ob pogoju
vzajemnosti vnesejo športno in lovsko orožje in ga v skladu z določbami tega
zakona posedujejo oziroma prenašajo ali nosijo na ozemlju Republike Slovenije.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko
ob pogoju vzajemnosti nabavljajo in vnašajo orožje ali strelivo, za katerega je
potrebno dovoljenje za nabavo, preko državne meje na podlagi izdanega
dovoljenja za nabavo orožja ali streliva.
Orožje iz prvega in drugega odstavka tega
člena morajo osebe pri vnosu priglasiti organu mejne kontrole in v roku osem
dni po vnosu v Republiko Slovenijo pridobiti ustrezno orožno listino.
Minister, pristojen za notranje zadeve, v
soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, izda navodilo o načinu in
vrsti izdajanja orožnih listin članom tujih misij in konzulatov.
Določbe tega člena ne veljajo za častne
konzularne funkcionarje.
71.g člen
Hramba vnesenega lovskega orožja ali
streliva
Posameznik, ki po določbah tega zakona
vnese lovsko orožje in strelivo zanj na ozemlje Republike Slovenije, lahko do
tri kose orožja odda za dobo največ 6 mesecev v hrambo osebi, ki ima stalno
bivališče oziroma sedež na ozemlju Republike Slovenije in izpolnjuje pogoje za
hrambo takega orožja. Pred izročitvijo orožja ali streliva v hrambo mora posameznik
to pisno priglasiti pristojnemu organu, ki mu o tem izda potrdilo.
71.h člen
Uporaba carinskih predpisov
Priglasitev orožja organom mejne kontrole
ne izključuje prijave orožja carinskim organom in uporabe carinskih predpisov.
X. EVIDENCE
72. člen
Splošno določilo
Zaradi zagotovitve podatkov o imetnikih
orožja in pregleda nad stanjem orožja morajo ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve, pristojni organ in osebe voditi evidenco o orožju in orožnih listinah,
na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje,
posredovanje in uporabo podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve
in pristojni organ zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na
katero se ti podatki nanašajo, in od drugih oseb, ali iz že obstoječih zbirk
podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, pristojnega organa in
evidenc, ki jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo drugi upravljalci.
Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od
drugih oseb ali iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve in pristojni organ iz prejšnjega odstavka nista o tem dolžna
obvestiti osebe, na katero se ti podatki nanašajo.
Gospodarske družbe in podjetniki zbirajo
osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti nanašajo. Pri tem
imajo pravico, da preverijo istovetnost posameznika z vpogledom v dokument, ki
dokazuje njegovo istovetnost.
V skladu s tem zakonom lahko osebne podatke
iz evidenc o orožju in orožnih listinah uporabljajo in pridobivajo ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, policija in pristojni organ pri izvrševanju z
zakonom določenih nalog in pooblaščeni delavci pravnih oseb ali podjetnikov, ki
zbirajo in vodijo podatke za te evidence ter drugi uporabniki, če imajo
zakonsko podlago, ali če gre za posredovanje podatkov v skladu z mednarodno
pogodbo.
73. člen
Skupne določbe
Evidence o orožju in orožnih listinah
vsebujejo podatke, ki se nanašajo na:
-
osebo,
-
orožje,
-
listine.
Podatki, ki se nanašajo na posameznika, so:
1.
priimek in ime;
2.
EMŠO oziroma EMŠT ali rojstni datum, če ta ni
določena;
3.
rojstni kraj;
4.
stalno oziroma začasno prebivališče;
5.
državljanstvo;
6.
vrsta, številka, datum izdaje, veljavnost
orožne listine in ime organa, ki jo je izdal;
7.
podatki o spremembah (vrsta, datum).
Podatki, ki se nanašajo na pravno osebo in
samostojnega podjetnika posameznika, so:
1.
enotna identifikacijska številka;
2.
firma oziroma ime;
3.
sedež in naslov;
4.
dejavnost;
5.
datum začetka dejavnosti oziroma izdaje
dovoljenja;
6.
ime in priimek zastopnika oziroma odgovorne osebe;
7.
podatki o spremembah (vrsta, datum);
8.
podatki o vpisu (organ, datum, zaporedna
številka).
Podatki, ki se nanašajo na orožje, so:
1.
vrsta,
2.
znamka in tip,
3.
kaliber,
4.
tovarniška številka ali enotna oznaka na
bistvenih sestavnih delih orožja, če je ta drugačna od oznake na zaklepišču
posameznega strelnega orožja,
5.
količina,
5.a) država
proizvajalka orožja oziroma država uvoza orožja,
6.
status orožja,
7.
datum prejema, datum prodaje,
8.
številka knjigovodske listine,
9.
datum izdelave, popravila, predelave,
10.
način pridobitve.
Podatki, ki se nanašajo na orožne listine,
so podatki o vrsti in številu izdanih orožnih listin.
74. člen
Evidence ministrstva
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve
vodi:
-
centralno evidenco izdanih orožnih listin,
-
evidenco izdanih dovoljenj trgovcem,
-
evidenco izdanih dovoljenj upravljalcem strelišč,
-
evidenco izdanih dovoljenj za prenos, uvoz, izvoz ali tranzit orožja za
trgovca.
Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo
podatke o osebi in orožju ter podatke o registrski številki osebne izkaznice
ali potnega lista oziroma drugi listini o istovetnosti, podatke o vpisu (organ,
datum in zaporedna številka vpisa), datum vloge ter podpis prosilca in njegovo
fotografijo.
Centralna evidenca izdanih orožnih listin
je zbir evidenc izdanih orožnih listin, ki jih vodijo pristojni organi.
75. člen
Evidence pristojnega organa
Pristojni organ vodi:
-
evidenco o izdanih orožnih listinah,
-
evidenco o izdanih orožnih listinah na podlagi mednarodnih pogodb,
-
evidenco o odvzetem, zaseženem, izgubljenem in najdenem orožju in
orožnih listinah,
-
evidenco izdanih dovoljenj za iznos in vnos orožja posameznika.
Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo
podatke o osebi in orožju ter podatke o registrski številki osebne izkaznice
ali potnega lista oziroma drugi listini o istovetnosti, podatke o vpisu (organ,
datum in zaporedna številka vpisa), datum vloge ter podpis prosilca in njegovo
fotografijo.
Pristojni organ vodi evidence iz tega člena
na centralnem računalniku ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
76. člen
Evidence oseb
Gospodarske družbe, samostojni podjetnik
posameznik in druge pravne osebe, osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja
ter strelske in lovske organizacije vodijo:
-
evidenco o nabavljenem orožju,
-
evidenco o orožju in strelivu, danem v uporabo,
-
evidenco o uporabljenem strelivu,
-
evidenco izdanih potrdil.
Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo
podatke o osebi in orožju.
