Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o živinoreji obsega:
-
Zakon o živinoreji – ZŽiv (Uradni list RS, št. 18/02 z dne 28. 2. 2002),
-
Zakon o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne
18. 12. 2002),
-
Zakon o spremembah, dopolnitvah in razveljavitvi določenih zakonov na
področju kmetijstva in gozdarstva – ZdZPKG (Uradni list RS, št. 45/04 z dne 29.
4. 2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju varne
hrane, veterinarstva in varstva rastlin – ZdZPVHVVR (Uradni list RS, št. 90/12
z dne 30. 11. 2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o živinoreji – ZŽiv-A (Uradni
list RS, št. 45/15 z dne 24. 6. 2015).
ZAKON
O ŽIVINOREJI (ZŽiv)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa cilje živinoreje, pogoje in način reje
ter nemoteno rejo, ureja načine živinoreje in krmno bazo, rejske programe,
spreminjanje in ohranjanje lastnosti domačih živali, prenos selekcijskih dosežkov
v rejo, ohranjanje genetske variabilnosti, genetske rezerve in avtohtone pasme,
strokovne naloge in službe na področju živinoreje ter genske banke v živinoreji,
organizacije v živinoreji, izobraževalno in raziskovalno delo na področju živinoreje,
promet in trg s plemenskim materialom, načine zagotavljanja sredstev za uresničevanje
tega zakona ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.
(2) Določbe tega zakona se nanašajo na rejo kopitarjev, govedi,
prašičev, ovc, koz, kuncev, perutnine, rib in čebel (v nadaljnjem besedilu:
domače živali).
(3) Minister, pristojen za živinorejo (v nadaljnjem besedilu:
minister), lahko za rejo posameznih vrst drugih domačih živali predpiše posebne
pogoje v skladu s tem zakonom, za prosto živeče živali, ki se gojijo, pa tudi v
skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.
(4) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za prosto živeče živali,
ki se gojijo v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
2. člen
(namen in cilji zakona)
(1) Namen tega zakona je ureditev živinoreje zaradi prireje
kakovostnih živalskih proizvodov, ohranjanja kmetijskih površin v njihovi
funkciji, ohranjanja krajine in poseljenosti, sprejemanje posebnih ukrepov in
materialnih spodbud, ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji in genske banke
domačih živali ter zagotavljanje nemotene reje.
(2) Cilji živinoreje po tem zakonu so zlasti:
-
izboljševanje oziroma ohranjanje lastnosti domačih živali ob upoštevanju
njihove vitalnosti;
-
ohranjanje raznolikosti genomov in avtohtonih pasem;
-
ohranjanje kmetijskih zemljišč v njihovi rabi oziroma namembnosti;
-
zadostna prireja kakovostnih živalskih proizvodov;
-
varovanje dobrega počutja domačih živali;
-
zagotavljanje za vrsto značilne prehrane in krmljenja;
-
izvajanje sonaravne živinoreje;
-
zagotavljanje biotske raznovrstnosti v živinoreji;
-
preprečevanje negativnih posledic razmnoževanja v sorodstvu;
-
izvajanje zoohigienskih in etoloških normativov pri reji;
-
izvajanje okoljevarstvenih in prostorskih normativov pri reji;
-
uresničevanje pravic in dolžnosti rejcev živali ter organizacij v živinoreji;
-
izvajanje strokovnih nalog v živinoreji;
-
uporaba rezultatov strokovnega, svetovalnega, raziskovalnega in izobraževalnega
dela na področju živinoreje;
-
identifikacija, označevanje in registracija domačih živali;
-
uporaba informacijskih sistemov v živinoreji;
-
urejen promet s plemenskim materialom in živalskimi proizvodi;
-
zagotovitev varnosti ljudi pri reji.
3. člen
(pomen izrazov)
Za potrebe tega zakona uporabljeni izrazi pomenijo:
1.
Avtohtone pasme so pasme domačih živali, ki so nastale na območju
Republike Slovenije.
2.
Animalna biotehnologija pomeni vse dovoljene biotehnološke metode
oziroma postopke pri reji domačih živali.
3.
Biološki testi so vsi postopki za ugotavljanje pogostnosti določenih
genov. Biološki testi se izvajajo v skladu s predpisi in rejskim programom.
4.
Biotska raznovrstnost v živinoreji je del biotske raznovrstnosti živih
organizmov, ki se nanaša na živinorejo.
5.
Čebelja paša je organizirano izkoriščanje zmogljivosti pasišča po
pravilih pašnega reda.
6.
Dednina je celotna genetska informacija, ki jo ima nek ploden član v
populaciji, ki se spolno razmnožuje.
7.
Dobra živinorejska praksa je reja domačih živali na način, ki omogoča
dobro počutje domačih živali in ob upoštevanju naravnih danosti kmetijskega
prostora zagotavlja ohranjanje rodovitnosti zemlje v skladu z načeli
trajnostnega razvoja ter omogoča prirejo varnih živalskih proizvodov.
8.
Domače živali so živali, ki jih človek redi za svojo korist in živijo
pod njegovim varstvom ter oskrbo in niso prosto živeče živali po predpisih o
ohranjanju narave.
9.
Ekološki normativ je še dopustna obremenitev okolja pri reji domačih živali.
10.
Ekološki procesi in sistemi so naravni medsebojni odnosi organizmov in
okolja, v katerem živijo.
11.
Etološki normativi zagotavljajo domačim živalim tisti minimum, ki še
omogoča vrsti značilno obnašanje in njihovo dobro počutje.
12.
Genetski napredek je napredek populacije, ki je posledica izboljšanja
genetskih zasnov.
13.
Genetska vrednost živali je vrednost lastnega genotipa živali.
14.
Genetska rezerva je minimalno število živali obeh spolov, doz živalskega
semena, jajčnih celic ali zarodkov, ki morajo biti na zalogi v skladu z rejskim
programom in za zagotovitev ohranjanja genetske pestrosti za posamezno pasmo
ter zagotavljanje razmnoževanja domačih živali v izrednih razmerah.
15.
Genetska variabilnost je raznovrstnost genomov.
16.
Genska banka je nadzorovana reja domačih živali oziroma shranjevanje
plemenskega materiala za namene ohranjanja biotske raznovrstnosti domačih živali.
17.
Genski test je ugotavljanje določenega gena pri živalih.
18.
Genom je skupek vseh genov v celici.
19.
GVŽ - glava velike živine je predpisana enota za primerjavo med vrstami
in kategorijami domačih živali.
20.
Haremski pripust je prosto parjenje enega ali več plemenjakov s skupino
plemenic.
21.
Heterozis pomeni povečanje rasti, plodnosti, življenjske sile in drugih
lastnosti potomcev genetsko različnih staršev.
22.
Hlevska knjiga je predpisani dokument vseh podatkov, ki jih vodi
kmetijsko gospodarstvo o domačih živalih.
23.
Imetnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik domačih živali
ali za njih skrbi.
24.
Križanje je pri višjih organizmih parjenje genetsko različnih osebkov
nasprotnega spola.
25.
Mešano živalsko seme je združeno seme dveh ali več plemenjakov iste
vrste.
26.
Osemenjevalno središče je odobrena organizacija, ki redi plemenjake za
pridobivanje, pripravo in shranjevanje živalskega semena, opravlja promet z
njim ter lahko organizira ustrezne oblike za izvajanje dejavnosti
osemenjevanja.
27.
Oskrba domačih živali pomeni nastanitev, krmljenje, napajanje, čiščenje
in nego domačih živali ter uravnavanje pogojev pri njihovi reji, v skladu s
predpisi.
28.
Oskrbovalec živali je fizična oseba, ki oskrbuje domače živali.
29.
Parjenje v sorodstvu je parjenje živali, ki imajo poznanega skupnega
prednika.
30.
Plemenica je ocenjena in odbrana samica, ki izpolnjuje predpisane pogoje
iz potrjenega rejskega programa.
31.
Plemenjak je ocenjen, odbran in priznan samec, ki izpolnjuje predpisane
pogoje iz potrjenega rejskega programa.
32.
Plemenska vrednost je tisti del genetske vrednosti domače živali, ki se
prenaša na potomce.
33.
Plemenski material so plemenske živali, valilna jajca, živalsko seme,
jajčne celice in zarodki.
34.
Primerjalni test (kontrolno testiranje) je izbran način merjenja in
primerjanja posameznih lastnosti različnih pasem, linij ali križanj posameznih
vrst domačih živali, krme, krmnih dodatkov, opreme in drugega.
35.
Promet z živalmi, njihovimi proizvodi in surovinami je uvoz, izvoz,
tranzit, prodaja oziroma vsakršna prepustitev tretjemu.
35.a Promet z živalmi, njihovimi proizvodi in surovinami
je uvoz, izvoz, tranzit, prodaja oziroma vsakršna prepustitev tretjemu na
območju držav članic Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti);
36.
Provenienca je trgovsko ime za plemensko perutnino, ki jo je
selekcionist držal v zaprti jati in jo selekcioniral vsaj pet generacij. Tudi
končni križanec ima to ime.
37.
Populacija je skupina domačih živali, ki so vključene v isti rejski
program.
38.
Rejska dokumentacija so zootehniški dokumenti in druga dokumentacija, ki
se izdaja oziroma uporablja pri izvajanju rejskega programa.
39.
Reja je oskrba domačih živali ter druga ravnanja in postopki v zvezi z
njimi, ki niso posebej urejena z drugimi predpisi.
40.
Rejec živali je fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja z rejo domačih živali
in je praviloma njihov lastnik.
41.
Rejski program so metode in ukrepi za rejo domačih živali določene vrste
in pasme.
42.
Rodovniška knjiga je vsaka knjiga, datoteka, elektronski medij ali drug
pisni dokument, v katerega so vpisane plemenske živali, oziroma seznam
plemenskih živali, ki izpolnjujejo z rejskimi programi določene pogoje in so
odbrane za razmnoževanje.
43.
Selekcijski program je način preizkušanja, odbire in načrt uporabe
ocenjenih, odbranih in priznanih plemenskih živali za dosego rejskih ciljev.
44.
Tehnologije in načini reje so tehnološko tehnični postopki reje domačih živali.
45.
Testiranje domačih živali je predpisan način meritev posameznih
lastnosti domačih živali.
46.
Testna postaja je odobrena organizacija za merjenje lastnosti domačih živali
za potrebe selekcijskih programov in za potrebe primerjalnih testov ter za
vzrejo plemenjakov.
47.
Transgene domače živali so živali, pri katerih je trajno spremenjen
njihov genom z dodajanjem, odvzemanjem ali zamenjavo določenih genov oziroma
DNA elementov.
48.
Uvoz je vsak vnos plemenskega materiala iz držav, ki niso države članice
Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: tretje države) na carinsko območje Skupnosti,
razen vnosa zaradi tranzita in začasnega vnosa plemenskih živali za tekmovanja
in razstave.
49.
Zoohigienski normativi določajo minimalne pogoje za rejo domačih živali.
50.
Živalski proizvodi so mleko, jajca, med in drugi proizvodi domačih živali
ter vsi ostali proizvodi živalskega porekla.
II. REJA DOMAČIH ŽIVALI
4. člen
(smernice in izvajanje reje)
(1) Reja se mora izvajati tako, da se dosežejo nameni in cilji
živinoreje iz 2. člena tega zakona, da se ohranja rodovitnost kmetijskih zemljišč
in narava ter zagotavlja trajno izboljšanje kakovosti človeškega življenja.
(2) Imetniki in rejci živali izvajajo rejo v skladu s
predpisi in dobro živinorejsko prakso.
(3) Kadar je zaradi javnega interesa nujna preselitev kmetijskega
gospodarstva z obstoječe lokacije na novo lokacijo, mora predlagatelj
zagotoviti sredstva za tak ukrep.
5. člen
(tehnologija in način reje)
Pri reji so dovoljeni samo tehnologije in načini reje, ki izpolnjujejo
etološke normative in so v skladu z načeli, ki urejajo dolžnosti ljudi do
narave, zlasti v smislu trajnostnega razvoja, in vseh oblik življenja
(bioetika).
6. člen
(živalim prilagojena reja)
(1) Domače živali je treba rediti tako, da so zadovoljene njihove
biološke potrebe, da niso motene njihove telesne funkcije in obnašanje, da ni
presežena njihova prilagoditvena sposobnost in da se z njimi ravna skladno s
predpisi, ki urejajo zaščito živali in veterinarstvo.
(2) Krmljenje, nega in nastanitev so primerni, kadar ustrezajo
fiziološkim, etološkim in drugim potrebam domačih živali. Domače živali morajo
biti krmljene na način, ki ustreza posamezni vrsti domačih živali, biti morajo
primerno negovane in zagotovljena jim mora biti ustrezna nastanitev v objektih
za rejo. Prisilno krmljenje domačih živali je dovoljeno, če je to potrebno
zato, da preživijo ali zaradi zdravstvenih razlogov.
(3) Prevoz, zakol in usmrtitev domačih živali se morajo izvajati
v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo in zaščito živali in na način, s
katerim se ohranja kakovost domačih živali in živalskih proizvodov.
(4) Natančnejše pogoje za rejo predpiše minister.
(5) Zaradi ohranjanja kakovosti plemenskih živali lahko minister
za rejo posameznih kategorij plemenskih živali predpiše posebne pogoje.
7. člen
(krmna baza)
(1) Krmno bazo, ki jo predstavlja v državi pridelana ali proizvedena
krma, je potrebno ohranjati in izkoriščati po načelu trajnosti.
(2) Ministrstvo, pristojno za živinorejo (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo) zagotovi stalno spremljanje in proučevanje pridelane krme z
namenom izboljšanja njene hranilne vrednosti.
8. člen
(urejanje prostora)
(1) Pri urejanju prostora je treba zagotoviti prostorske možnosti
tudi za rejo.
(2) Zaradi zagotavljanja prostorskih možnosti iz prejšnjega
odstavka je potrebno pridobiti mnenje ministrstva v postopku sprejemanja
prostorskih izvedbenih aktov, kadar so v teh aktih vključena kmetijska zemljišča
ali kmetijska gospodarstva.
(3) Minister predpiše pogoje in način zagotavljanja
prostorskih možnosti za rejo.
9. člen
(reja na zavarovanih območjih)
(1) Kadar se s posebnim predpisom zavaruje območje, na
katerem se nahajajo kmetijska zemljišča, namenjena živinoreji, je potrebno pred
zavarovanjem takega območja pridobiti mnenje ministra.
(2) Kadar se s predpisom, s katerim se zavaruje določeno območje,
poseže v obseg ali pogoje reje, je rejec živali upravičen do odškodnine, v
skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, pri čemer se za izgubo ali
zmanjšanje dohodka od nepremičnine šteje tudi izguba ali zmanjšanje dohodka v
zvezi z rejo.
10. člen
(nemotena reja)
(1) (prenehal veljati)
(2) Imetnik oziroma rejec živali lahko nemoteno redi domače živali
na kmetijskih zemljiščih in v objektih za rejo, ki so njegova last ali jih ima
v najemu ali zakupu, v primeru čebelarjenja tudi na neobdelovalnih kmetijskih
zemljiščih, če izvaja rejo v skladu s predpisi.
(3) Nihče ne sme s protipravnim ravnanjem ali opustitvijo ovirati
imetnika oziroma rejca pri izvajanju nemotene reje, če jo rejec izvaja v skladu
s predpisi.
11. člen
(izvajanje nemotene reje)
Pri izvajanju nemotene reje je imetnik ali rejec živali upravičen
zlasti:
-
da ogradi posest z zaščitno ograjo in uredi poti v skladu s predpisi in
na način, ki drugim ne onemogoča izvrševanja zakonitih pravic;
-
da zahteva od pristojne organizacije, da ukrepa v skladu s predpisi o
lovu za zavarovanje in odvrnitev škode, ki jo povzroči ali bi jo lahko povzročila
prosto živeča divjad;
-
da v skladu s predpisi sodeluje v postopku sprejemanja in potrjevanja
ter spreminjanja lovsko gojitvenega načrta;
-
do odškodnine v skladu s predpisi o lovu za izgubljene domače živali in
izgubljeno prirejo ter za škodo na kmetijskih pridelkih, namenjenih živinoreji,
ki jo povzroči prosto živeča divjad;
-
do odškodnine v skladu s predpisi o lovu za dodatno zdravstveno varstvo
in nego poškodovanih domačih živali, če škodo povzroči prosto živeča divjad;
-
da v skladu s predpisi zahteva državno pomoč oziroma do odškodnine v
primeru odrejenih preventivnih ukrepov pri sumu na živalske bolezni;
-
da prepove vodenje domačih živali, ki niso vpisane v register njegovega
kmetijskega gospodarstva in psov, po lastnih ali najetih kmetijskih zemljiščih
v uporabi;
-
do odškodnine v ostalih primerih povzročitve škode po splošnih predpisih
o odškodnini.
12. člen
(kmetijska infrastruktura)
Za izvajanje reje je potrebna ustrezna kmetijska
infrastruktura (ograde, dostopi do kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev
kot so poti in kolovozi, kmetijska poslopja na poljih, planinah in podobno).
Rejec živali lahko v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, postavi in
uporablja potrebno kmetijsko infrastrukturo, ki mu zagotavlja nemoteno rejo.
13. člen
(oskrba živali)
(1) Z oskrbo živali je potrebno zagotoviti takšno ravnanje pri
reji, transportu in drugih postopkih, ki najbolj ustreza posamezni vrsti domačih
živali, skladno s predpisi o zaščiti živali. Preprečiti ali odpraviti je treba
nepravilnosti ali pomanjkljivosti v načinu reje, ki negativno vplivajo na dobro
počutje in zdravje domačih živali.
(2) Za bolne, poškodovane in onemogle domače živali je
oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v
primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor, skladno s predpisi o zaščiti živali
in veterinarstvu.
(3) Pri reji oziroma oskrbi živali so prepovedana ravnanja ali
opustitve, ki bi jim lahko prizadejale bolečino, trpljenje ali poškodbe,
skladno s predpisi o zaščiti živali.
14. člen
(usposobljenost oskrbovalcev živali)
(1) Oskrbovalec živali mora imeti ustrezno usposobljenost in
znanje o reji in ravnanju z domačimi živalmi, zdravstvenem varstvu domačih živali,
krmi in krmljenju domačih živali, živalskih proizvodih in ravnanju z živinskimi
gnojili. Stopnja in vrsta usposobljenosti in znanja sta odvisni od zahtevnosti
opravil pri reji oziroma oskrbi živali.
(2) Način ugotavljanja usposobljenosti in znanja iz prejšnjega
odstavka predpiše minister.
15. člen
(zootehniška opravila)
(1) Imetnik živali lahko, ob upoštevanju predpisov o zaščiti živali,
sam izvaja le tista zootehniška opravila, ki so potrebna za zaščito domačih živali
in za uspešnost reje, zlasti pa:
-
prvo pomoč (trokiranje, sondiranje, zaustavljanje krvavitev, oskrba ran,
pomoč pri porodu);
-
kastracijo pujskov, mlajših od enega tedna;
-
aplikacijo železovih preparatov proti anemiji pujskov;
-
kupiranje repkov pri pujskih in jagnjetih do četrtega dneva starosti;
-
ščipanje oziroma brušenje zob pri pujskih prvi dan po rojstvu;
-
oskrbo in nego parkljev, kopit ter čiščenje živali;
-
pripuščanje plemenjakov;
-
zunanji aparativni pregled na brejost;
-
označevanje domačih živali v skladu s predpisi;
-
uporabo in dajanje dovoljenih farmakoloških sredstev, ki niso vezana na
izdajo recepta;
-
dezinfekcijo in dezinsekcijo živinorejskih objektov z dovoljenimi
sredstvi;
-
nego in striženje dlake ter volne;
-
prirezovanje kril maticam in druga čebelarska opravila.
(2) Imetnik živali mora biti za izvajanje zootehniških opravil
iz prejšnjega odstavka usposobljen.
(3) Minister predpiše usposobljenost, ki jo mora imeti imetnik
živali za izvajanje posameznih zootehniških opravil ter ostale pogoje in
postopke za zootehniška opravila, ki jih lahko izvaja imetnik živali.
16. člen
(krmljenje)
(1) Rejec živali mora živali redno in dovolj izdatno
oskrbovati s kakovostno in ustrezno krmo, ustrezno vodo za napajanje ter
zrakom, ribe po potrebi s kisikom, tako da so zadovoljivo pokrite njihove
prehranske in druge biološke potrebe.
(2) Druga vprašanja v zvezi s krmo urejajo posebni predpisi.
17. člen
(objekti za rejo)
(1) Kmetijsko gospodarstvo ima lahko za rejo zlasti naslednje
objekte:
-
hleve, lope, staje, molzišča;
-
čebelnjake;
-
bazene za rejo rib in ribnike na kmetijskem gospodarstvu;
-
gnojišča in druge objekte za živalske iztrebke;
-
skladišča za krmo (npr.: seniki, kozolci, silosi, kašče, kleti) in vodo;
-
strojne lope;
-
druge prostore za rejo (ograjeni in neograjeni pašniki z nadzorovano pašo,
ograde, tekališča, izpusti, kali za zbiranje vode in drugo).
(2) Objekti za rejo rib in ribniki na kmetijskem gospodarstvu
se lahko zgradijo in se v njih izvaja reja rib le, če so poleg pogojev, ki jih
določa ta zakon, izpolnjeni tudi posebni pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo
gospodarsko rabo vode za potrebe ribogojstva.
(3) Kmetijska gospodarstva se glede na obseg reje delijo na
velike in male obrate. Veliki obrati po tem zakonu so tisti, v katerih se
dnevno redi 300 ali več GVŽ domačih živali.
(4) Projektna dokumentacija za gradnjo ali rekonstrukcijo velikih
obratov mora biti v skladu s pogoji, ki jih glede objektov in opreme predpiše
minister. K projektni dokumentaciji za izdajo dovoljenja za gradnjo ali
rekonstrukcijo velikega obrata mora biti pridobljeno soglasje ministrstva.
(5) Dovoljenje za obratovanje velikih obratov izda minister na
podlagi vloge, če obrat izpolnjuje predpisane pogoje glede objektov in opreme.
Na podlagi izdanega dovoljenja ministrstvo vpiše obrat v register velikih
obratov. Podrobnejše pogoje za vpis v register in vodenje registra predpiše minister.
(6) Minister predpiše pogoje glede objektov in opreme, ki jih
morajo izpolnjevati obrati za rejo.
18. člen
(oprema za rejo)
(1) Zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti domačih živali in
živalskih proizvodov mora rejec živali v skladu z zoohigienskimi in etološkimi
normativi pri reji posameznih vrst domačih živali uporabljati ustrezno opremo
za nastanitev, krmljenje, napajanje, čiščenje in nego ter opremo za uravnavanje
okoljskih pogojev in transport živalskih iztrebkov.
(2) Med opremo za rejo se šteje zlasti:
-
ustrezna stojišča, bokse, priveze, kletke, hlevska tla, naprave v
bazenih za vzrejo rib in ribnikih, ki morajo omogočati domačim živalim vrsti
značilno obnašanje in dobro počutje;
-
ustrezne naprave za zagotavljanje ustrezne klime in osvetlitve;
-
ustrezne naprave za vodenje domačih živali;
-
ustrezne panje in nakladne panje;
-
ustrezne naprave za uravnavanje pretoka vode v bazenih za vzrejo rib in
ribnikih.
(3) Natančnejše pogoje o opremi za rejo posameznih vrst domačih
živali predpiše minister.
19. člen
(varno delo v živinoreji)
Tehnične, tehnološke, zdravstvene, higienske in druge pogoje
za varno delo v živinoreji urejajo predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
20. člen
(živalski iztrebki in gnojenje)
(1) Živalski iztrebki so blato, seč in usedlina iz
sedimentacijskih bazenov za ribe ter se uporabljajo kot gnoj, gnojnica in
gnojevka.
(2) Živalski iztrebki in kompost se v skladu s predpisi ter
dobro kmetijsko in živinorejsko prakso, uporabljajo za gnojenje na kmetijskih
zemljiščih na način, ki zagotavlja oskrbo rastlin s hranilnimi snovmi in ohranitev
rodovitnosti tal. Živalski iztrebki in kompost se v tem primeru ne štejejo za
odpadke.
(3) Z živalskimi iztrebki, ki se ne uporabijo za gnojenje v skladu
s prejšnjim odstavkom, je treba ravnati v skladu s predpisi o ravnanju z
odpadki.
21. člen
(objekti za živalske iztrebke)
(1) Z živalskimi iztrebki je treba ravnati tako, da niso ogroženi
zdravje ljudi in domačih živali, okolje ter kakovost krme in živalskih
proizvodov.
(2) Objekti za živalske iztrebke (gnojišča, gnojnične jame in
jame za gnojevko, lagune, sedimentacijski bazeni) in naprave za predelavo in
obdelavo živalskih iztrebkov morajo izpolnjevati predpisane tehnične in tehnološke
pogoje.
(3) Podrobnejše tehnične in tehnološke pogoje za objekte in
naprave iz prejšnjega odstavka ter za ravnanje z živalskimi iztrebki po tem
zakonu predpiše minister.
22. člen
(kataster čebelje paše, pašni red in program napovedi medenja)
(1) Kataster čebelje paše je zbirka podatkov o določitvi in
osnovni zmogljivosti pasišč po posamezni vrsti čebelje paše, ki ga vodi
izvajalec javne službe strokovnih nalog v živinoreji na področju spremljanja in
napovedi medenja v čebelarstvu.
(2) Čebelarski pašni red določa pravila za organiziran prevoz
na čebeljo pašo in izkoriščanje čebelje paše na območju enega ali več pasišč,
določenih s katastrom čebelje paše za obdobje petih let. Paša čebel na čebeljih
pasiščih je dovoljena le na podlagi potrjenega čebelarskega pašnega reda in na
način, ki ga določa čebelarski pašni red. Čebelarske pašne rede predložijo
organizacije čebelarjev z območja pasišč in jih potrdi minister z odločbo za
obdobje petih let. Če je na posameznem pasišču več organizacij čebelarjev,
morajo predložiti za to pasišče skupni predlog čebelarskega pašnega reda. Če na
določenem območju ni organizacije čebelarjev ali če ta ne predlaga pašnega
reda, ga predlaga zveza čebelarskih organizacij. Organizacija čebelarjev vodi
in upravlja čebelje pasišče v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarski pašni
red.
(3) Poziv za predložitev predlogov čebelarskih pašnih redov
se javno objavi.
(4) Zveza čebelarskih organizacij pripravi program spremljanja
in napovedi medenja v čebelarstvu, ki ga potrdi minister z odločbo za obdobje
petih letih. Program se izvaja kot javna služba strokovnih nalog v živinoreji.
Program vsebuje zlasti:
-
območje delovanja;
-
način zbiranja podatkov;
-
pogoje in način obveščanja uporabnikov.
(5) Podrobnejše pogoje za kataster čebelje paše, čebelarski pašni
red in program napovedi medenja v čebelarstvu predpiše minister.
23. člen
(označevanje in registracija domačih živali)
(1) Zaradi zootehniških in veterinarskih razlogov, izvajanja ukrepov
kmetijske politike, prometa in sledenja domačih živali, zagotavljanja zadostne
prireje živalskih proizvodov ter zagotavljanja kakovosti živalskih proizvodov
morajo biti domače živali označene in registrirane v predpisanih rokih in na
predpisan način.
(2) Za označitev domačih živali mora poskrbeti lastnik živali.
Žival označi lastnik oziroma rejec živali sam ali osebe, ki jih izbere izmed
oseb, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za strokovne delavce po tem zakonu
oziroma oseb v skladu s predpisi o veterinarstvu. Za pravilnost označitve živali
odgovarja lastnik oziroma rejec živali, če opravlja označitev sam; če pa izbere
za izvedbo označitve drugo osebo, odgovarja za pravilnost označitve ta oseba.
Označitev kopitarjev opravlja rejska organizacija, ki je priznana za vodenje
rodovniških knjig za kopitarje.
(3) Ministrstvo zagotavlja označevanje in vodi register domačih
živali, razen registra kopitarjev, ki ga vodi rejska organizacija iz prejšnjega
odstavka.
(4) Rejci so dolžni voditi predpisano hlevsko knjigo in druge
predpisane zbirke podatkov ter sporočati podatke na predpisan način.
(5) Minister predpiše vrste domačih živali, ki morajo biti označene,
načine označevanja ter vrste, vsebino in način vodenja registrov, hlevskih
knjig in drugih zbirk podatkov.
24. člen
(zbirke podatkov v živinoreji)
(1) Rejci živali, izvajalci javnih služb in organizacije v živinoreji
po tem zakonu morajo voditi predpisane evidence, registre in druge zbirke
podatkov, ki so povezane v informacijski sistem in mednarodne informacijske
sisteme na področju živinoreje.