77. člen
Evidence trgovca z orožjem in upravljalca
strelišča
Trgovec z orožjem vodi:
-
evidenco o izdelanem, popravljenem, predelanem in spremenjenem orožju,
-
evidenco o nakupu orožja za nadaljnjo prodajo,
-
evidenco o skladiščenju in hrambi orožja,
-
evidenco o prodaji orožja na debelo in drobno,
-
evidenco o izdanih priglasitvenih listih in potrdilih.
Upravljalec strelišča vodi:
-
evidenco o izvajanju streljanja,
-
evidenco o prepustitvi orožja v uporabo,
-
evidenco o oskrbi s strelivom,
-
evidenco o hrambi orožja.
Evidence iz prvega in drugega odstavka tega
člena vsebujejo podatke o osebi in orožju.
Trgovci z orožjem morajo posredovati
podatke iz evidenc iz prvega odstavka tega člena v centralno zbirko podatkov,
ki jo vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Minister, pristojen za notranje zadeve,
predpiše način vodenja centralne zbirke podatkov, posredovanja podatkov in
tehnične pogoje za računalniško opremo za posredovanje podatkov iz prejšnjega
odstavka.
78. člen
Čas hrambe
Podatki iz evidenc iz prve alineje prvega
odstavka 74. člena, prve in druge alineje prvega odstavka 75. člena
in prvega odstavka 77. člena tega zakona se hranijo še 30 let po
prenehanju razloga za njihovo vodenje.
Podatki iz evidenc iz osmega in devetega
odstavka 19. člena, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka
74. člena, tretje in četrte alineje prvega odstavka 75. člena,
76. člena in drugega odstavka 77. člena tega zakona se hranijo še 20
let po prenehanju razloga za njihovo vodenje.
Po poteku roka iz prvega in drugega
odstavka tega člena se podatki arhivirajo.
Evidence iz prvega in drugega odstavka tega
člena se vodijo kot centralna računalniško podprta zbirka podatkov.
79. člen
Pooblastilo
Minister, pristojen za notranje zadeve,
predpiše način in obliko vodenja evidenc o orožju in orožnih listinah.
XI. NADZOR
80. člen
Pristojnost
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega
zakona pri pravnih osebah in podjetnikih opravlja inšpektorat, pristojen za
notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).
Nadzor nad izvajanjem določb 3., 4., 8.,
10., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 32., 33., 34., 37., 42., 44., 45., 47., 48.,
49., 53., 56, 67., 68., 69., 69.a, 71., 71.a, 71.b, 71.c, 71.d, 71.e in 71.g člena
tega zakona opravlja policija, nad določbami 67., 69., 69.a, 71., 71.a, 71.b,
71.c, 71.d in 71.e člena tega zakona pa tudi organ, pristojen za carino, vsak v
skladu s svojimi pooblastili.
V inšpektoratu opravljajo inšpekcijski
nadzor inšpektorji in inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), ki so
usposobljeni za varno rokovanje z orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo
nošenje orožja v državnih organih.
80.a člen
(črtan)
80.b člen
Inšpekcijski ukrepi
Inšpektor ima poleg pooblastil,
pristojnosti in ukrepov določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor,
pravico in dolžnost:
-
zahtevati pisna pojasnila v zvezi s predmetom nadzora;
-
zahtevati dokumente, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti prometa z
orožjem ali civilnega strelišča ali uporabo orožja in streliva;
-
odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti v dokumentih, ki se nanašajo
na dejavnost, promet ali uporabo orožja in streliva;
-
prepovedati osebi, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom,
da opravlja neposredno delo z orožjem;
-
napotiti posameznika, ki izvaja streljanje, ali nosi, prenaša, hrani,
posoja orožje v nasprotju z določbami 23., 24., 25., 26., 44. ali
56. člena tega zakona, na ponovno opravljanje preizkusa znanja o ravnanju
z orožjem ne glede na določbo sedmega odstavka 19. člena tega zakona;
-
napotiti odgovorno osebo, ki dopusti izvajanje streljanja ali nošenje,
prenašanje, hranjenje, posojanje orožja v nasprotju z določbami 23., 24., 25.,
26., 44. ali 56. člena tega zakona, na ponovno opravljanje preizkusa
znanja o ravnanju z orožjem ne glede na določbo sedmega odstavka 19. člena
tega zakona;
-
predlagati pristojnemu organu odvzem orožnih listin, dovoljenja za
promet z orožjem, dovoljenja za izvajanje usposabljanja o ravnanju z orožjem
oziroma dejavnost strelišča;
-
zaseči predmete ali dokumentacijo v zvezi s kršitvami iz tega zakona, ki
so kot dokazi pomembni za odločitev in sprejetje ukrepov inšpektorja;
-
prepovedati izvajanje usposabljanja o ravnanju z orožjem do odprave
ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;
-
prepovedati opravljanje dejavnosti prometa z orožjem do odprave
ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;
-
prepovedati izvajanje dejavnosti strelišča do odprave ugotovljenih nepravilnosti
in pomanjkljivosti;
-
zahtevati prekinitev streljanja ali strelskega tekmovanja na strelišču
do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti.
Ukrep iz pete ali šeste alineje prejšnjega
odstavka lahko inšpektor izreče osebi, ki ni upoštevala predhodno izrečenega
inšpekcijskega ukrepa za kršitve iz pete ali šeste alineje prejšnjega odstavka
ali pa je katero od ugotovljenih kršitev iz pete ali šeste alineje prejšnjega
odstavka ponovila prej kot v dveh letih od ugotovljene prve kršitve.
Če posameznik iz pete alineje oziroma
odgovorna oseba iz šeste alineje prvega odstavka tega člena v roku, ki ga
določi inšpektor in ki ne sme biti krajši od dveh mesecev, ponovno ne opravi
preizkusa znanja o ravnanju z orožjem, se šteje, da ni več izpolnjen pogoj iz
6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Inšpektor o tem v osmih dneh
obvesti pristojni organ, ki uvede postopek odvzema orožja in orožne listine v
skladu z 58. členom tega zakona.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
81. člen
Z globo od 500 do 1.500 eurov se za
prekršek kaznuje posameznik, ki:
1.
prenaša orožje v nasprotju s šestim odstavkom 8. člena;
2.
nosi ali prenaša orožje brez orožne listine ali
potrdila o prijavi orožja (osmi odstavek 8. člena);
2.a) nabavlja,
ima v posesti ali uporablja strelivo za plašilno-signalno orožje, ki je
izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj,
v industrijske ali tehnične namene v nasprotju s šestim odstavkom 3. člena
tega zakona;
3.
na zahtevo policista ne pokaže orožne listine
ali potrdila o prijavi orožja ali potrdila iz prvega, četrtega ali šestega
odstavka 44. člena tega zakona (deveti odstavek 8. člena in sedmi
odstavek 44. člena);
4.
poseduje orožje in strelivo brez ustrezne
orožne listine (10. člen);
5.
nosi orožje v nasprotju s pravili nošenja
orožja (23. člen);
6.