(2) Ministrstvo zagotavlja povezanost in dostop do drugih
zbirk podatkov v kmetijstvu z zbirkami podatkov v živinoreji.
(3) Vodenje zbirk podatkov, ki jih po tem zakonu vzpostavijo in
vodijo izvajalci javnih služb, se financira iz proračuna Republike Slovenije.
Zbirke podatkov so last Republike Slovenije.
(4) Način zbiranja podatkov, uporabo zbranih podatkov in
druge pogoje delovanja informacijskih sistemov ter natančnejše pogoje vodenja
registrov, evidenc in drugih zbirk podatkov predpiše minister.
25. člen
(meritve lastnosti in druge zbirke)
(1) Zbirke podatkov o meritvah proizvodnih in drugih lastnosti
domačih živali, druge zbirke podatkov v živinoreji ter načine posredovanja
podatkov s področja živinoreje predpiše minister ob upoštevanju postopkov in
metod, ki jih določajo pristojne mednarodne organizacije s področja živinoreje,
s katerimi sodeluje Republika Slovenija.
(2) Za vodenje in vzdrževanje zbirk podatkov po tem zakonu,
lahko ministrstvo pridobiva in uporablja podatke po postopku in na način, ki ga
določa zakon, ki ureja kmetijstvo.
(3) Dostop do zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena
imajo za potrebe kmetijskega svetovanja tudi izvajalci javne službe na področju
kmetijskega svetovanja. Medsebojna razmerja in obseg dostopa do zbirk podatkov
se uredi s pogodbo med ministrstvom in izvajalcem javne službe na področju
kmetijskega svetovanja.
26. člen
(uporaba zbirk podatkov)
(1) Izvajalci javnih služb po tem zakonu pridobivajo in uporabljajo
poleg zbirk podatkov iz 24. in 25. člena tega zakona tudi podatke, ki jih v
okviru predpisanih zbirk podatkov vodi ministrstvo, drugi državni organi, javni
zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi in se nanašajo
na:
-
zemljiški kataster;
-
kmetijska gospodarstva;
-
zbirke statističnih podatkov v živinoreji;
-
podatke v veterini in gozdarstvu;
-
podatke o okolju, ki se nanašajo na kmetijstvo in živinorejo;
-
register prostorskih enot;
-
poslovni register Slovenije;
-
register stavb;
-
zemljiško knjigo;
-
register stalnega prebivalstva;
-
centralni register prebivalcev;
-
temeljne topografske načrte, topografske karte, pregledne karte in
digitalne ortofoto načrte;
-
druge podatke v živinoreji.
(2) Neposreden dostop do informacijskih zbirk podatkov se
omogoči v obsegu, ki je nujno potreben za izvajanje nalog javnih služb po tem
zakonu in skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, na način, ki
ga predpiše minister.
(3) Upravljalci zbirk podatkov posredujejo izvajalcem javnih
služb po tem zakonu podatke brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne
materialne stroške za potrebne dodatne izvode.
27. člen
(kakovost živalskih proizvodov)
(1) Načini reje, rejski programi in cilji, transport in zakol
domačih živali in predelava živalskih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi,
morajo omogočati čim boljšo kakovost ter ekološko varno pridobivanje živalskih
proizvodov. Lastnosti domačih živali za prirejo varnih in kakovostnih živalskih
proizvodov se ugotavljajo s primerjalnimi testi.
(2) Način označevanja živalskih proizvodov z oznako, iz katere
je razviden način reje, predpiše minister.
III. SONARAVNA ŽIVINOREJA
28. člen
(načini živinoreje)
(1) Konvencionalna živinoreja so splošni načini reje domačih živali,
ki dovoljujejo uporabo dovoljenih sistemov reje, oskrbe, krme in stimulatorjev
prireje.
(2) Sonaravna živinoreja je okolju prijazna oblika kmetijske dejavnosti,
ki jo je mogoče izvajati le na kmetijskih gospodarstvih z enako obliko
sonaravne rastlinske pridelave. Sonaravna živinoreja se izvaja zlasti v
naslednjih oblikah:
-
integrirana živinoreja je reja živali na kmetijskem gospodarstvu ali v
območju s ciljem maksimalne uravnoteženosti kroženja snovi na obratu ali v območju,
tako da vnos snovi v krogotok ne sme preseči iznosa;
-
ekološka (organska, biološka) živinoreja je reja živali, ki se izvaja
pretežno po naravnih metodah in postopkih, ki jih določa zakon, ki ureja
kmetijstvo;
-
biološko dinamična živinoreja je reja živali z upoštevanjem ekološke živinoreje
in ustreza zahtevam biodinamičnega kmetovanja, z upoštevanjem naravnih
zakonitosti pri reji domačih živali;
-
permakulturna živinoreja je reja živali, ki ustreza zahtevam permakulturnega
kmetovanja tako, da se v celoti izvaja na kmetijskem gospodarstvu z zaprtim
krogotokom snovi.
(3) Na podlagi vloge se kmetijsko gospodarstvo vpiše v evidenco
pridelovalcev in predelovalcev ekoloških ali integriranih kmetijskih pridelkov,
oziroma živil, ki jo vodijo organizacije za kontrolo kmetijskih pridelkov
oziroma živil po zakonu, ki ureja kmetijstvo, ločeno po oblikah sonaravne živinoreje.
(4) Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kmetijska
gospodarstva, da se lahko razvrstijo v posamezne oblike sonaravne živinoreje,
način vpisa v evidenco ter metode in postopke izvajanja ekološke in drugih
oblik sonaravne živinoreje predpiše minister.
IV. REJSKI PROGRAMI, SPREMINJANJE IN OHRANJANJE
LASTNOSTI DOMAČIH ŽIVALI
29. člen
(rejski programi)
(1) Rejske programe izvajajo organizacije v živinoreji po tem
zakonu. Za vsako vrsto domačih živali oziroma pasmo je lahko eden ali več
rejskih programov.
(2) Rejski program določa rejske cilje, velikost populacije, rejske
metode in selekcijske programe, razvojne in raziskovalne strokovne naloge za
potrebe povečanja učinkovitosti izvajanja programa, ukrepe za gospodarnejšo
rejo domačih živali in za zagotavljanje širjenja genetskega napredka ter
kakovosti živalskih proizvodov, letne programe uporabe posameznih plemenjakov
in način objave podatkov ter opredeljuje pogoje za sodelovanje in uporabo storitev
rejskega programa, v skladu z zootehniškimi standardi.
(3) Zootehniški standardi iz prejšnjega odstavka določajo
zlasti pogoje za promet s plemenskim materialom, pogoje, postopek in način
vodenja rodovniških knjig in registrov, vsebino zootehniških dokumentov, pogoje
za sprejem živali za pleme, metode za spremljanje lastnosti in ocenjevanje genetskih
vrednosti ter pogoje za priznavanje organizacij, ki sodelujejo v rejskem
programu. Minister predpiše zootehniške standarde za vsako vrsto domačih živali.
(4) Rejski program, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu, potrdi
minister z odločbo.
(5) Vloga za potrditev rejskega programa se vloži na ministrstvo
hkrati z vlogo za priznanje rejske organizacije iz 90. člena tega zakona.
(6) Če vlagatelj ne želi, da se njegov program vključi v skupni
temeljni rejski program, mora to posebej navesti v vlogi.
(7) Z odločbo iz 87. člena tega zakona o priznanju rejske
organizacije minister potrdi tudi rejski program.
(8) Potrjen rejski program preneha veljati na podlagi odločbe
ministra v naslednjih primerih:
-
če se ugotovi bistvene kršitve ali pomanjkljivosti pri izvajanju
potrjenega rejskega programa;
-
s prenehanjem priznanja rejske organizacije.
30. člen
(selekcijski program)
(1) Selekcijski program določa način preizkušanja, ocenjevanja,
odbiranja domačih živali ter priznavanja in načrt uporabe plemenskih živali za
dosego rejskih ciljev. Selekcijski program je obvezni sestavni del rejskega
programa.
(2) Metode za napovedovanje plemenskih vrednosti in ocenjevanje
plemenskih živali so obvezni sestavni del selekcijskega programa.
(3) Po potrditvi rejskega programa odloči o spremembi ali
uporabi novih metod za napovedovanje plemenskih vrednosti in ocenjevanje
plemenskih živali minister z odločbo na podlagi mnenja Sveta za živinorejo.
31. člen
(pogoji za potrditev rejskega programa)
Rejski program se lahko potrdi, če poleg pogojev iz 29. in
30. člena tega zakona izpolnjuje še naslednje pogoje, in sicer:
-
da je primeren za pospeševanje živinoreje v skladu z določbami tega
zakona in se z njegovim izvajanjem dosegajo rejski cilji ter da je zagotovljena
kontrola proizvodnosti ali delovne sposobnosti in drugih lastnosti domačih živali;
-
da je zagotovljena dovolj velika populacija domačih živali za izvajanje
programa;
-
da je zagotovljeno ustrezno strokovno, tehnično in organizacijsko
izvajanje programa;
-
da so zagotovljeni ustrezno usposobljeni strokovni delavci;
-
da določa izbrane metode in načini za preverjanje porekla plemenskih živali;
-
da so plemenske živali, ki so vključene v program, označene na predpisan
način tako, da je mogoče zagotoviti njihovo istovetnost;
-
da je zagotovljeno vodenje vse predpisane rejske dokumentacije;
-
da zagotavlja ohranjanje genetske variabilnosti in biotske raznovrstnosti
v živinoreji;
-
da zagotavlja izvajanje ukrepov, s katerimi se preprečuje nenačrtno
parjenje v sorodstvu;
-
da so zagotovljene genetske rezerve;
-
da je zagotovljen sistem notranje kontrole nad ključnimi opravili
izvajanja rejskega in selekcijskega programa.
32. člen
(zootehniški dokumenti)
(1) Zootehniški dokumenti so predpisane listine o plemenskem materialu,
ki jih kot storitev za živinorejo izdaja organizacija v živinoreji z njenega
področja in območja delovanja, v skladu s potrjenim rejskim programom.
(2) Podrobnejšo vsebino, obliko in pogoje za izdajo zootehniških
dokumentov predpiše minister.
33. člen
(skupni temeljni rejski program)
(1) Za zagotavljanje genetske variabilnosti in splošnega napredka
živinoreje in zaradi ohranjanja potrebnega števila plemenskih živali in drugega
plemenskega materiala ima Republika Slovenija skupni temeljni rejski program (v
nadaljnjem besedilu: STRP), s katerim se za pet let določi potrjene rejske programe,
ki se izvajajo kot javna služba strokovnih nalog v živinoreji ter sredstva za
izvedbo teh programov.
(2) Minister z odločbo po uradni dolžnosti na podlagi strokovnega
mnenja Sveta za živinorejo določi potrjene rejske programe, ki se vključijo v
STRP.
(3) V primeru, da za posamezno pasmo domačih živali, ki se
vključijo v STRP, ni potrjenega rejskega programa, pripravi ustrezen rejski
program ministrstvo in zagotovi njegovo izvedbo.
34. člen
(zagotavljanje izvajanja STRP)
(1) Republika Slovenija mora zagotavljati neprekinjeno izvajanje
STRP. Izvajalci tega programa morajo zagotavljati izvajanje programa na
celotnem območju Republike Slovenije. Z določitvijo programa se določi tudi način
financiranja izvedbe programa za obdobje njegove veljavnosti.
(2) Izvajalci STRP morajo zagotavljati načelo javnosti in dostopnosti
do rezultatov programa. O izvajanju STRP morajo izvajalci letno poročati
ministrstvu. Zaradi obveščanja in osveščanja javnosti izvajalci STRP potrjene
rejske programe in rezultate izvajanja programov javno objavijo.
35. člen
(posebni ukrepi)
Zaradi gospodarskega in nacionalnega pomena, ki ga ima živinoreja
v Republiki Sloveniji, povečevanja konkurenčnosti s pomočjo izboljševanja
genetskih vrednosti populacij domačih živali, zagotavljanja biotske
raznovrstnosti v živinoreji in zagotavljanja primerljive kakovosti plemenskih živali
in drugega plemenskega materiala mora ministrstvo zagotoviti nadzor nad
izvajanjem rejskih programov. V primeru, da so kljub izvajanju tega zakona ogroženi
njegovi nameni in cilji ali da so ti nameni in cilji ogroženi zaradi izrednih
in nepredvidenih dogodkov, mora ministrstvo sprejeti oziroma predlagati posebne
ukrepe za uresničevanje ciljev in namenov iz tega zakona.
36. člen
(rodovniška knjiga)
(1) Priznana rejska organizacija vodi za posamezno vrsto in
pasmo rodovniško knjigo, v katero vpiše vsako plemensko žival, ki izpolnjuje
predpisane pogoje.
(2) Rodovniška knjiga je glede na poreklo in značilnosti domačih
živali razdeljena na glavne in dodatne dele.
(3) Pri čistopasemskih kopitarjih in za avtohtone pasme se
vodi tudi izvorna rodovniška knjiga za posamezne pasme. Za avtohtone slovenske
pasme kopitarjev vodi izvorno rodovniško knjigo o izvoru pasme rejska
organizacija, ki je z odločbo ministra priznana na območju Republike Slovenije.
(4) Minister predpiše podrobnejše pogoje za vpis domačih živali
v rodovniško knjigo ter obliko in vsebino rodovniške knjige.
37. člen
(plemenske živali)
(1) Kot plemenske živali se lahko opredelijo le tiste domače živali,
ki so v času spolne zrelosti sposobne za razmnoževanje in izpolnjujejo
predpisane pogoje ter pogoje iz potrjenih rejskih programov ter so namenjene
razmnoževanju.
(2) Plemenske živali morajo biti označene na predpisan način,
imeti morajo poznano poreklo, vpisane morajo biti v rodovniško knjigo in zanje
se mora voditi predpisana rejska dokumentacija. Izpolnjevati morajo pogoje za
odbiro za pleme na posameznih stopnjah selekcije v skladu z rejskimi programi.
(3) Minister predpiše pogoje za sprejem plemenskih živali za
pleme.
38. člen
(druge plemenske živali)
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena se
kot plemenske opredelijo tudi druge domače živali, če je to potrebno zaradi
ohranitve pasme, linije, testiranja in drugih utemeljenih razlogov.
(2) O odstopu od predpisanih pogojev za plemenske živali iz
prejšnjega odstavka odloči minister z odločbo na podlagi vloge rejca ali priznane
organizacije po tem zakonu.