ne upošteva prepovedi nošenja, uporabe in
prenašanja orožja (prvi, drugi in tretji odstavek 24. člena);
6.a) skupaj s
polavtomatskim ali repetirnim orožjem nosi ali prenaša ali hrani snemljiv
nabojnik, ki sprejme več kot 20 nabojev za kratkocevno orožje s centralnim
vžigom naboja oziroma več kot deset nabojev za dolgocevno orožje s centralnim
vžigom naboja, razen če ima zanj izdano ustrezno orožno listino (četrti in peti
odstavek 24. člena);
7.
hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi
orožja ali ne omogoči policistu, da preveri, kako hrani orožje, ali ne vodi
evidence o količini in vrsti streliva (25. člen);
8.
orožja ne odda v hrambo ali ki tega v roku ne
priglasi pristojnemu organu (27. člen);
9.
zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno
zbirati ali razstavlja orožje v nasprotju s pravili razstavljanja orožja
(28. člen);
9.a) ne
prevzame ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih delov in streliva v
osmih dneh od prejema obvestila o prispeli pošiljki (šesti odstavek
40. člena);
10.
odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima
dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva (42. člen);
11.
posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja
orožja (44. člen);
12.
souporablja orožje v nasprotju s pravilom o
souporabi orožja (drugi odstavek 45. člena);
13.
nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o
nabavi streliva (47. člen);
14.
proda, nabavi ali ima v posesti orožje za
omamljanje živali v nasprotju z 49. členom;
15.
vnaša orožje v nasprotju s 67. členom;
16.
iznaša orožje v nasprotju z 69. členom;
17.
na zahtevo ne predloži dokumentacije (71.
člen);
18.
ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani
predpisan čas (76. in 78. člen);
19.
nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1.
točka 4. člena);
20.
ne prijavi orožja iz 6. točke kategorije C
(četrti odstavek 42. člena);
20.a) nabavlja,
ima v posesti ali prodaja na drobno orožje iz točke 5.d kategorije D na
slovenskem trgu (šesta alineja drugega odstavka 3. člena);
21.
nosi orožje po preteku veljavnosti orožnega
lista (tretji odstavek 11. člena);
22.
nosi ali uporablja orožje in strelivo, ki ga
zbira oziroma poseduje ali nabavlja strelivo za orožje, za katero ga ne sme
posedovati ali nabavljati (tretji odstavek 28. člena in četrti odstavek 14. člena);
23.
na zahtevo organa, ki je pristojen za
nadzorstvo ne pokaže potrdila o izpolnjevanju pogojev (drugi odstavek 37. in
53. člena);
24.
prenaša preko državne meje orožje ali strelivo,
ki ga ni dovoljeno nabavljati, imeti v posesti ali nositi (prvi odstavek 71.a
člena);
25.
ne prenaša orožje ali streliva preko
mednarodnega mejnega prehoda (drugi odstavek 71.a člena);
26.
ob prestopu državne meje orožja ali streliva ne
priglasi organu, ki opravlja mejno kontrolo (prvi odstavek 71.c člena);
27.
ne priglasi pristojnemu organu hrambo orožja in
streliva (71.g člen);
28.
ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti
odstavek 80. člena);
29.
izvaja streljanje na strelišču ali zemljišču,
ki ni primerno označeno ali pri streljanju ne upošteva pravil, ki se nanašajo
na red in varnost na strelišču (tretji odstavek 50. člena);
30.
prenaša, nosi ali uporablja orožje v nasprotju
s četrtim odstavkom 44. člena tega zakona ali da v uporabo orožje v
nasprotju z drugim, četrtim ali petim odstavkom 44. člena tega zakona.
Za prekrške iz 2.a), 4.,
6., 6.a), 10., 11., 13., 14., 15., 19., 20.a), 24. in
26. točke prejšnjega odstavka se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja
in streliva. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ali strelivo ni
storilčeva last.
Z globo od 200 do 1.000 eurov se za
prekršek kaznuje posameznik, ki:
1.
pristojnemu organu v roku ne predloži orožne
listine zaradi vpisa spremembe osebnega imena ali stalnega prebivališča (31.
člen);
2.
pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila
ali predelave orožja (32. člen);
3.
ne obvesti policijske postaje in pristojnega
organa o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen);
4.
ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34.
člen);
5.
v roku ne obvesti pristojnega organa o odsvojitvi
ali mu ne izroči orožne listine (tretji odstavek 42. člena);
6.
uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju
z 48. členom;
7.
ne obvesti v predpisanem roku pristojnega
organa, da je nabavil orožje, oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za
nabavo orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena).
81.a člen
Z globo 3.000 do 5.000 eurov se za prekršek
kaznuje posameznik, ki nosi orožje kategorije A, B in C, za katerega nima
ustrezne orožne listine ali potrdila o prijavi orožja (deveti odstavek 8. člena
in 10. člen).
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se
izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja. Stranska sankcija se izreče tudi,
če orožje ni storilčeva last.
82. člen
Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
1.
ima v posesti orožje in strelivo brez ustrezne
orožne listine ali potrdila o prijavi orožja (8. in 10. člen);
2.
ob vsakem prenehanju razloga za izdajo
pooblastila za nošenje orožja ne odvzame pooblastila posamezniku ali o tem ne
obvesti pristojnega organa v osmih dneh (šesti odstavek 11. člena);
3.
dopušča nošenje orožja v nasprotju s pravili
nošenja orožja (23. člen);
4.
ne upošteva prepovedi nošenja in prenašanja orožja
(24. člen);
5.
hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi
orožja (26. člen);
6.
zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno
zbirati ali razstavlja orožje v nasprotju s pravili razstavljanja orožja
(28. člen);
7.
razstavlja orožje tako, da je možna odtujitev
(drugi odstavek 29. člena);
7.a) prostorov,
namenjenih za promet z orožjem, nima varovanih v skladu z 38. členom tega
zakona;
8.
prične s prometom z orožjem, preden dobi dovoljenje
(prvi odstavek 39. člena);
9.
ravna v nasprotju s posebnimi dolžnostmi
trgovca ali ki ne prevzame ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih
delov in streliva v osmih dneh od prejema obvestila o prispeli pošiljki
(40. člen);
10.
odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima
dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva (42. člen);
11.
po prenehanju razloga za posest orožja o tem ne
obvesti pristojnega organa ali tega orožja v roku ne proda (43. člen);
12.
posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja
orožja (44. člen);
13.
nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o
nabavi streliva (47. člen);
14.
proda, nabavi ali ima v posesti orožje za
omamljanje živali v nasprotju z 49. členom;
15.
opravlja dejavnost strelišča brez dovoljenja
(prvi odstavek 51. člena);
16.
dopušča izvajanje streljanja v nasprotju s 56.
členom;
17.
iznaša orožje v nasprotju z 69. členom;
18.
na zahtevo ne predloži dokumentacije (71.
člen);
19.
ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani
predviden čas (deveti odstavek 19. člena, 76., 77. in 78. člen);
20.
nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1.
točka 4. člena);
20.a) nabavlja,
ima v posesti ali prodaja na drobno orožje iz 5.d točke kategorije D na
slovenskem trgu (šesta alineja drugega odstavka 3. člena);
21.
ne prijavi orožja iz 6. točke kategorije C
(četrti odstavek 42. člena);
22.
opravlja uvoz, izvoz ali tranzit orožja preko
državne meje brez dovoljenja ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (prvi
odstavek 71.e člena);
23.
ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti
odstavek 80. člena);
24.
izvaja streljanje na strelišču ali zemljišču,
ki ni primerno označeno ali pri streljanju ne upošteva pravil, ki se nanašajo
na red in varnost na strelišču (tretji odstavek 50. člena);
25.
ki ravna v nasprotju s četrtim ali šestim
odstavkom 44. člena tega zakona.
Za prekrške iz 1., 3.,
4., 5., 6., 7., 8., 10., 13., 20., 20.a in 22. točke prejšnjega odstavka se izreče
tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Stranska sankcija se izreče
tudi, če orožje ali strelivo ni storilčeva last.
Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
1.
pristojnemu organu v roku ne predloži orožne
listine zaradi vpisa spremembe firme oziroma sedeža (31. člen);
2.
pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila
ali predelave orožja (32. člen);
3.
ne obvesti policijske postaje in pristojnega
organa o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen);
4.
ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34.
člen);
5.
v predpisanem roku ne obvesti ministrstva,
pristojnega za notranje zadeve, o statusni spremembi, spremembi odgovorne osebe
oziroma spremembah posameznikov, ki opravljajo neposredna dela z orožjem ali
strelivom oziroma z njim neposredno ravnajo (drugi odstavek 39. in drugi
odstavek 51. člena);
6.
uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju
z 48. členom;
7.
v roku ne prijavi prenehanja članstva (prvi
odstavek 59. člena);
8.
ne obvesti v predpisanem roku pristojnega
organa, da je nabavil orožje oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za
nabavo orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena);
9.
dopusti, da se nosi ali uporablja orožje in
strelivo, ki ga zbira (tretji odstavek 28. člena);
10.
(črtana)
11.
vnese ali iznese orožje na mejnem prehodu, ki
ni naveden v dovoljenju, ali ne priglasi orožja organu mejne kontrole (tretji
odstavek 71.e člena).
Z globo od 500 do 1.500 eurov se za
prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba iz 26.,
37. in 53. člena tega zakona, ki stori dejanje iz prvega ali tretjega odstavka
tega člena.
83. člen
Z globo od 1.500 do 10.000 eurov se za
prekršek kaznuje podjetnik, ki:
1.
na zahtevo policista ne pokaže orožne listine
ali potrdila o prijavi orožja (deveti odstavek 8. člena);
2.
poseduje orožje in strelivo brez ustrezne
orožne listine (10. člen);
3.
vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila
za nošenje orožja ne odvzame pooblastila posamezniku ali o tem ne obvesti
pristojnega organa v 8 dneh (šesti odstavek 11. člena);
4.
dopušča nošenje orožja v nasprotju s pravili
nošenja orožja (23. člen);
5.
ne upošteva prepovedi nošenja orožja (24. člen);
6.
hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi
orožja (26. člen);
7.
zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno
zbirati, ali razstavlja orožje v nasprotju s pravili razstavljanja orožja
(28. člen);
7.a) prostorov,
namenjenih za promet z orožjem, nima varovanih v skladu z 38. členom tega
zakona;
8.
prične s prometom z orožjem, preden dobi dovoljenje
(prvi odstavek 39. člena);
9.
ravna v nasprotju s posebnimi dolžnostmi
trgovca ali ki ne prevzame ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih
delov in streliva v osmih dneh od prejema obvestila o prispeli pošiljki
(40. člen);
10.
odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima
dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva (42. člen);
11.
po prenehanju razloga za posest orožja o tem ne
obvesti pristojnega organa ali tega orožja v roku ne proda (43. člen);
12.
posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja
orožja (44. člen);
13.
nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o
nabavi streliva (47. člen);
14.
proda, nabavi ali ima v posesti orožje za
omamljanje živali v nasprotju z 49. členom;
15.
opravlja dejavnost strelišča brez dovoljenja
(prvi odstavek 51. člena);
16.
dopušča izvajanje streljanja v nasprotju s 56.
členom;
17.
iznaša orožje v nasprotju z 69. členom;
18.
ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani
predviden čas (deveti odstavek 19. člena, 76., 77. in 78. člen);
19.
nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1.
točka 4. člena);
19.a) nabavlja,
ima v posesti ali prodaja na drobno orožje iz 5.d točke kategorije D na
slovenskem trgu (šesta alineja drugega odstavka 3. člena);
20.
ne prijavi orožja iz 6. točke kategorije C
(četrti odstavek 42. člena);
21.
opravlja uvoz, izvoz ali tranzit orožja preko
državne meje brez dovoljenja ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (prvi
odstavek 71.e člena);
22.
dopusti, da se nosi ali uporablja orožje in
strelivo, ki ga zbira (tretji odstavek 28. člena);
23.
(črtana)
24.
vnese ali iznese orožje na mejnem prehodu, ki
ni naveden v dovoljenju, ali ne priglasi orožja organu mejne kontrole (tretji
odstavek 71.e člena);
25.
ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti
odstavek 80. člena);
26.
izvaja streljanje na strelišču ali zemljišču,
ki ni primerno označeno ali pri streljanju ne upošteva pravil, ki se nanašajo
na red in varnost na strelišču (tretji odstavek 50. člena).
Za prekrške iz 2., 4.,
5., 6., 7., 8., 13., 19., 19.a) in 21. točke prejšnjega odstavka se izreče
tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Stranska sankcija se izreče
tudi, če orožje ali strelivo ni storilčeva last.
Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za
prekršek kaznuje podjetnik, ki:
1.
pristojnemu organu v roku ne predloži orožne
listine zaradi vpisa spremembe firme oziroma sedeža (31. člen);
2.
pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila
ali predelave orožja (32. člen);
3.
ne obvesti policijske postaje in pristojnega
organa o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen);
4.
ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34.
člen);
5.
v predpisanem roku ne obvesti ministrstva,
pristojnega za notranje zadeve, o statusni spremembi, spremembi odgovorne osebe
oziroma spremembah posameznikov, ki opravljajo neposredna dela z orožjem ali
strelivom oziroma z njim neposredno ravnajo (drugi odstavek 39. in drugi
odstavek 51. člena);
6.
uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju
z 48. členom;
7.
ne obvesti v predpisanem roku pristojnega
organa, da je nabavil orožje, oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za
nabavo orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena).
Za prekrška iz 4. in 6. točke prejšnjega
odstavka se lahko izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva.
Z globo od 500 do 1.500 eurov se za
prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba iz 26.,
37. in 53. člena tega zakona, zaposlena pri podjetniku, ki stori dejanje iz
prvega ali tretjega odstavka tega člena.
83.a člen
Pristojnost za odločanje o prekrških
Za odločanje o prekrških iz 81. in 81.a
člena tega zakona je pristojna policija, za prekrške iz 6.a), 20.a), 23. in 30. točke prvega ter
1. in 7. točke tretjega odstavka 81. člena tega zakona pa je za odločanje o
prekrških pristojen tudi inšpektorat. Za odločanje o prekrških iz 82. in 83.
člena tega zakona je pristojen inšpektorat, za prekrške iz 1., 3., 4., 5., 6.,
18., 20., 21. in 22. točke prvega odstavka in 3., 4., 6., 9. in 11. točke
tretjega odstavka 82. člena ter za prekrške iz 1., 2., 4., 5., 6., 7., 19.,
20., 21., 22. in 24. točke prvega odstavka in 3., 4. in 6. točke tretjega
odstavka 83. člena tega zakona pa je za odločanje o prekrških pristojna tudi
policija. Za odločanje o prekrških iz 15., 16., 17., 24. in 25. točke prvega
odstavka 81. člena, 17., 18. in 22. točke prvega odstavka in 11. točke tretjega
odstavka 82. člena ter 17., 21. in 24. točke prvega odstavka 83. člena tega
zakona je pristojna tudi carina.
Za prekrške iz 81., 81.a., 82. in 83. člena
tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od
najnižje predpisane globe določene s tem zakonom.
Zakon o orožju – ZOro-1 (Uradni list RS, št. 61/00)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
84. člen
Zamenjava
listin za posest oziroma nošenje orožja in pridobitev orožnih listin
Imetniki listin za posest ali nošenje
orožja, izdanih na podlagi zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 – prečiščeno
besedilo in št. 44/90), morajo v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona
zamenjati te listine za ustrezno orožno listino po tem zakonu.
Listine, ki so bile izdane po zakonu o
orožju za staro orožje, se za orožje, izdelano pred letom 1871 in za orožje na
sprednje polnjenje, izdelano pred letom 1893, nadomestijo s priglasitvenim
listom, za orožje, izdelano od leta 1871 dalje in za orožje na sprednje
polnjenje, izdelano po letu 1893, pa se izda dovoljenje za zbiranje orožja po
tem zakonu.
Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine
za posest ali nošenje orožja, se sme v šestih mesecih po uveljavitvi tega
zakona izdati ustrezna orožna listina po tem zakonu, razen orožnega lista, pod
pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in če imetnik izpolnjuje
pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.
Ne glede na določbo prvega in tretjega
odstavka tega člena se orožnih listin ne izda za orožje kategorije A, razen če
gre za registriranega zbiratelja orožja oziroma muzejsko zbirko.
Če orožne listine ni mogoče izdati, se z
orožjem kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje kategorije
A pa se pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
85. člen
Rok za izdajo
predpisov
Podzakonski predpisi za izvedbo tega zakona
morajo biti izdani v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
86. člen
Uskladitev
poslovanja
Gospodarske družbe, podjetniki in druge
pravne osebe morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami tega zakona
najpozneje v roku šestih mesecev po sprejetju predpisov.
87. člen
Uporaba
nekaterih določb
Določbe 67., 68., 69., 70. in 71. člena
tega zakona se začnejo uporabljati v šestih mesecih po vključitvi Republike
Slovenije v polnopravno članstvo Evropske unije.
Šest mesecev po vključitvi Republike
Slovenije v polnopravno članstvo Evropske unije prenehata veljati za državljane
Evropske unije prva alinea 37. člena in prva alinea 53. člena tega zakona.
88. člen
Prenehanje
veljavnosti
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha
veljati zakon o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81- prečiščeno besedilo in
Uradni list RS, št. 44/90).
89. člen
Začetek
veljavnosti
Ta zakon začne veljati šest mesecev po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
orožju – ZOro-1-A (Uradni list RS, št. 73/04)
spreminja 87. člen zakona tako, da se glasi:
»87. člen
Uporaba
nekaterih določb
Določbe 67., 68., 69., 70. in 71. člena
tega zakona se začnejo uporabljati z uveljavitvijo tega zakona.
Z uveljavitvijo tega zakona prenehata
veljati za državljane Evropske unije prva alinea 37. člena in prva alinea 53.
člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
Po uveljavitvi Konvencije o izvajanju
Schengenskega sporazuma smejo posamezniki, v skladu z določili 67. in 68. člena
tega zakona, prenašati orožje ali strelivo v Republiko Slovenijo na notranji
meji.
31. člen
Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne
listine za posest ali nošenje orožja, se sme v 12 mesecih po uveljavitvi tega
zakona izdati ustrezna orožna listina po Zakonu o orožju (Uradni list RS, št.
61/2000), razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega
dejanja, in če imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega
odstavka 14. člena Zakona o orožju.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega
člena se orožnih listin ne izda za orožje kategorije A, razen če gre za
registriranega zbiratelja orožja oziroma muzejsko zbirko.
Če orožne listine ni mogoče izdati, se z
orožjem kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje kategorije
A pa se pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
32. člen
Vojni veterani vojne za Slovenijo iz šeste
alinee 2. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95, 108/99 in
76/2003), lahko v obdobju desetih let po uveljavitvi tega zakona, pridobijo
orožno listino, če izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke 14. člena
tega zakona ter posedujejo veljavno izkaznico vojnega veterana.
33. člen
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
in pristojni organ, ki sta opravljala nadzor nad izvajanjem zakona o orožju, do
uveljavitve tega zakona, nadaljujeta s svojim delom do imenovanja v
inšpektorja, vendar najdlje dve leti od uveljavitve tega zakona.
34. člen
Globe, določene s tem zakonom, se do
začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003) v postopku o
prekršku izrekajo kot denarne kazni in sicer za:
1.
posameznika, ki stori prekršek iz prvega
odstavka 81. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 25. člena tega zakona,
denarna kazen v razponu od 50.000 do 150.000 tolarjev.
2.
posameznika, ki stori prekršek iz tretjega
odstavka 81. člena Zakona o orožju in petega odstavka 25. člena tega zakona,
denarna kazen v razponu od 10.000 do 100.000 tolarjev.
3.
pravno osebo, ki stori prekršek iz prvega
odstavka 82. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 26. člena tega zakona,
denarna kazen v razponu od 200.000 do 2.000.000 tolarjev.
4.
pravno osebo, ki stori prekršek iz tretjega
odstavka 82. člena Zakona o orožju in petega odstavka 26. člena tega zakona,
denarna kazen v razponu od 100.000 do 1.000.000 tolarjev.
5.
z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev
se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba 26., 37. in 53.
člena Zakona o orožju, ki stori prekršek iz prvega in tretjega odstavka 82. člena
Zakona o orožju ter prekršek iz drugega in petega odstavka 26. člena tega zakona.
6.
samostojnega podjetnika posameznika, ki stori
prekršek iz prvega odstavka 83. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 27. člena
tega zakona, denarna kazen v razponu od 100.000 do 1.000.000 tolarjev.