39. člen
(poreklo plemenskih živali)
(1) Za vsako plemensko žival ali drug plemenski material mora
biti znano poreklo.
(2) Poreklo plemenskih živali je lahko popolno ali delno. Za
popolno poreklo se šteje poreklo, za katerega sta poznani dve ali več generacij
prednikov, kar je določeno v rejskem programu.
(3) Za delno poreklo se šteje poreklo, za katerega ni mogoče
zagotavljati poznavanja prednikov po prejšnjem odstavku v celoti. Minimalni
delež znanega porekla v takem primeru določa rejski program.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo za ribe in čebele.
Minister predpiše način določanja porekla za ribe in čebele.
(5) Podrobnejše pogoje za popolno in delno poreklo ter metode
in načine preverjanja porekla predpiše minister.
40. člen
(kakovostni razredi plemenskih živali)
(1) Za potrebe vpisa v rodovniško knjigo, zaradi
primerljivosti plemenskega materiala v prometu, zaradi izvajanja rejskih
programov in drugih potreb pri reji mora biti vsaka plemenska žival ocenjena in
razvrščena v ustrezni kakovostni razred.
(2) Postopke in načine razvrščanja v kakovostne razrede določa
rejski program.
41. člen
(priznavanje novih pasem in linij domačih živali)
(1) Pasma je fenotipična ali geografska podvrsta domačih živali,
za katero je značilna frekvenca genov, ki jih loči od ostalih živali iste
vrste.
(2) Linija je skupina domačih živali, ki imajo eno ali več skupnih
lastnostih, po katerih se razlikujejo od drugih domačih živali iste pasme.
(3) Nove pasme in linije domačih živali, ki nastanejo na območju
Republike Slovenije, prizna minister z odločbo na predlog rejske organizacije.
(4) Minister predpiše podrobnejše pogoje za priznavanje novih
pasem in linij domačih živali.
42. člen
(primerjalno preverjanje novih pasem, provenienc, linij in
uvoženih plemenskih živali)
Za vključevanje novih pasem, provenienc, linij in uvoženih
plemenskih živali v potrjen rejski program mora biti opravljeno primerjalno
preverjanje določenih lastnosti v skladu s potrjenim rejskim programom.
43. člen
(plemenjaki)
(1) Odobrene pripustne postaje in odobrena osemenjevalna središča
lahko uporabljajo le odbrane plemenjake, za katere je z izdanimi zootehniškimi
dokumenti o priznavanju plemenjakov dovoljena njihova raba.
(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za rejce živali,
ki razmnožujejo plemenske živali.
(3) S potrjenim rejskim programom se določi pogoje in način
uporabe ter obdobje priznavanja plemenjakov.
(4) V izjemnih primerih, ko je ogroženo razmnoževanje domačih
živali, lahko minister dovoli odstopanje od določb prvega odstavka tega člena.
(5) S potrjenimi rejskimi programi mora biti zagotavljeno zadostno
število plemenjakov oziroma zadostno število doz živalskega semena v skladu z
letnim programom uporabe posameznih plemenjakov.
(6) Republika Slovenija zagotavlja sredstva za sofinanciranje
reje zadostnega števila plemenjakov v skladu s STRP.
44. člen
(živalsko seme)
(1) Živalsko seme (v nadaljnjem besedilu: seme) je dovoljeno
dajati v promet in uporabljati le, če so izpolnjeni zlasti naslednji pogoji:
-
da je pridobljeno in skladiščeno v odobrenem osemenjevalnem središču;
-
da je pridobljeno od plemenjakov, ki imajo zootehniški dokument o
priznavanju iz prejšnjega člena;
-
da je označeno na predpisan način in se zanj vodi ter ga spremlja
predpisana rejska dokumentacija;
-
da ustreza predpisanim pogojem kakovosti in zdravstvene ustreznosti;
-
da promet s semenom opravlja odobreno osemenjevalno središče;
-
da izpolnjuje druge predpisane zootehniške pogoje.
(2) Pri posameznih vrstah domačih živali je dovoljena tudi
uporaba mešanega semena. Vrste domačih živali in način uporabe mešanega semena
predpiše minister.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne
uporabljajo za seme rib, kuncev, perutnine in čebel.
(4) Natančnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše
minister.
45. člen
(živalske jajčne celice in zarodki)
(1) Živalske jajčne celice in zarodke (v nadaljnjem besedilu:
jajčne celice in zarodki) je dovoljeno uporabljati samo, če:
-
so pridobljeni in skladiščeni na predpisan način v odobreni organizaciji
za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov;
-
izvirajo od plemenskih živali, ki izpolnjujejo pogoje za pridobivanje
jajčnih celic in zarodkov, v skladu z rejskim programom;
-
so označeni na predpisan način, če pa se nahajajo v živali prejemnici,
mora biti ta označena v skladu s predpisi;
-
jih spremlja predpisana rejska dokumentacija;
-
so kakovostni in zdravstveno ustrezni.
(2) Določbe tega člena se ne nanašajo na ikre, valilna jajca
perutnine in čebele.
(3) Natančnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše
minister.
46. člen
(poseg v dednino in transgene domače živali)
(1) Poseg v dednino domačih živali z metodami genske tehnologije
je dovoljen le v raziskovalne namene v zaprtih, za tovrstne raziskave
opremljenih objektih, ob predhodni pridobitvi dovoljenja za izvedbo tovrstne
raziskave, ki ga izda minister, če zakon ne določa drugače.
(2) Komercialna uporaba transgenih domačih živali je dovoljena
le pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon.
47. člen
(biološki in genski testi)
(1) Biološki in genski testi se uporabljajo za zbiranje informacij
v podporo selekcijskim odločitvam, za ohranjanje avtohtonih pasem ter v
programih zagotavljanja biotske raznovrstnosti domačih živali. Genski testi se
izvajajo po načelih dobre laboratorijske prakse v laboratorijih, ki so pooblaščeni
za izvajanje tovrstne dejavnosti.
(2) Biološki in genski testi morajo zagotavljati mednarodno primerljivost
metod in dobljenih rezultatov.
48. člen
(testne postaje)
(1) Testne postaje izvajajo merjenje lastnosti domačih živali
za potrebe rejskih programov in za druga testiranja po tem zakonu. Naloge
testne postaje opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje predpisane
pogoje glede objektov, opreme in kadrov. Izpolnjevanje pogojev ugotovi minister
z odločbo o odobritvi testne postaje. Odločba se izda za dobo petih let.
(2) Postopki in načini testiranja pri posameznih vrstah domačih
živali ter primerjalni testi se izvajajo v skladu z rejskimi programi na
predpisan način in morajo zagotoviti mednarodno primerljivost.
(3) Obdelavo podatkov merjenj in testiranj ter izračunavanje in
objavo rezultatov opravi odobrena testna postaja ali druga organizacija v živinoreji
v skladu z rejskim programom. Ime strokovnega delavca, odgovornega za izračunavanje
in objavo rezultatov, mora biti navedeno v odločbi o priznanju oziroma
odobritvi organizacije v živinoreji.
(4) Ministrstvo vodi register testnih postaj in opravlja nadzor
nad njihovim delovanjem.
(5) Minister predpiše pogoje za odobritev testne postaje, postopke
in načine testiranja ter način vpisa testne postaje v register.
49. člen
(ugotavljanje delovnih sposobnosti kopitarjev na
tekmovanjih)
(1) Za napovedovanje genetskih vrednosti kopitarjev se poleg
drugih podatkov uporabljajo tudi podatki, pridobljeni na tekmovanjih, ki so
organizirana na predpisan način.
(2) Metode merjenja delovnih sposobnosti kopitarjev na
tekmovanjih in način uporabe podatkov s tekmovanj pri napovedi plemenskih
vrednosti predpiše minister.
(3) Naloge zbiranja podatkov na tekmovanjih iz prvega odstavka
tega člena opravljajo odobrene organizacije za zbiranje podatkov na tekmovanjih
s kopitarji, če imajo ustrezno opremo in usposobljen kader za merjenje in
obdelavo podatkov. Izpolnjevanje pogojev ugotovi minister z odločbo za dobo
petih let. Minister podrobneje predpiše pogoje glede kadrov in opreme.
(4) Odobrene organizacije zbrane podatke posredujejo izvajalcem
potrjenega rejskega programa.
(5) Organizacije, ki organizirajo tekmovanja s kopitarji, morajo
zagotavljati nediskriminatoren način udeležbe na konjeniških tekmovanjih, razen
v naslednjih primerih:
-
če gre za tekmovanja s kopitarji, registriranimi v določeni rodovniški
knjigi, z namenom izboljševanja pasme;
-
če gre za regionalna tekmovanja, namenjena selekciji kopitarjev;
-
če gre za zgodovinske ali tradicionalne prireditve.
V. PRENOS SELEKCIJSKIH DOSEŽKOV V REJO DOMAČIH ŽIVALI
50. člen
(širjenje genetskega napredka)
(1) Ministrstvo in priznane rejske organizacije morajo redno
spremljati širjenje genetskega napredka v populacijah domačih živali.
(2) Širjenje genetskega napredka se spodbuja s
sofinanciranjem reje visoko kakovostnih plemenjakov in programov za genetsko
izboljšanje populacij ter s financiranjem in sofinanciranjem nalog, s katerimi
se podpira vzdrževanje in izboljšanje genetske kakovosti domačih živali v Republiki
Sloveniji.
51. člen
(napovedovanje genetske vrednosti)
(1) Napovedovanje genetske vrednosti domačih živali se opravlja
v skladu z rejskim programom, ki določa tudi metode in postopke za
napovedovanje plemenske vrednosti.
(2) Metode za napovedovanje genetskih vrednosti morajo biti
znanstveno sprejemljive in v skladu z uveljavljenimi zootehniškimi metodami.
Vsakokratna napoved genetskih vrednosti se uporablja pri razvrščanju plemenskih
živali v kakovostne razrede.
(3) Merjenja lastnosti in postopki za napovedovanje genetskih
vrednosti morajo biti primerljivi s postopki in metodami, ki jih določajo
pristojne mednarodne organizacije, s katerimi sodeluje Republika Slovenija.
(4) Metode in postopke za merjenje lastnosti in napovedovanje
genetske vrednosti predpiše minister.
52. člen
(ocenjevanje in odbira plemenskih živali)
(1) Uporaba plemenskih živali za razmnoževanje je dovoljena, če
so te živali predhodno ocenjene in odbrane kot plemenske živali, plemenjaki pa
morajo imeti tudi zootehniški dokument o priznavanju v skladu z rejskim
programom.
(2) Podrobnejše pogoje za odbiro, ocenjevanje in priznavanje plemenskih
živali predpiše minister.
53. člen
(preizkusi proizvodnih lastnosti in napovedovanje genetske
vrednosti)
(1) Preizkuse proizvodnih lastnosti in napovedovanje genetske
vrednosti plemenskih živali opravlja organizacija v živinoreji po tem zakonu.
(2) Preizkusi proizvodnih lastnosti in napovedi genetske vrednosti
v drugih državah so priznani v Republiki Sloveniji, če so rezultati teh
preizkusov in napovedi doseženi z najmanj enako stopnjo natančnosti in so
medsebojno primerljivi. To ugotovi minister z odločbo potem, ko si pridobi mnenje
Sveta za živinorejo.
54. člen
(razmnoževanje domačih živali)
(1) Razmnoževanje domačih živali po tem zakonu je zootehniško
opravilo in se lahko izvaja z osemenjevanjem ali naravno s pripustom oziroma
parjenjem.
(2) Vsakdo, ki izvaja razmnoževanje domačih živali, mora ne
glede na način razmnoževanja voditi predpisane evidence oziroma izdati
predpisano rejsko dokumentacijo v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi,
razmnoževanje plemenskih živali pa izvajati v skladu z rejskim programom.
(3) Natančnejše pogoje za izvajanje razmnoževanja domačih živali
predpiše minister.
55. člen
(nesorodstveno razmnoževanje)
(1) Rejski programi morajo zagotavljati nesorodstveno razmnoževanje
tako, da pri tem upoštevajo največji dovoljeni koeficient sorodstva, ki je določen
s selekcijskim programom za posamezno vrsto in da se preprečuje poslabšanje vitalnosti,
rasti, sposobnosti preživetja, plodnosti in drugih lastnosti domačih živali v
zaporednih generacijah kot posledica parjenja v sorodstvu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se parjenje v sorodstvu lahko
dovoli za raziskovalne namene. Registrirana raziskovalna ustanova vloži na
ministrstvo obrazloženo pisno vlogo, v kateri natančneje predstavi raziskavo in
njen namen. O vlogi odloči minister z odločbo.
(3) Minister lahko v izjemnih primerih (ogroženost pasme, izbruh
bolezni in podobno) dovoli parjenje v sorodstvu.
56. člen
(razmnoževanje domačih živali na kmetijskem gospodarstvu)
(1) Osebe, ki se na kmetijskem gospodarstvu ukvarjajo z rejo,
lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, izvajajo razmnoževanje samo tistih
domačih živalih, ki so vpisane v register domačih živali tega kmetijskega
gospodarstva, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Na oddaljenih in hribovitih območjih, kjer bi bilo osemenjevanje,
ki ga izvajajo koncesionarji, oteženo zaradi utemeljenih razlogov, lahko tudi
oseba iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje predpisane pogoje, izvaja
osemenjevanje domačih živali, ki niso vpisane v register kmetijskega
gospodarstva, katerega član je.
(3) Osemenjevanje domačih živali po tem členu se ne šteje za
dejavnost osemenjevanja.
(4) Podrobnejše pogoje in postopke izvajanja razmnoževanja domačih
živali iz prvega odstavka tega člena in območja iz drugega odstavka tega člena
predpiše minister.
57. člen
(dejavnost osemenjevanja)
(1) Dejavnost osemenjevanja po tem zakonu se šteje kot
storitev za živinorejo in se opravlja kot javna služba strokovnih nalog v živinoreji.
(2) Dejavnost osemenjevanja po tem zakonu lahko opravlja
pravna ali fizična oseba, če izpolnjuje naslednje pogoje:
-
ima ustrezne prostore, kadre in opremo;
-
zagotavlja osemenjevanje najmanj 360 dni v letu;
-
ima sklenjeno dolgoročno pogodbo z enim ali več odobrenimi
osemenjevalnimi središči za določeno delovno področje.