7.
samostojnega podjetnika posameznika, ki stori
prekršek iz tretjega odstavka 83. člena Zakona o orožju in petega odstavka 27. člena
tega zakona, denarna kazen v razponu od 100.000 do 500.000 tolarjev.
35. člen
Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo
veljati določbe od 34. do 42. člena, 44. do 46. člena, 6. in 7. točke prvega odstavka,
drugega in tretjega odstavka 58. člena, 13. in 14. točke prvega odstavka in
drugega odstavka 59. člena Zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št.
1/91).
36. člen
Začetek
veljavnosti
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
orožju – ZOro-1B (Uradni list RS, št. 85/09)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
38. člen
(rok za
ureditev evidenc trgovcev)
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
najpozneje do 30. junija 2014 zagotovi vzpostavitev in vzdrževanje centralizirane
računalniško podprte zbirke podatkov, ki bo omogočala vodenje evidenc iz
spremenjenega 77. člena zakona.
Minister, pristojen za notranje zadeve,
najpozneje do 30. junija 2014 predpiše način vodenja centralne zbirke podatkov,
posredovanja podatkov in tehnične pogoje za računalniško opremo iz četrtega
odstavka 77. člena zakona.
Trgovci so dolžni informatizirane evidence
iz prejšnjega odstavka vzpostaviti do 31. decembra 2014.
39. člen
(rok za
ureditev posesti zračnega orožja)
Posamezniki, ki že posedujejo orožje iz 6.
točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi
višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, morajo v
roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona pri pristojnem organu podati
vlogo za pridobitev priglasitvenega lista.
Pristojni organ izda priglasitveni list iz
prejšnjega odstavka, če pri posamezniku ne obstajajo zadržki iz druge točke
drugega odstavka 14. člena tega zakona.
40. člen
(rok za
legalizacijo orožja)
Imetnik, ki poseduje orožje brez veljavne
listine za posest ali nošenje orožja, sme v treh mesecih po uveljavitvi tega
zakona pri pristojnem organu podati vlogo za pridobitev ustrezne orožne
listine. Pristojni organ izda ustrezno orožno listino po Zakonu o orožju
(Uradni list RS, št. 23/05), razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne
izvira iz kaznivega dejanja, in da imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5.
in 6. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju (Uradni list RS, št.
23/05).
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se
orožnih listin ne izda za orožje kategorije A, razen če gre za registriranega
zbiratelja orožja in je orožje po določbah Zakona o orožju (Uradni list RS, št.
23/05) dovoljeno zbirati ali muzejsko zbirko.
Če orožne listine ni mogoče izdati, se z
orožjem kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje kategorije
A pa se pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
41. člen
(končna
določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju – ZOro-1C (Uradni list RS, št. 125/21)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
Rok za
razvrstitev orožja kategorij A, B, C in D
Imetniki veljavnih orožnih listov,
dovoljenj za posest orožja, orožnih posestnih listov, pooblastil za nošenje
orožja, pooblastil za prenos orožja, dovoljenj za zbiranje orožja,
priglasitvenih listov in evropskih orožnih prepustnic, ki so bili izdani za
orožje, ki je razvrščeno v kategorije A, B, C ali D na podlagi Zakona o orožju
(Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09), njegova
kategorija pa se ne ujema z razvrstitvijo v kategorijo v skladu s spremenjenim
3. členom zakona, morajo pri pristojnem organu vložiti vlogo za
razvrstitev orožja v kategorije v skladu s spremenjenim 3. členom zakona v
petih letih od uveljavitve tega zakona ter mu predložiti orožno listino, da
vanjo in v evidence vpiše spremembo kategorije.
Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka mora
biti orožje iz prejšnjega odstavka razvrščeno v skladu s spremenjenim
3. členom zakona pred dajanjem orožja na trg ali pred prenosom v drugo
državo članico Evropske unije oziroma v tretjo državo.
Če imetnik onesposobljenega orožja, ki mu
je bil izdano potrdilo o onesposobitvi orožja pred uveljavitvijo tega zakona,
to orožje prenaša ali nosi, ga mora pred prenašanjem ali nošenjem prijaviti pri
pristojnem organu, ki ga razvrsti v 6. točko kategorije C.
Z globo od 500 do 1.500 eurov se za
prekršek kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim
odstavkom tega člena.
Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim
odstavkom tega člena.
Z globo od 1.500 do 10.000 eurov se za
prekršek kaznuje podjetnik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim
odstavkom tega člena.
Z globo od 500 do 1.500 eurov se za
prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba
podjetnika, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim ali četrtim
odstavkom tega člena.
44. člen
Rok za
razvrstitev orožja kategorije A, ki je bilo pred uveljavitvijo tega zakona
razvrščeno v kategorijo B
Ne glede na določbo prejšnjega člena morajo
imetniki veljavnih orožnih listov, dovoljenj za posest orožja, orožnih
posestnih listov, pooblastil za nošenje orožja, pooblastil za prenos orožja in
evropskih orožnih prepustnic, ki so bili izdani za polavtomatsko orožje, ki je
v skladu s spremenjenim 3. členom zakona razvrščeno v 6.a, 7. ali 8.a
točko kategorije A in je bilo pred uveljavitvijo tega zakona razvrščeno v
kategorijo B:
-
pri pristojnem organu vložiti vlogo za razvrstitev orožja v kategorije v
skladu s spremenjenim 3. členom zakona pred dajanjem na trg ali prenosom v
drugo državo članico Evropske unije oziroma tretjo državo, v vsakem primeru pa
v petih letih od uveljavitve tega zakona ali
-
v petih letih od uveljavitve tega zakona zaprositi za izdajo dovoljenja
za zbiranje orožja ali orožje odsvojiti ali pridobiti potrdilo o onesposobitvi
orožja.
Vlogi za razvrstitev orožja iz prejšnjega
odstavka v skladu s spremenjenim 3. členom zakona se ugodi, pristojni
organ pa v orožno listino in v evidence vpiše spremembo kategorije, če je bil
vpis tega orožja v orožne listine iz prejšnjega odstavka opravljen pred
uveljavitvijo tega zakona, ali če imetnik izpolnjuje pogoje iz 17.a člena zakona.
Če imetnik ne izpolnjuje pogojev za razvrstitev orožja iz prejšnjega stavka,
lahko ravna v skladu z drugo alinejo prejšnjega odstavka.
Če orožje iz prvega odstavka tega člena ni
razvrščeno v skladu s spremenjenim 3. členom zakona in imetniku zanj ni
bilo izdano dovoljenje za zbiranje orožja oziroma imetnik tega orožja ni
odsvojil ali zanj pridobil potrdila o onesposobitvi orožja, se mu orožje in
orožna listina odvzameta.
Dokler orožje iz prvega odstavka tega člena
ni razvrščeno v skladu s spremenjenim 3. členom zakona, imetnik tega
orožja ne sme dajati na trg ali prenesti v drugo državo članico Evropske unije
oziroma v tretjo državo.
Imetniki veljavnih dovoljenj za zbiranje
orožja, ki so bila izdana za polavtomatsko orožje, ki je v skladu s
spremenjenim 3. členom zakona razvrščeno v 6.a, 7. ali 8.a točko
kategorije A in je bilo pred uveljavitvijo tega zakona razvrščeno v kategorijo
B, morajo ravnati v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena ter v petih letih
od uveljavitve tega zakona izpolniti pogoje za hrambo orožja kategorije A.
Z globo od 500 do 1.500 eurov se za
prekršek kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, četrtim ali petim
odstavkom tega člena.
Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, četrtim ali petim
odstavkom tega člena.
Z globo od 1.500 do 10.000 eurov se za
prekršek kaznuje podjetnik, ki ravna v nasprotju s prvim, četrtim ali petim
odstavkom tega člena.
Za prekršek iz prvega, drugega, četrtega
ali petega odstavka tega člena se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja.
Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ni storilčeva last.
Z globo od 500 do 1.500 eurov se za
prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba
podjetnika, ki ravna v nasprotju prvim, četrtim ali petim odstavkom tega člena.
45. člen
Uskladitev
poslovanja
Gospodarske družbe, podjetniki in druge
pravne osebe, ki imajo izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z
orožjem ali dejavnosti civilnega strelišča na podlagi Zakona o orožju (Uradni
list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09), morajo vložiti
vlogo za uskladitev svojega poslovanja s kategorijami orožja v skladu s
spremenjenim 3. členom zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona. Do
dokončne odločitve o izdaji novega dovoljenja za opravljanje dejavnosti prometa
z orožjem in dejavnosti civilnega strelišča veljajo dovoljenja, izdana za
opravljanje dejavnosti prometa z orožjem in dejavnosti civilnega strelišča na
podlagi Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno
besedilo in 85/09).
Predhodne privolitve za vnos orožja,
dovoljenja za iznos orožja in dovoljenja za uvoz, izvoz in tranzit orožja, ki
so bila izdana trgovcem pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi,
razen če so bila izdana za orožje, ki je v skladu s spremenjenim 3. členom
zakona razvrščeno v 6.a, 7. ali 8.a točko kategorije A in je bilo pred
uveljavitvijo tega zakona razvrščeno v kategorijo B. Za vnos, iznos, uvoz,
izvoz in tranzit orožja, ki je v skladu s spremenjenim 3. členom zakona
razvrščeno v 6.a, 7. ali 8.a točko kategorije A in je bilo pred začetkom
veljavnosti tega zakona razvrščeno v kategorijo B, morajo trgovci pridobiti
novo dovoljenje za vnos, iznos, uvoz, izvoz ali tranzit orožja v skladu s
kategorijami iz spremenjenega 3. člena zakona ter pred njegovo izdajo
uskladiti poslovanje v skladu s prejšnjim odstavkom.
Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim
odstavkom tega člena.
Z globo od 1.500 do 10.000 eurov se za
prekršek kaznuje podjetnik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom
tega člena.
Za prekršek iz prvega ali drugega odstavka
tega člena se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja. Stranska sankcija
se izreče tudi, če orožje ni storilčeva last.
Z globo od 500 do 1.500 eurov se za
prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba
podjetnika, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
46. člen
Ureditev
orožja, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali
drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali
akustično orožje
Osebe, ki imajo v posesti orožje, ki je
bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi
aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično
orožje, ga morajo najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona
oziroma pred dajanjem na trg označiti z jasno, trajno in enotno oznako po
predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma o označevanju ročnega strelnega
orožja in streliva.
Trgovec mora orožje iz prejšnjega odstavka
vpisati v evidence v skladu s 77. členom zakona najkasneje v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona oziroma pred dajanjem na trg.
Posamezniki ter pravne osebe in podjetniki
iz 21. člena zakona, ki posedujejo orožje iz prvega odstavka tega člena,
morajo najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona oziroma pred
dajanjem na trg, njegovim prenašanjem, nošenjem ali uporabo pri pristojnem
organu vložiti vlogo za pridobitev ustrezne orožne listine za to orožje. Orožno
listino izda pristojni organ, če imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5. in
6. točke drugega odstavka 14. člena zakona in če je orožje označeno v
skladu s prvim odstavkom tega člena ter ga je dovoljeno imeti v posesti v
skladu z zakonom.
Orožje iz prvega odstavka tega člena se
razvrsti v enako kategorijo, kot je bilo razvrščeno pred njegovo predelavo za
streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali
pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje strelno orožje.
Če orožne listine za orožje iz prvega
odstavka tega člena ni mogoče izdati v skladu z zakonom, se orožje kategorije
A, ki ga je dovoljeno zbirati, ter orožje kategorije B in C odvzame, orožje
kategorije A, ki je prepovedano, pa odvzame in pošlje ministrstvu, pristojnemu
za notranje zadeve.
Z globo od 500 do 1.500 eurov se za
prekršek kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom
tega člena.
Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim
odstavkom tega člena.
Z globo od 1.500 do 10.000 eurov se za
prekršek kaznuje podjetnik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim
odstavkom tega člena.
Za prekršek iz prvega, drugega in tretjega
odstavka tega člena se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja. Stranska
sankcija se izreče tudi, če orožje ni storilčeva last.
Z globo od 500 do 1.500 eurov se za
prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba
podjetnika, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega
člena.
47. člen
Pristojnost za
odločanje o prekrških in izrek globe v razponu
Za odločanje o prekrških iz 43., 44. in
46. člena tega zakona, ki ga stori posameznik, je pristojna policija. Za
odločanje o prekrških iz 43., 44., 45. in 46. člena tega zakona, ki ga
stori pravna oseba, podjetnik ali odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna
oseba podjetnika, je pristojen inšpektorat iz 80. člena zakona.
Ne glede na prejšnji odstavek je za
odločanje o prekrških iz 43., 44. in 46. člena tega zakona pristojen tudi
inšpektorat iz 80. člena zakona, če prekršek stori posameznik.
Za prekrške iz 43., 44. in 46. člena
tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od
najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
48. člen
Upravna taksa
Ob zamenjavi orožnih listin iz 43. in
44. člena tega zakona, prijavi orožja iz tretjega odstavka 43. člena
tega zakona in ob uskladitvi poslovanja iz 45. člena tega zakona se
upravna taksa ne plača.
Ob izdaji orožne listine iz 46. člena
tega zakona za vso orožje, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji,
dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v
rekvizitno ali akustično orožje, pred uveljavitvijo tega zakona se plača
upravna taksa za vlogo in odločbo po 1. in 3. tarifni številki Zakona o
upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo,
14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZeIP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO).
49. člen
Dovoljenja za
nabavo orožja, ki so bila izdana pred uveljavitvijo tega zakona
Dovoljenja za nabavo orožja, ki so bila
izdana pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi, pri registraciji
nabavljenega orožja pa se upoštevajo določbe spremenjenega in dopolnjenega
zakona.