(3) V času opravljanja dejavnosti osemenjevanja mora izvajalec:
-
uporabljati seme, ki izpolnjuje vse pogoje iz 44. člena tega zakona in v
celoti izvajati določila dolgoročne pogodbe z odobrenim osemenjevalnim središčem
za določeno delovno področje;
-
izpolnjevati program osemenjevanja v skladu s selekcijskim in rejskim
programom;
-
izpolnjevati, voditi in dostavljati vso predpisano rejsko dokumentacijo;
-
dosegati predpisane minimalne rezultate osemenjevanja;
-
posredovati in uporabljati podatke, ki se vodijo v predpisanih zbirkah
podatkov;
-
izvajati osemenjevanje po predpisanem ceniku v skladu z 81. členom tega
zakona;
-
izpolnjevati določila odločbe in pogodbe o opravljanju dejavnosti
osemenjevanja.
(4) Določbe tega člena, razen prve in druge alinee drugega
odstavka, se uporabljajo tudi za veterinarske organizacije, ki že izvajajo
dejavnost osemenjevanja na podlagi koncesije, pridobljene na podlagi zakona, ki
ureja veterinarstvo.
(5) Podrobnejše pogoje za opravljanje dejavnosti
osemenjevanja predpiše minister.
58. člen
(izvajanje osemenjevanja)
(1) Fizične osebe, ki izvajajo osemenjevanje, morajo biti
strokovno usposobljene in izpolnjevati predpisane pogoje. Vpisane morajo biti v
register izvajalcev osemenjevanja.
(2) Fizične osebe iz prejšnjega odstavka so lahko veterinarji
po zakonu, ki ureja veterinarstvo, osebe, ki so zaposlene ali delajo pri rejcu
ali osebe, ki opravljajo naloge in opravila s področja razmnoževanja domačih živali
oziroma druge naloge in opravila s področja reje in osebe iz 56. člena tega
zakona.
(3) Fizične osebe iz prejšnjega odstavka, razen veterinarjev,
se štejejo za imetnike živali po zakonu, ki ureja veterinarstvo. Te osebe
pridobijo koncesijo za osemenjevanje po zakonu, ki ureja veterinarstvo, brez
javnega razpisa.
(4) Vsi izvajalci osemenjevanja, razen veterinarjev, morajo pridobiti
potrdilo o strokovni usposobljenosti za izvajanje osemenjevanja po tem zakonu.
(5) Register fizičnih oseb, ki izvajajo osemenjevanje, vzpostavi
in vodi ministrstvo. Izvajalci osemenjevanja ne smejo nalog izvajanja
osemenjevanja prenesti na druge osebe.
(6) Strokovno usposobljenost za izvajanje osemenjevanja po
tem zakonu si fizične osebe iz drugega odstavka tega člena pridobijo na organiziranih
oblikah usposabljanja, za katere ministrstvo potrdi program in izvajalca.
(7) Minister predpiše vsebino in način usposabljanja po prejšnjem
odstavku ter vsebino in način vodenja registra iz prvega odstavka tega člena.
59. člen
(izjeme)
Določbe 57. in 58. člena tega zakona se ne uporabljajo za
perutnino, kunce, čebele, ribe in druge vrste domačih živali iz tretjega
odstavka 1. člena tega zakona.
60. člen
(pripustna postaja)
(1) Pripustna postaja je kmetijsko gospodarstvo, kjer redijo
plemenjake za razmnoževanje in z njimi opravljajo pripuščanje domačih živali,
ki so vpisane v registre drugih kmetijskih gospodarstev. Na pripustni postaji
se lahko opravlja tudi pripust domačih živali, ki so vpisane v register tega kmetijskega
gospodarstva.
(2) Za pripustno postajo se ne šteje kmetijsko gospodarstvo:
-
na katerem se opravlja pripuščanje zgolj domačih živali, ki so vpisane v
register tega kmetijskega gospodarstva;
-
na katerem se izvaja haremski pripust v skupni čredi na pašniku, čeprav
so domače živali z različnih kmetijskih gospodarstev.
(3) Pripustna postaja mora izpolnjevati predpisane pogoje glede
objektov, kadrov, opreme in plemenjakov, ki se uporabljajo na pripustni
postaji, kar ugotovi na podlagi vloge kmetijskega gospodarstva pristojna
upravna enota z odločbo o odobritvi, na podlagi katere se pripustna postaja vpiše
v register pripustnih postaj, ki ga vodi ministrstvo. Odločba se izda za dobo
petih let.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena izda
minister za posameznega plemenjaka odločbo, s katero, v skladu z veterinarskimi
predpisi, dovoli odvzem semena in njegovo uporabo tudi na določeni pripustni
postaji:
-
na vlogo lastnika oziroma imetnika plemenjaka, če bi bilo zaradi varstva
plemenjaka z visoko plemensko vrednostjo to nujno potrebno;
-
na predlog izvajalca javne službe nalog genske banke v živinoreji, če je
to potrebno zaradi varovanja genetskih rezerv.
(5) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroči tudi odobrenemu osemenjevalnemu
središču, v katerega delovno področje in območje delovanja spada pripustna
postaja.
(6) Pogoje glede objektov, kadrov in opreme ter druge pogoje
za vpis v register in delovanje pripustne postaje predpiše minister.
61. člen
(osemenjevalna središča, vzrejališča plemenskih ribjih jat, vzrejališča
čebeljih matic)
(1) Odobreno osemenjevalno središče je organizacija, ki
izpolnjuje predpisane pogoje glede prostorov, kadrov in opreme, in:
-
redi potrebno število plemenjakov za pridobivanje in promet s semenom za
potrebe enega ali več potrjenih rejskih programov;
-
je vpisano v register osemenjevalnih središč v skladu s predpisi, ki
urejajo veterinarstvo.
(2) V odobrenem osemenjevalnem središču so lahko le plemenjaki,
ki so odbrani v skladu z rejskim programom, imajo zootehniški dokument o
priznavanju plemenjaka z namenom uporabe za osemenjevanje ter znano poreklo.
(3) Odobreno osemenjevalno središče mora v skladu z rejskim
programom izvajati rejske ukrepe, ki se nanašajo zlasti na:
-
preprečevanje negativnih posledic razmnoževanja v sorodstvu;
-
namensko razmnoževanje;
-
program osemenjevanja;
-
plodnost plemenjakov;
-
izkoriščanje heterozisa;
-
biotsko raznovrstnost v živinoreji;
-
genetsko variabilnost.
(4) Odobreno osemenjevalno središče je dolžno voditi predpisano
dokumentacijo o plemenjakih, o pridobivanju semena in evidenco o prometu s
semenom iz lastne proizvodnje in iz drugih odobrenih osemenjevalnih središč ter
letno poročati ministrstvu na način, ki ga predpiše minister.
(5) Pravne in fizične osebe, ki uporabljajo seme iz odobrenega
osemenjevalnega središča, so temu dolžne posredovati predpisane podatke o
uporabi semena, ločeno po posamezni fizični osebi, ki izvaja osemenjevanje.
(6) Odobreno osemenjevalno središče na podlagi prejetih podatkov
iz prejšnjega odstavka spremlja in analizira delo in uspešnost posameznih fizičnih
oseb, ki izvajajo osemenjevanje. Uspešnost dela se ugotavlja zlasti na podlagi doseženih
rezultatov posamezne fizične osebe, ki izvaja osemenjevanje v primerjavi s
povprečnim doseganjem rezultatov osemenjevanja po posamezni pasmi domačih živali
v Republiki Sloveniji. O ugotovljenih rezultatih mora obveščati ministrstvo. V
primeru ugotovljenih nepravilnosti pri izvajanju osemenjevanja je odobreno
osemenjevalno središče dolžno o tem pisno obvestiti kmetijsko in veterinarsko inšpekcijo,
najkasneje v osmih dneh od dneva ugotovitve nepravilnosti.
(7) Za odobreno osemenjevalno središče se po tem zakonu ne šteje
kmetijsko gospodarstvo, na katerem rejec za potrebe osemenjevanja domačih živali,
vpisanih v register tega kmetijskega gospodarstva, pridobiva in neposredno uporablja
seme plemenjakov, vpisanih v isti register.
(8) Odobreno vzrejališče plemenskih ribjih jat oziroma čebeljih
matic je organizacija za vzrejo in promet s plemenskim materialom v skladu z
rejskim programom za tisto vrsto in pasmo plemenskih živali.
(9) Zaradi nadzora nad parjenjem čebeljih matic veljajo posebni
pogoji prometa in drugih premikov čebel in čebeljega plemenskega materiala v
varovalnem pasu okoli odobrenega vzrejališča čebeljih matic.
(10) Velikost varovalnega pasu in posebne pogoje iz prejšnjega
odstavka predpiše minister.
62. člen
(postopek odobritve osemenjevalnega središča, vzrejališča plemenskih
ribjih jat in vzrejališča čebeljih matic)
(1) Osemenjevalno središče, vzrejališče plemenskih ribjih jat
in vzrejališče čebeljih matic mora pred začetkom obratovanja izpolniti
predpisane veterinarske pogoje ter pogoje glede plemenjakov, objektov, kadrov
in opreme po tem zakonu, kar ugotovi na podlagi vloge minister z odločbo. V odločbi
o odobritvi se določi tudi delovno področje, v odločbi o odobritvi odobrenega
osemenjevalnega središča pa tudi območje delovanja. Odločbo se izda za dobo
petih let.
(2) Odobrena osemenjevalna središča, odobrena vzrejališča
plemenskih ribjih jat in odobrena vzrejališča čebeljih matic se na podlagi odločbe
iz prejšnjega odstavka vpišejo v evidenco, ki jo vodi ministrstvo.
(3) Minister predpiše podrobnejše pogoje glede plemenjakov, objektov,
kadrov, opreme ter glede vsebine in vodenja evidence iz tega člena.
63. člen
(promet s semenom)
(1) Promet s semenom do izvajalcev dejavnosti osemenjevanja je
dovoljen le preko odobrenih osemenjevalnih središč, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvajalci
osemenjevanja iz 56. člena tega zakona nabavijo seme v odobrenem osemenjevalnem
središču ali pri izvajalcu dejavnosti osemenjevanja.
(3) Medsebojna razmerja med izvajalci iz prvega in drugega odstavka
tega člena ter odobrenimi osemenjevalnimi središči glede prometa s semenom se
uredijo s pogodbo.
64. člen
(promet s semenom med odobrenimi osemenjevalnimi središči)
(1) Na območju Republike Slovenije lahko promet s semenom
poteka le preko osemenjevalnih središč, ki so odobrena za določeno delovno
področje. Če osemenjevalnega središča z določenim delovnim področjem na območju
Republike Slovenije ni, lahko promet s semenom poteka preko drugega odobrenega
osemenjevalnega središča.
(2) Odobreno osemenjevalno središče ne sme omejevati prometa
s semenom, ki je bilo pridobljeno v drugem odobrenem osemenjevalnem središču, če
to seme izpolnjuje predpisane pogoje.
65. člen
(pridobivanje in presajanje zarodkov)
(1) Pridobivanje in presajanje zarodkov lahko izvaja organizacija
za pridobivanje, pripravo, shranjevanje, presajanje in promet z zarodki, če je
vpisana v register organizacij za presajanje zarodkov v skladu z zakonom, ki
ureja veterinarstvo, in če izpolnjuje predpisane pogoje glede objektov, prostorov
in opreme ter kadrov, kar ugotovi na podlagi vloge minister z odločbo.
(2) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše
minister.
VI. OHRANJANJE GENETSKE VARIABILNOSTI IN GENETSKE
REZERVE DOMAČIH ŽIVALI
66. člen
(ohranjanje genetske variabilnosti)
(1) Republika Slovenija zagotavlja in vzdržuje genetske rezerve
za posamezne vrste, pasme in linije domačih živali v obliki minimalnega števila
domačih živali, doz semena, jajčnih celic ali zarodkov.
(2) Zaradi ohranjanja pasem oziroma linij ter zaradi zagotavljanja
zadostne prireje živalskih proizvodov morajo rejski programi zagotavljati
genetsko variabilnost domačih živali.
(3) Minister predpiše obseg genetskih rezerv ter način in
postopek zagotavljanja in vzdrževanja genetskih rezerv iz prvega odstavka tega člena.
(4) Sredstva za namene iz tega člena se zagotovijo iz proračuna
Republike Slovenije.
67. člen
(biotska raznovrstnost v živinoreji)
(1) Biotsko raznovrstnost v živinoreji predstavljajo vse pasme
domačih živali v Republiki Sloveniji.
(2) Varstvo biotske raznovrstnosti v živinoreji se izvaja kot
javna služba nalog genske banke v živinoreji v skladu s programom, ki ga
sprejme minister za obdobje sedmih let.
(3) Program varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji obsega
oceno stanja ter določa cilje in usmeritve za:
-
ohranjanje vseh pasem domačih živali, ki se redijo na območju Republike
Slovenije, s posebnim poudarkom na avtohtonih pasmah v avtohtonem okolju;
-
ohranjanje pasem domačih živali izven okolja, v katerem so nastale (ex
situ ohranjanje), oziroma v okolju, kjer so nastale (in situ ohranjanje) za
vsako pasmo domačih živali;
-
ustanavljanje in delovanje genskih bank v živinoreji;
-
izpolnjevanje mednarodnih obveznosti;
-
vzgojo in usposabljanje na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji;
-
ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji;
-
povezovanje z drugimi programi na področju kmetijstva.
(4) Program iz prejšnjega odstavka opredeljuje tudi predvidene
finančne vire za izvajanje varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji, kot so:
sredstva za izvajanje strokovnih nalog, neposredna plačila in druge podpore
rejcem in imetnikom živali ter fizičnim in pravnim osebam, ki izvajajo
ohranjanje genetskih rezerv v živinoreji.
68. člen
(avtohtone pasme)
(1) Avtohtone pasme so pod posebnim varstvom države.
(2) Avtohtone pasme po vrstah domačih živali so:
-
konji: lipicanski konj, posavski konj, slovenski hladnokrvni konj;
-
govedo: cikasto govedo;
-
ovce: bovška ovca, istrska pramenka - istrijanka, belokranjska pramenka,
jezersko solčavska ovca;
-
koze: drežniška koza;
-
prašič: krškopoljski prašič;
-
kokoši: štajerska kokoš;
-
ribe: soška postrv;
-
čebele: kranjska čebela (Apis Mellifera carnica);
-
psi: kraški ovčar, posavski gonič, kratkodlaki istrski gonič, resasti
istrski gonič in slovenski planinski gonič.
(3) Poleg avtohtonih pasem iz prejšnjega odstavka se kot
avtohtone štejejo tudi tiste pasme domačih živali, ki jih prizna minister z odločbo
na podlagi vloge priznane organizacije. Vlogi mora biti priložen strokovni
elaborat, ki ga na stroške vlagatelja pripravi izvajalec javne službe nalog
genske banke v živinoreji. O vlogi poda mnenje Svet za živinorejo.
(4) Avtohtone pasme se vpišejo v register avtohtonih pasem,
ki ga vodi ministrstvo. Ime in avtohtono pasmo Republika Slovenija v skladu z
ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in sporazumi tudi mednarodno zavaruje.
(5) Minister predpiše za avtohtone pasme natančnejše pogoje
glede reje in prometa ter vsebino in način vodenja registra avtohtonih pasem.
69. člen
(spremljanje in analiziranje biotske raznovrstnosti v živinoreji)
(1) Monitoring biotske raznovrstnosti v živinoreji je
sistematično spremljanje in analiziranje stanja biotske raznovrstnosti in se
opravlja kot javna služba nalog genske banke v živinoreji.
(2) Način izvajanja monitoringa biotske raznovrstnosti v živinoreji
predpiše minister.
70. člen
(posebno varstvo avtohtone pasme čebel Apis Mellifera
carnica)
(1) Zaradi varovanja obstoja avtohtone kranjske čebele na
območju Republike Slovenije nista dovoljeni reja in promet s plemenskim
materialom drugih pasem čebel.
(2) Na območju Republike Slovenije so reja, paša, premiki in
promet s čebelami in drugim čebeljim plemenskim materialom kranjske čebele
dovoljeni le v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo čebel, ter v
skladu s tem zakonom.
(3) Natančnejše pogoje glede reje, paše, premikov in prometa
s čebelami in drugim čebeljim plemenskim materialom kranjske čebele predpiše minister.
VII. PRISTOJNOSTI MINISTRSTVA IN UPRAVNIH ENOT, NALOGE
JAVNIH SLUŽB IN DRUGE STROKOVNE NALOGE V ŽIVINOREJI
1. Pristojnosti ministrstva in upravnih enot
71. člen
(pristojni organ)
(1) Pristojni organ za živinorejo je ministrstvo.
(2) Ministrstvo opravlja naslednje upravne in druge naloge iz
tega zakona:
-
vodi postopke priznavanja in odobritve organizacij v živinoreji po tem
zakonu;
-
opravlja strokovni nadzor;
-
daje mnenje v postopku sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov iz 8. člena
tega zakona;
-
predpisuje pogoje za priznavanje in odobritev organizacij v živinoreji
po tem zakonu;
-
objavlja priznane in odobrene organizacije v živinoreji po tem zakonu, z
navedbo področja in območja njihovega delovanja;
-
odloča o pritožbah zoper odločbe upravnih enot;
-
izdaja predhodno soglasje k projektni dokumentaciji za izdajo dovoljenja
za gradnjo ali rekonstrukcijo velikih obratov;
-
zagotavlja povezanost in dostop do zbirk podatkov po tem zakonu v skladu
z veljavnimi predpisi;
-
vodi zbirke podatkov po tem zakonu;
-
potrjuje programe in izvajalce programov strokovnega izpopolnjevanja;
-
opravlja druge naloge iz tega zakona in izdaja predpise za izvajanje
tega zakona.
(3) V izrednem ali vojnem stanju, ob naravnih ali drugih nesrečah,
ki ogrozijo ohranitev plemenskega materiala, ki je potreben za minimalno
zagotavljanje razmnoževanja domačih živali ali če je v večjem obsegu ogrožena
biotska raznovrstnost domačih živali v Republiki Sloveniji, sme minister naložiti
rejskim organizacijam in rejcem ter drugim priznanim in odobrenim organizacijam
iz tega zakona posebne strokovne in druge naloge, s katerimi se prepreči takšna
ogroženost.
(4) Upravne enote izdajajo odločbe iz 60. člena tega zakona.
2. Javna služba
72. člen
(izvajanje javnih služb)
(1) Naloge, ki se izvajajo kot javna služba po tem zakonu, lahko
izvajajo fizične osebe ali pravne osebe javnega ali zasebnega prava v oblikah,
kot so določene v zakonih, ki urejajo javne službe, druge osebe javnega prava
in priznane ali odobrene organizacije v živinoreji po tem zakonu.
(2) Način in pogoje izvajanja javnih služb po tem zakonu predpiše
Vlada Republike Slovenije.
(3) Izvajalci rejskih programov, vključenih v STRP, izvajajo javno
službo na podlagi podeljene koncesije.
73. člen
(koncesije)
(1) Minister podeli koncesije za opravljanje javne službe po
tem zakonu izvajalcem na podlagi javnih razpisov, ki se objavijo v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(2) Javni razpis iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
-
opredelitev predmeta koncesije;
-
navedbo o začetku in trajanju koncesije;
-
pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
-
obvezne sestavine prijave;
-
merila za izbiro;
-
navedbo roka za izdajo odločbe o izbiri koncesionarja;
-
druge morebitne strokovne in tehnične pogoje;
-
kontaktno osebo za dajanje informacij v zvezi z vsebino javnega razpisa;
-
datum, kraj in čas odpiranja vlog;
-
način obveščanja prijaviteljev o izbiri koncesionarjev.
(3) Postopek odpiranja in ocenjevanja vlog izvaja komisija, ki
jo imenuje minister. Pri odpiranju vlog so lahko prisotni pooblaščeni
predstavniki prijaviteljev.
(4) Prepozno prispele vloge se zavržejo. Nepopolne vloge
lahko prijavitelji dopolnijo v osmih dneh od opozorila, v nasprotnem primeru se
vloge zavržejo, na kar je treba prijavitelje opozoriti.
(5) O izidu javnega razpisa se obvestijo vsi prijavitelji v osmih
dneh.
(6) Priznanim rejskim organizacijam, katerih potrjeni rejski
programi so vključeni v STRP, se koncesija za opravljanje nalog javne službe
podeli z odločbo v upravnem postopku po uradni dolžnosti brez javnega razpisa.
(7) Minister odloči o izbiri koncesionarja z odločbo.
(8) Medsebojna razmerja med ministrstvom in koncesionarji se
podrobneje uredijo s pogodbami.
74. člen
(koncesijska pogodba)
Na podlagi odločbe o izbiri sklene ministrstvo s
koncesionarjem pogodbo v pisni obliki, v kateri uredijo zlasti:
-
naloge javne službe, ki jo opravlja koncesionar;
-
odgovorne osebe koncesionarja;
-
osebe, odgovorne za izvajanje posameznih nalog javne službe;
-
fizične osebe, ki bodo opravljale posamezne naloge iz pogodbe;
-
območje, za katero se koncesija dodeli;
-
način in pogoje za opravljanje nalog javne službe;
-
pravice, obveznosti in odgovornosti koncesionarja;
-
delovni čas in poslovni čas oziroma način zagotavljanja izvajanja
posamezne naloge javne službe;
-
pričetek in čas trajanja koncesije;
-
vir financiranja javne službe;
-
način izvajanja nadzora nad opravljanjem javne službe;
-
prenehanje koncesije;
-
rok za odpoved koncesijske pogodbe.
75. člen
(prenehanje koncesije)
(1) Koncesija preneha:
-
z odvzemom;
-
s prenehanjem pogodbe.
(2) Podrobnejše pogoje za prenehanje koncesije predpiše
minister.
76. člen
(odgovornost za izvajanje koncesije)
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo
povzroči fizična oseba, ki dejansko izvaja naloge iz koncesijske pogodbe, pri
opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije uporabnikom ali drugim osebam.
77. člen
(naloge javne službe)
(1) Na področjih strokovnih nalog v živinoreji, ki jih določa
zakon, ki ureja kmetijstvo, ter za uresničevanje drugih nalog v živinoreji,
opravlja javna služba strokovnih nalog v živinoreji zlasti naslednje naloge:
-
izvajanje STRP;
-
razvojno raziskovalne naloge s področja izvajanja rejskih programov za
potrebe STRP;
-
ugotavljanje delovnih sposobnosti kopitarjev na tekmovanjih;
-
širjenje genetskega napredka;
-
vodenje katastra čebelje paše;
-
napoved medenja v čebelarstvu;
-
osemenjevanje.
(2) Naloge iz 67. in 69. člena tega zakona in zakona, ki ureja
kmetijstvo, se izvajajo kot javna služba nalog genske banke v živinoreji.
78. člen
(obveščanje rejcev)
Izvajalec javne službe po tem zakonu mora rejcu sporočati vse
rezultate preizkusov njegovih plemenskih živali v obsegu, roku in na način, ki
ga določa rejski program.
79. člen
(sredstva za delovanje javne službe)
(1) Javni službi strokovnih nalog v živinoreji in nalog genske
banke v živinoreji se financirata iz:
-
proračuna Republike Slovenije;
-
delnega ali celotnega plačila cene za opravljeno storitev;
-
sredstev, določenih z zakonom;
-
sklada za razvoj kmetijstva;
-
drugih virov.
(2) Republika Slovenija financira ali sofinancira posamezne storitve
javnih služb po tem zakonu v skladu s STRP in drugimi programi teh javnih služb.
80. člen
(sofinanciranje delovanja organizacij v živinoreji)
(1) Organizacije v živinoreji po tem zakonu se lahko dodatno
financirajo tudi iz sredstev, ki jih na podlagi predpisov, sporazumov oziroma
pogodb pridobivajo iz naslednjih virov:
-
sredstev, ki jih v dogovorjeni višini za usposobitev in delovanje
organizacij v živinoreji in za izvajanje nalog po tem zakonu zbirajo
organizacije v živinoreji od pravnih ali fizičnih oseb, ki se ukvarjajo z rejo,
prometom domačih živali in plemenskega materiala ali s prirejo oziroma
predelavo živalskih proizvodov;
-
prejemkov za izvajanje rejskih opravil v okviru izvajanja rejskih
programov;
-
prejemkov od izvajanja osemenjevanja ter izvajanja pripusta na
pripustnih postajah;
-
članarin;
-
nagrad na tekmovanjih s kopitarji;
-
stav na tekmovanjih s kopitarji;
-
nagrad na razstavah plemenskih živali;
-
namenskih dotacij;
-
drugih virov.
(2) S sredstvi iz prejšnjega odstavka upravljajo organizacije
v živinoreji.
81. člen
(stroški in plačila za storitve)
(1) Uporabniki storitev javne službe po tem zakonu plačajo
deloma ali v celoti ceno storitve, lahko pa so storitve javne službe za
uporabnike izjemoma tudi brezplačne.
(2) Minister predpiše cene storitev iz prejšnjega odstavka in
določi delež, ki ga plača uporabnik.
3. Svet za živinorejo
82. člen
(Svet za živinorejo)
(1) Svet za živinorejo je strokovno svetovalno telo ministra na
področju živinoreje.
(2) Svet za živinorejo daje strokovna mnenja k pomembnejšim
odločitvam na področju živinoreje, zlasti k:
-
vlogam za potrditev rejskih programov;
-
letnim poročilom o delu izvajalcev rejskih programov;
-
spremembam oziroma uvajanju novih metod za napovedovanje plemenskih
vrednosti in ocenjevanje plemenskih živali;
-
pomembnejšim predpisom na področju živinoreje in veterinarstva;
-
predlogom dolgoročnih razvojnih programov s področja živinoreje in
veterinarstva;
-
predlogom pomembnejših ukrepov kmetijske politike, ki urejajo področje živinoreje;
-
predlogom za priznanje avtohtonih pasem;
-
elementom za določanje cene storitev in k obsegu storitev javnih služb
po tem zakonu;
-
drugim pomembnejšim odločitvam na področju živinoreje.
83. člen
(sestava Sveta za živinorejo)
(1) Svet za živinorejo sestavljajo:
-
dva predstavnika ministrstva, in sicer s področja zootehnike in s področja
genskih bank v živinoreji;
-
dva predstavnika Biotehniške fakultete v Ljubljani, Oddelek za
zootehniko;
-
en predstavnik Veterinarske fakultete v Ljubljani;
-
en predstavnik Fakultete za kmetijstvo v Mariboru;
-
en predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije;
-
en predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije;
-
en predstavnik območnih kmetijsko gozdarskih zavodov;
-
dva predstavnika izvajalcev javne službe po tem zakonu;
-
en predstavnik Veterinarske zbornice;
-
osem predstavnikov rejskih organizacij, ki so uveljavljeni strokovnjaki
s področja živinoreje za posamezne vrste domačih živali.
(2) Člane sveta za živinorejo predlagajo ustanove in organizacije
iz prejšnjega odstavka, imenuje pa jih minister z odločbo za dobo štirih let in
so lahko ponovno imenovani. Minister skliče konstitutivno sejo, na kateri
imenovani člani izvolijo izmed sebe predsednika in njegovega namestnika.
(3) Svet sprejme poslovnik, ki določa način dela sveta za živinorejo.
4. Organizacije v živinoreji
84. člen
(organizacije v živinoreji)
(1) Organizacije v živinoreji po tem zakonu so:
-
priznane rejske organizacije;
-
odobrene organizacije;
-
druge priznane organizacije.
(2) Organizacije v živinoreji se lahko združujejo v zveze in
druge oblike združevanja skladno z veljavnimi predpisi.
85. člen
(objava organizacij v živinoreji)
(1) Ministrstvo na spletni strani objavi seznam organizacij v
živinoreji z navedbo imena in sedeža, številke in datuma odločbe, področja in
območja delovanja ter obdobja veljavnosti priznanja ali odobritve.
(2) Na spletni strani se objavi tudi seznam organizacij, ki
sta jim priznanje ali odobritev prenehala, z navedbo datuma prenehanja.
a) Priznane rejske organizacije
86. člen
(priznane rejske organizacije)
Priznane rejske organizacije so organizacije, ki izpolnjujejo
s tem zakonom predpisane pogoje in izvajajo rejske programe.