50. člen
Preverjanje
pogojev
Pristojni organ po uradni dolžnosti preveri
izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 14. člena zakona
pri imetnikih veljavnega orožnega lista, dovoljenja za posest orožja in dovoljenja
za zbiranje ter pri odgovornih osebah imetnikov orožnega posestnega lista in
dovoljenja za zbiranje, najkasneje v petih letih od uveljavitve tega zakona.
Pri imetnikih veljavnega priglasitvenega lista pristojni organ po uradni
dolžnosti preveri izpolnjevanje pogoja iz 2. točke drugega odstavka
14. člena zakona najkasneje v petih letih od uveljavitve tega zakona.
51. člen
Postopki, ki so
bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona in rok za legalizacijo orožja
Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo
tega zakona, se zaključijo po določbah spremenjenega in dopolnjenega zakona.
Imetnik, ki poseduje orožje brez veljavne
listine za posest ali nošenje orožja, sme v treh mesecih po uveljavitvi tega
zakona pri pristojnem organu podati vlogo za pridobitev ustrezne orožne
listine. Pristojni organ izda ustrezno orožno listino po zakonu, razen orožnega
lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in da imetnik
izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena
zakona.
Ne glede na prejšnji odstavek se orožnih
listin ne izda za orožje kategorije A, razen če je bilo imetniku orožja iz
prejšnjega odstavka izdano veljavno dovoljenje za zbiranje orožja in je orožje
po določbah zakona dovoljeno zbirati.
Če orožne listine ni mogoče izdati, se z
orožjem kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje kategorije
A pa se pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
Za izdajo ustrezne orožne listine iz
drugega odstavka tega člena se plača upravna taksa za vlogo in odločbo po 1. in
3. tarifni številki Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 –
uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZeIP-J, 32/16, 30/18 –
ZKZaš in 189/20 – ZFRO).
52. člen
Uskladitev
glede orožja iz 6. točke kategorije D
Do uskladitve zakona s spremenjeno
razvrstitvijo orožja iz 6. točke kategorije D se glede pravic in obveznosti
posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov določbe zakona, ki se nanašajo na
orožje, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20
J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, uporabljajo tako, da se
nanašajo na orožje, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi
25 J ali več, določbe zakona, ki se nanašajo na orožje, pri katerem je
kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali hitrost izstrelka
na ustju cevi manjša kot 200 m/s, pa se uporabljajo tako, da se nanašajo na
orožje, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 25
J.
53. člen
Uskladitev
predpisov
Minister, pristojen za notranje zadeve,
uskladi predpise, izdane na podlagi Zakona o orožju (Uradni list RS,
št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09), z določbami
spremenjenega in dopolnjenega zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
Do uskladitve predpisov iz prejšnjega
odstavka, se uporabljajo predpisi, izdani na podlagi Zakona o orožju (Uradni
list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09), kolikor niso v
nasprotju s spremenjenimi in dopolnjenimi določbami zakona.
54. člen
Uveljavitev
zakona
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih
posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države – ZZNŠPP (Uradni
list RS, št. 105/22)
določa tudi:
»31. člen
Posameznik, ki je pridobil orožno listino
za orožje iz 6.a ali 7. točke kategorije A v skladu s 17.a členom Zakona o
orožju na podlagi dokazila o članstvu v strelski organizaciji, ki ima status
nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe, mora v enem letu
po uveljavitvi tega zakona:
-
pri pristojnem organu vložiti vlogo za pridobitev orožne listine za
orožje iz 6.a ali 7. točke kategorije A na podlagi dokazila, da je član
strelske športne organizacije, ki je članica Olimpijskega komiteja Slovenije –
Združenja športnih zvez ali mednarodno in uradno priznane strelske športne
zveze ob izpolnjevanju pogojev iz druge, tretje, četrte in pete alineje 17.a
člena Zakona o orožju, ali
-
zaprositi za izdajo dovoljenja za zbiranje orožja ali orožje odsvojiti
ali pridobiti potrdilo o onesposobitvi.
Pravna oseba, ki je pridobila orožje ali
dovoljenje za nabavo orožja iz 6.a ali 7. točke kategorije A po uveljavitvi
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (Uradni list RS,
št. 125/21) na podlagi statusa nevladne organizacije v javnem interesu na
področju obrambe, mora v enem letu po uveljavitvi tega zakona:
-
pri pristojnem organu vložiti vlogo za pridobitev orožne listine za orožje
iz 6.a ali 7. točke kategorije A na podlagi dokazila, da je članica strelske
športne organizacije, ki je članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja
športnih zvez ali mednarodno in uradno priznane strelske športne zveze, da se v
okviru pravne osebe aktivno vadi za tekmovanja ali tekmuje na strelskih
tekmovanjih, na katerih se uporablja orožje iz 6.a ali 7. točke kategorije A,
da strelska tekmovanja priznava strelska organizacija iz prve alineje prvega
odstavka 17.a člena Zakona o orožju ali mednarodno in uradno priznana strelska
športna zveza in da nabavljeno orožje iz 6.a ali 7. točke kategorije A
izpolnjuje pogoje, določene za strelsko disciplino, ki jo priznava mednarodno
in uradno priznana strelska športna zveza, ali
-
zaprositi za izdajo dovoljenja za zbiranje orožja ali orožje odsvojiti
ali pridobiti potrdilo o onesposobitvi.
Posameznik, ki je pridobil orožno listino
za orožje iz 8.a točke kategorije A v skladu s 17.a členom Zakona o
orožju, ter pravna oseba, ki je pridobila orožje ali dovoljenje za nabavo
orožja iz 8.a točke kategorije A po uveljavitvi Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 125/21) na podlagi
dokazila o članstvu v strelski organizaciji, ki ima status nevladne
organizacije v javnem interesu na področju obrambe oziroma na podlagi dokazila
o statusu nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe, mora v
enem letu po uveljavitvi tega zakona zaprositi za izdajo dovoljenja za zbiranje
orožja ali orožje odsvojiti ali pridobiti potrdilo o onesposobitvi.
Orožje in orožna listina se odvzameta:
-
posamezniku iz prvega odstavka tega člena, če ne pridobi orožne listine
na podlagi prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma posamezniku iz
prvega in tretjega odstavka tega člena, če ne zaprosi za izdajo dovoljenja za
zbiranje orožja ali orožja odsvoji ali pridobi potrdila o onesposobitvi,
-
pravni osebi iz drugega odstavka tega člena, če ne pridobi orožne
listine iz prve alineje drugega odstavka tega člena, oziroma pravni osebi iz
drugega in tretjega odstavka tega člena, če ne zaprosi za izdajo dovoljenja za
zbiranje orožja ali orožja odsvoji ali pridobi potrdila o onesposobitvi.
32. člen
Minister, pristojen za notranje zadeve,
uskladi predpise, izdane na podlagi Zakona o orožju, z določbami spremenjenega
zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Do uskladitve predpisov iz prejšnjega
odstavka se uporabljajo predpisi, izdani na podlagi Zakona o orožju, če niso v
nasprotju z določbami spremenjenega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
35. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.