87. člen
(pogoji za priznanje rejske organizacije)
(1) Minister z odločbo prizna rejsko organizacijo na podlagi
njene vloge, če ta izpolnjuje naslednje pogoje:
-
da ima pravno organizacijsko obliko, ki ji omogoča samostojno nastopanje
v pravnem prometu;
-
da izkaže izpolnjevanje predpisanih organizacijskih, kadrovskih in tehničnih
pogojev za izvajanje rejskega programa;
-
da ima rejski program;
-
da zagotavlja kontrolo in registriranje porekel;
-
da razpolaga z najmanjšim številom domačih živali, ki še omogočajo
izvajanje rejskega programa;
-
da zagotavlja uporabo proizvodnih podatkov, potrebnih za izvajanje
rejskega programa;
-
da je rejska organizacija v skladu z veljavnimi predpisi sprejela
strokovna pravila za določanje lastnosti pasme oziroma pasem ali populacij, ki
jih zajema rodovniška knjiga ali register hibridnih živali, za opredelitev
rejskih ciljev, za identifikacijo in registracijo domačih živali, za sistem za
uporabo proizvodnih podatkov, s katerimi se lahko ocenjuje žival in za
razdelitev rodovniške knjige oziroma registra, če so za vpis plemenskih živali
določeni različni pogoji ali postopki;
-
da ima pravila za zagotavljanje načela nediskriminacije.
(2) Izpolnjevanje predpisanih pogojev iz druge alinee prejšnjega
odstavka izkaže rejska organizacija tako, da jih izpolnjuje sama ali da sklene
pogodbo za izvedbo posameznih strokovnih opravil, ki so potrebna za izvajanje
rejskega programa, z odobreno ali drugo priznano organizacijo po tem zakonu.
(3) Pred odločitvijo o vlogi za priznanje poda mnenje o rejskem
programu Svet za živinorejo.
(4) Podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena za
posamezne vrste domačih živali predpiše minister.
88. člen
(pogoji za priznanje rejske organizacije, ki vodi izvorno rodovniško
knjigo)
(1) Rejska organizacija, ki vodi izvorno rodovniško knjigo za
čistopasemske kopitarje oziroma avtohtone pasme, mora za pridobitev priznanja
poleg pogojev iz prejšnjega člena izpolnjevati še naslednje pogoje:
-
da določi pasme, katerih uporaba je predvidena v okviru rejskega
programa za osvežitev določene pasme;
-
da v skladu z veljavnimi predpisi sprejme strokovna pravila za sistem
evidence o poreklu, za identifikacijo in registracijo kopitarjev, za določanje
lastnosti pasem oziroma populacije, za katere se vodi rodovniška knjiga, za
rejske cilje in za razdelitev rodovniške knjige, če so določeni različni pogoji
oziroma postopki za vpis kopitarjev v rodovniško knjigo.
(2) Druge rejske organizacije lahko vodijo rodovniške knjige
za čistopasemske kopitarje kot priznane rejske organizacije le, če izpolnjujejo
pogoje iz prejšnjega odstavka ter upoštevajo pravila organizacije, ki vodi
izvorno rodovniško knjigo.
(3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za avtohtone
pasme.
89. člen
(načelo nediskriminacije)
Priznana rejska organizacija mora zagotavljati načelo nediskriminacije
tako, da:
-
vsako domačo žival, ki izpolnjuje pogoje za vpis, na zahtevo člana
rejske organizacije, rejca ali imetnika živali vpiše v rodovniško knjigo;
-
da ima vsak rejec, ki redi plemenske živali na delovnem področju in
delovnem območju rejske organizacije in je pripravljen sodelovati pri izvajanju
rejskega programa po pravilih delovanja rejske organizacije, pravico postati član
te organizacije oziroma z njo sodelovati pri izvajanju rejskega programa.
90. člen
(vloga za priznanje rejske organizacije)
Vloga za priznanje rejske organizacije iz 87. člena tega zakona
mora vsebovati:
-
ime, sedež in pravno organizacijsko obliko rejske organizacije;
-
delovno področje in delovno območje;
-
osebno ime in naslov zakonitega zastopnika rejske organizacije;
-
osebno ime in naslov osebe, ki je odgovorna za strokovno delo pri
izvajanju rejskega programa;
-
rejski cilj;
-
rejski program;
-
podatke o imenih in naslovih rejcev, ki so člani rejske organizacije ali
z njo sodelujejo, ter podatke o številu njihovih domačih živali, vključenih v
rejski program;
-
strokovna pravila iz 87. člena tega zakona.
91. člen
(zavrnitev vloge)
(1) Minister zavrne vlogo za priznanje rejske organizacije, če
ta ne izpolnjuje predpisanih pogojev.
(2) Minister lahko zavrne vlogo za priznanje rejske
organizacije, če ta z rejskim programom ne zagotavlja ohranitve določene pasme
ali če bi delovanje novo priznane rejske organizacije oviralo izvajanje
rejskega programa že priznane rejske organizacije za določeno pasmo.
92. člen
(priznanje rejske organizacije)
(1) Odločba o priznanju rejske organizacije vsebuje podatke
iz prve, druge in tretje alinee 90. člena tega zakona ter določa področje in
območje delovanja rejske organizacije.
(2) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se potrdi tudi rejski
program.
93. člen
(spremembe podatkov)
(1) Spremembo podatkov, ki se nanašajo na osebno ime in
naslov zakonitega zastopnika priznane rejske organizacije ali na osebno ime in
naslov osebe, ki v priznani rejski organizaciji odgovarja za strokovno rejsko
delo, mora zastopnik priznane rejske organizacije takoj sporočiti ministrstvu.
(2) Za spremembo rejskega programa in tistih določb splošnih
aktov, ki se nanašajo na rodovniško knjigo, delovno področje, delovno območje,
pravno obliko organizacije ter v primeru zamenjave izvajalca strokovnih opravil
iz drugega odstavka 87. člena tega zakona, mora priznana rejska organizacija
vložiti vlogo na ministrstvo skupaj z ustrezno dokumentacijo.
(3) O spremembah iz prvega in drugega odstavka tega člena
odloči minister z odločbo, pri čemer pred potrditvijo spremembe rejskega
programa iz prejšnjega odstavka pridobi strokovno mnenje Sveta za živinorejo.
94. člen
(strokovni nadzor nad izvajanjem potrjenega rejskega programa)
(1) Najkasneje v prvih treh mesecih koledarskega leta mora
priznana rejska organizacija poslati ministrstvu poročilo o izvajanju
potrjenega rejskega programa v preteklem koledarskem letu.
(2) Strokovni nadzor nad izvajanjem potrjenega rejskega programa
opravlja ministrstvo. Pri opravljanju strokovnega nadzora lahko ministrstvo
zahteva od priznanih rejskih organizacij vsa pojasnila in podatke, potrebne za
opravljanje svoje naloge in ima pravico vpogleda v dokumentacijo in listine te
organizacije, ki se nanašajo na rejski program in vodenje rodovniške knjige ali
registra hibridnih živali.
95. člen
(prenehanje priznanja)
(1) Priznanje preneha na podlagi odločbe, ki jo izda minister,
če:
-
priznana rejska organizacija ne izpolnjuje več predpisanih pogojev;
-
priznana rejska organizacija ne zagotavlja izvedbe potrjenega rejskega
programa;
-
priznana rejska organizacija vloži vlogo za prenehanje priznanja.
(2) Preden izda odločbo na podlagi prve in druge alinee prejšnjega
odstavka, mora minister določiti priznani rejski organizaciji primeren rok, da
odpravi ugotovljene pomanjkljivosti ali nepravilnosti. Če rejska organizacija
ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti v določenem roku,
minister izda odločbo o prenehanju priznanja.
b) Odobrene organizacije
96. člen
(odobrene organizacije)
(1) Odobrene organizacije so pravne ali fizične osebe, ki
izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje glede prostorov, opreme in kadrov,
kar ugotovi minister oziroma pristojna upravna enota z odločbo.
(2) Organizacije, ki se lahko odobrijo po predpisanem postopku
so:
-
testne postaje;
-
osemenjevalna središča;
-
organizacije za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov;
-
organizacije za zbiranje podatkov na tekmovanjih s kopitarji;
-
vzrejališča plemenskih ribjih jat;
-
vzrejališča čebeljih matic;
-
pripustne postaje.
(3) Podrobnejše pogoje za odobritev organizacij predpiše
minister.
97. člen
(prenehanje odobritve)
(1) Odobritev preneha na podlagi odločbe, ki jo izda minister,
če:
-
odobrena organizacija ne izpolnjuje več predpisanih pogojev;
-
odobrena organizacija zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti ali
nepravilnosti pri delu ne zagotavlja izvajanja opravil, za katere je bila
odobrena;
-
se izteče rok, za katerega je bila izdana odločba o odobritvi, in
odobritev po izteku tega roka ni bila ponovno izdana.
(2) Preden izda odločbo iz prejšnjega odstavka, mora minister
določiti odobreni organizaciji primeren rok, da odpravi ugotovljene
pomanjkljivosti ali nepravilnosti. Če odobrena organizacija ne odpravi
ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti v določenem roku, minister izda
odločbo o prenehanju odobritve.
c) Druge priznane organizacije
98. člen
(druge priznane organizacije)
(1) Pri izvajanju posameznih opravil iz potrjenega rejskega programa
lahko sodelujejo tudi druge organizacije, ki so za to ustrezno organizacijsko,
tehnično in kadrovsko usposobljene in jih minister prizna z odločbo za obdobje petih
let. Druge priznane organizacije ministrstvo vpiše v evidenco drugih priznanih
organizacij.
(2) Pogoje glede kadrov, prostorov in opreme za priznanje drugih
organizacij predpiše minister.
99. člen
(prenehanje priznanja drugih priznanih organizacij)
(1) Priznanje drugih priznanih organizacij preneha na podlagi
odločbe, ki jo izda minister, če:
-
druga priznana organizacija ne izpolnjuje več predpisanih pogojev;
-
druga priznana organizacija zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti ali
nepravilnosti pri delu ne zagotavlja izvajanja opravil, za katere je bila
priznana;
-
se izteče rok, za katerega je bila izdana odločba o priznanju in
priznanje po izteku tega roka ni bilo ponovno izdano.
(2) Preden izda odločbo iz prejšnjega odstavka, mora minister
določiti drugi priznani organizaciji primeren rok, da odpravi ugotovljene
pomanjkljivosti ali nepravilnosti. Če druga priznana organizacija ne odpravi
ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti v določenem roku, minister izda
odločbo o prenehanju priznanja.
VIII. IZOBRAŽEVALNO IN RAZISKOVALNO DELO NA PODROČJU ŽIVINOREJE
100. člen
(izobraževanje in usposabljanje)
(1) Izobraževanje in usposabljanje za potrebe živinoreje izvajajo:
-
kmetijske poklicne šole;
-
kmetijske srednje šole;
-
kmetijske višje šole;
-
visokošolski zavodi s področja kmetijstva;
-
raziskovalne organizacije s področja kmetijstva;
-
javna kmetijska svetovalna služba;
-
druge organizacije za izobraževanje oziroma usposabljanje, katerih
programi vključujejo tudi vsebine s področja živinoreje;
-
praktični pouk se lahko izvaja tudi v okviru priznanih in odobrenih
organizacij v živinoreji oziroma na kmetijskih gospodarstvih.
(2) Izvajalci izobraževanja in usposabljanja iz prejšnjega odstavka
so dolžni pri izvajanju izobraževanja in usposabljanja upoštevati nova znanja
in dosežke raziskovalne dejavnosti, ki so pomembni za razvoj živinoreje,
predpisane pogoje za rejo živali, ki se uporabljajo pri izvajanju izobraževanja
in usposabljanja, in spoznanja s področja varstva pri delu v živinoreji.
101. člen
(izvajalci strokovnih nalog)
(1) Fizične osebe, ki izvajajo strokovne naloge po tem zakonu
(kontrolorji, selekcionerji, nadkontrolorji, ocenjevalci domačih živali in podobno),
morajo imeti znanja s področja živinoreje in opraviti preizkus znanja.
(2) Fizične osebe, ki opravljajo najzahtevnejše strokovne naloge
iz tega zakona (vodenje izvajanja rejskih programov, napovedovanje plemenskih
vrednosti domačih živali, postopki testiranja), morajo imeti univerzitetno
izobrazbo zootehniške ali druge podobne smeri in opraviti preizkus znanja.
(3) Fizične osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena
imajo pravico in dolžnost, da se stalno strokovno izpopolnjujejo in opravljajo
preverjanja znanja vsakih pet let. Programe in izvajalce programov strokovnega
izpopolnjevanja potrdi minister. Pravne osebe, ki opravljajo preizkuse znanja
oziroma preverjanja znanja, morajo voditi evidenco oseb, ki so opravile takšne
preizkuse oziroma preverjanja.
(4) Fizične osebe, ki izvajajo naloge javne službe po tem
zakonu in opravljajo svoje delo v neposrednem stiku z uporabniki storitev javne
službe, morajo obvladati in uporabljati slovenski jezik, na območjih, kjer živita
italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi jezik narodne skupnosti.
(5) Minister predpiše obvezne vsebine in najmanjši obseg strokovnega
izpopolnjevanja ter postopek in način preizkusov in preverjanja znanja po tem členu.
102. člen
(raziskovalno delo)
(1) Ministrstvo v skladu z nacionalnim programom razvoja kmetijstva
in podeželja samostojno ali v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi financira
oziroma sofinancira raziskovalne projekte in raziskovalno infrastrukturo zlasti
na področjih živinoreje, ki dopolnjujejo spoznanja na področjih dedovanja, selekcije,
reprodukcije, rasti in razvoja domačih živali, genske tehnologije, ekonomike v živinoreji,
ohranjevanja in izboljševanja lastnosti domačih živali, prenosa selekcijskih napredkov
v rejo domačih živali, ohranjevanja genetske variabilnosti domačih živali,
prehrane, krmne baze in krme domačih živali, objektov in opreme za rejo,
zoohigiene in etologije domačih živali, zaščite domačih živali, ravnanja z domačimi
živalmi, ekologije pri reji domačih živali, tehnologije in kakovosti živalskih
proizvodov, informatike v živinoreji in animalne biotehnologije.
(2) Za raziskave iz prejšnjega odstavka se izvede javni razpis.
Raziskave lahko vodijo raziskovalci, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s
predpisi, ki urejajo raziskovalno dejavnost.
(3) Prenos raziskovalnih dosežkov v prakso opravljajo poleg
raziskovalcev iz prejšnjega odstavka tudi kmetijsko svetovalna služba in
izvajalci strokovnih nalog v živinoreji.
IX. PROMET IN TRG S PLEMENSKIM MATERIALOM
103. člen
(promet s plemenskim materialom)
(1) Domače živali, ki so v prometu kot plemenske živali ali
so kot plemenske živali predstavljene na prireditvah (razstave, sejmi,
ocenjevanja, licitacije, tekmovanja in podobno) ali na drug način, morajo biti
označene na predpisan način, in jih mora spremljati predpisan zootehniški
dokument.
(2) Ostali plemenski material, ki je v prometu, mora biti označen
na predpisan način in spremljati ga mora predpisan zootehniški dokument.
(3) Republika Slovenija z zootehniškim nadzorom zagotavlja izpolnjevanje
pogojev, ki jih za promet s plemenskimi materialom predpiše minister. Zootehniški
nadzor mora biti v skladu z mednarodnimi pogodbami, katerih pogodbena stranka
je Republika Slovenija.
103.a člen
(promet na območju Skupnosti)
Republika Slovenija iz zootehniških razlogov ne sme
prepovedati, omejevati ali ovirati prometa s plemenskimi živalmi, njihovim
semenom, jajčnimi celicami in zarodki na območju Skupnosti, če poteka v skladu
s predpisanimi pogoji.
104. člen
(uvoz)
(1) Uvoz plemenskih živali, njihovega semena, jajčnih celic
in zarodkov iz tretjih držav ne sme potekati pod ugodnejšimi zootehniškimi
pogoji kot veljajo za promet na območju Skupnosti.
(2) Za uvoz plemenskih živali morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji:
-
vpisane morajo biti v rodovniško knjigo ali register hibridnih
plemenskih živali, ki ga vodi od države izvoznice priznana rejska organizacija;
-
označene morajo biti na predpisan način;
-
spremljati jih mora predpisana zootehniška dokumentacija;
-
pred uvozom mora uvoznik pridobiti za posamezno plemensko žival pisno
izjavo priznane rejske organizacije, da bodo plemenske živali po uvozu vpisane
v rodovniško knjigo ali register.
(3) Uvoženo seme mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
izvirati mora od plemenjaka, ki je vpisan v rodovniško knjigo ali
register hibridnih plemenskih živali, ki ga vodi od države izvoznice priznana
rejska organizacija, rejsko združenje ali gospodarska družba;
-
izvirati mora od plemenjaka, ki ima opravljen test lastne proizvodnosti
in ima ocenjeno genetsko vrednost;
-
spremljati ga mora predpisana zootehniška dokumentacija;
-
pridobljeno mora biti v osemenjevalnem središču, ki je odobreno s strani
pristojnega organa v državi, kjer se osemenjevalno središče nahaja;
-
plemenjak, katerega seme je predmet uvoza, mora imeti zootehniški
dokument iz prvega odstavka 43. člena tega zakona;
-
seme plemenjakov mora biti označeno na predpisan način.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se v skladu s
potrjenim rejskim programom lahko v omejenih količinah, ki so potrebne izključno
za testiranje, izjemoma uvozi seme plemenjakov, ki še niso testirani in nimajo
ocene genetske vrednosti.
(5) Uvožene jajčne celice in zarodki morajo izpolnjevati naslednje
pogoje:
-
izvirati morajo od plemenskih živali, ki so vpisane v rodovniško knjigo
ali register hibridnih plemenskih živali, ki ga vodi od države izvoznice
priznana rejska organizacija;
-
spremljati jih mora predpisana zootehniška dokumentacija;
-
označeni morajo biti na predpisan način;
-
pridobljeni morajo biti v ustanovi, ki ima dovoljenje za pridobivanje in
promet z zarodki pristojnega organa države izvoznice.
(6) Minister predpiše podrobnejše pogoje za uvoz plemenskega
materiala.
(7) Minister lahko predpiše dodatne zootehniške pogoje glede
proizvodnih lastnosti, plemenske vrednosti ali gospodarskih lastnosti za uvoz plemenskega
materiala.
X. KOMISIJA ZA KONJENIŠKA TEKMOVANJA
105. člen
(komisija za konjeniška tekmovanja)
(1) Minister imenuje komisijo za konjeniška tekmovanja (v
nadaljnjem besedilu: komisija).
(2) Naloge komisije so, da na področju galopskih in kasaških tekmovanj:
-
daje mnenje k letnemu programu in letnemu poročilu organizacij iz 49. člena
tega zakona;
-
preverja usklajenost slovenskih tekmovalnih pravil z mednarodnimi
veljavnimi pravili.
(3) Komisijo sestavljajo:
-
dva predstavnika ministrstva s področja zootehnike;
-
en predstavnik Veterinarske fakultete v Ljubljani;
-
en predstavnik priznane rejske organizacije za galoperje;
-
en predstavnik priznane rejske organizacije za kasače;
-
en predstavnik pristojnega organa za nadzor prirejanja iger na srečo;
-
en predstavnik pooblaščene organizacije za izvajanje stav na konjeniških
tekmovanjih;
-
en predstavnik odobrene organizacije za zbiranje podatkov na tekmovanjih
z galoperji;
-
en predstavnik odobrene organizacije za zbiranje podatkov na tekmovanjih
s kasači.
(4) Člane komisije predlagajo ustanove in organizacije iz
prejšnjega odstavka, imenuje jih minister z odločbo za dobo štirih let in so
lahko ponovno imenovani.
XI. NAGRADE IN PRIZNANJA
106. člen
(nagrade in priznanja)
(1) Nagrade in priznanja Republike Slovenije na področju živinoreje
(v nadaljnjem besedilu: nagrade in priznanja) se podeljujejo za najvišje dosežke,
ki pomembno prispevajo k razvoju stroke oziroma na področju izvajanja rejskih
programov.
(2) Nagrado oziroma priznanje lahko prejme kmetijsko gospodarstvo,
posameznik, skupina, društvo, ustanova, zavod ali organizacija v živinoreji.
(3) Vrste priznanj, natančnejše kriterije za podelitev nagrad
in priznanj ter postopek njihovega podeljevanja predpiše minister.
XII. INŠPEKCIJSKI NADZOR
107. člen
(kmetijski inšpektor)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih
na njegovi podlagi, opravljajo kmetijski inšpektorji, razen določb, ki se nanašajo
na kakovost živalskih proizvodov, katerih izvajanje nadzorujejo inšpektorji za hrano.
(2) Za izvajanje zootehniških pregledov plemenskega materiala
v prometu na območju Skupnosti, kmetijski inšpektorji sodelujejo z uradnimi
veterinarji in pristojnimi organi držav članic Skupnosti na področju zootehnike
in veterine. Ministrstvo in kmetijski inšpektorji imajo zaradi izvajanja
zootehniških pregledov v prometu s plemenskim materialom preko organa,
pristojnega za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dostop do
veterinarsko informacijske baze o premikih živali, ki jo določa 20. člen
direktive 90/425/EGS (UL L, 18. 8. 1990), z vsemi spremembami. Kmetijski
inšpektorji pripravijo program izvajanja zootehniških pregledov ter ga
predložijo ministrstvu do 30. januarja tekočega leta ter pripravijo poročilo o
izvajanju zootehniških pregledov za preteklo leto, ki ga predložijo ministrstvu
do 30. marca.
(3) Pravne osebe in posamezniki morajo inšpektorju iz prejšnjega
odstavka omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva in ga pri tem
ne smejo ovirati ter mu morajo dati zahtevane listine, podatke, pojasnila ali
potrebne predmete.
(4) Pravne osebe in posamezniki morajo v določenem roku
ravnati v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je kmetijski inšpektor ali inšpektor
za hrano odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon.
108. člen
(pooblastila inšpektorja)
(1) Kmetijski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po
splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in
pristojnosti:
-
pregledovati domače živali, obrate, objekte in opremo za rejo ter
poslovanje in dokumentacijo pravnih in fizičnih oseb, ki imajo pri opravljanju
dejavnosti oziroma pri delu opraviti z domačimi živalmi;
-
ugotavljati skladnost reje, obratov, objektov in opreme s predpisanimi
pogoji;
-
nadzirati izvajanje čebelarskega pašnega reda (22. člen);
-
nadzirati označevanje domačih živali, vodenje hlevske knjige, evidenc,
registrov, drugih zbirk podatkov (23. in 24. člen);
-
ugotavljati, ali izvajalci potrjenih rejskih programov izpolnjujejo
predpisane pogoje in izvajajo naloge in opravila v skladu s potrjenimi rejskimi
programi (29. do 34. člen);
-
pregledovati predpisano rejsko dokumentacijo (36. do 43. člen);
-
ugotavljati izpolnjevanje pogojev za pridobivanje, promet in uporabo živalskega
semena, jajčnih celic in zarodkov (44. in 45. člen);
-
nadzirati izvajanje testiranja plemenskih živali (48. člen);
-
nadzirati izvajanje postopka ocenjevanja, odbire plemenskih živali in
priznavanja plemenjakov (52. člen);
-
nadzirati izvajanje razmnoževanja domačih živali in izpolnjevanje
pogojev izvajalcev osemenjevanja (56. do 60. člen);
-
nadzirati izvajanje potrjenega rejskega programa v delu, ki se nanaša na
odobrena osemenjevalna središča, vzrejališča plemenskih ribjih jat in čebeljih
matic (61. člen);
-
ugotavljati, ali izvajalci javnih služb po tem zakonu izpolnjujejo
predpisane pogoje;
-
nadzirati izvajanje nalog javnih služb.
(2) Inšpektor za hrano ima poleg pooblastil, ki jih ima po
drugih predpisih, še pooblastilo in pristojnost nadzirati označevanje živalskih
proizvodov glede na način reje (27. člen).
109. člen
(ukrepi inšpektorja)
(1) Poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijah,
lahko kmetijski inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora:
-
odredi uskladitev reje s predpisanimi pogoji (18. člen);
-
prepove uporabo neustreznih naprav za vodenje domačih živali (18. člen);
-
odredi ukrepe za izvajanje potrjenega čebelarskega pašnega reda (22. člen);
-
odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izvajanju potrjenih
rejskih programov (30. do 34. člen);
-
predlaga ministru ukrepe v zvezi s potrjenimi rejskimi programi (29. do
32. člen);
-
odredi označitev živali (23. člen);
-
odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri vodenju hlevske
knjige, evidenc, registrov in drugih zbirk podatkov (23. člen);
-
prepove pridobivanje, promet in uporabo živalskega semena, jajčnih celic
in zarodkov, če niso izpolnjeni predpisani pogoji (44. in 45. člen);
-
odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri testiranju
plemenskih živali (48. člen);
-
odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri opravljanju
dejavnosti in izvajanju osemenjevanja (57. in 58. člen);
-
odredi ukrepe, da se odpravi diskriminatorno ravnanje priznane rejske
organizacije (89. člen);
-
odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izvajanju drugih
nalog in opravil iz tega zakona.
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za
hrano poleg ukrepov, določenih z drugimi predpisi, odredi še odpravo pomanjkljivosti
in nepravilnosti pri uporabi označb iz 27. člena tega zakona.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
110. člen
(prekrški pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov)
(1) Z denarno kaznijo od 100.000 do 800.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje pravna oseba:
-
če redi domače živali v nasprotju s predpisanimi pogoji reje (6., 13. in
18. člen);
-
če s protipravnim ravnanjem ali opustitvijo ovira rejca pri nemoteni
reji (10. člen);
-
če ne poskrbi za označitev domačih živali ali če jih ne označi na
predpisan način (23. člen);
-
če ne vodi predpisane hlevske knjige, registrov, evidenc in drugih zbirk
podatkov (24. člen);
-
če uporablja označbe za živalske proizvode v nasprotju s 27. členom tega
zakona;
-
če ne vodi predpisanih zootehniških dokumentov ali če jih izdaja v
nasprotju z 32. členom tega zakona;
-
če ne vodi rodovniške knjige ali jo vodi v nasprotju s 36. členom tega
zakona;
-
če opredeli kot plemensko tisto žival, ki ne izpolnjuje predpisanih
pogojev (37. člen);
-
če uporablja plemenjake v nasprotju s 43.členom tega zakona;
-
če daje v promet ali uporablja živalsko seme v nasprotju s 44. členom
tega zakona;
-
če uporablja jajčne celice in zarodke v nasprotju s 45. členom tega
zakona;
-
če ne izvaja merjenja lastnosti domačih živali na odobrenih testnih
postajah v skladu z 48. členom tega zakona;
-
če ne zbira in posreduje podatkov v skladu z 49. členom tega zakona;
-
če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 54. člena tega zakona;
-
če izvaja razmnoževanje domačih živali v nasprotju s 56. členom tega
zakona;
-
če opravlja dejavnost osemenjevanja v nasprotju s 57. členom tega
zakona;
-
če ravna v nasprotju s četrtim oziroma petim odstavkom 61. člena tega
zakona;
-
če ravna v nasprotju s 63. členom tega zakona;
-
če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 64. člena tega zakona;
-
če ne zagotavlja načela nediskriminacije (89. člen);
-
če daje v promet plemenski material v nasprotju s 103. členom tega
zakona;
-
če opravlja uvoz oziroma izvoz plemenskega materiala v nasprotju s 104. členom
tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s
samostojnim opravljanjem dejavnosti.
(3) Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 tolarjev se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe.
111. člen
(prekrški fizičnih oseb)
Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek
kaznuje tudi fizična oseba:
-
če ravna v nasprotju s pravili čebelarskega pašnega reda (22. člen);
-
če ne poskrbi za označitev domačih živali ali če jih ne označi na
predpisan način (23. člen);
-
če ravna v nasprotju z 58. členom tega zakona;
-
ravna v nasprotju s petim odstavkom 61. člena tega zakona;
-
če stori dejanje iz prve, druge in dvanajste alinee prvega odstavka 110.
člena tega zakona;
-
če stori dejanje iz prve alinee prvega odstavka 112. člena tega zakona
ali če ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo iz druge alinee prvega odstavka
112. člena tega zakona.
112. člen
(kazni za prekrške v zvezi z inšpekcijskim nadzorstvom)
(1) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje pravna oseba:
-
če inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega
nadzorstva ali ga pri tem ovira, žali ali če mu ne da zahtevanih listin,
podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (tretji odstavek 107. člena),
-
če ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je inšpektor odredil
izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon ali drug predpis v roku, ki je določen
z odločbo (četrti odstavek 107. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s
samostojnim opravljanjem dejavnosti.
(3) Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 tolarjev se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe.
113. člen
(mandatne kazni za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike)
(1) Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev, ki se izterja na kraju
samem, se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
ki stori dejanje v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
-
če uporablja pri reji neustrezno opremo (18. člen);
-
če ne označi domačih živali v predpisanem roku in na predpisan način ali
če jih označi nepravilno (23. člen);
-
če ne vodi predpisane hlevske knjige ali drugih predpisanih zbirk
podatkov ali ne sporoča podatkov na predpisan način (četrti odstavek 23. člena);
-
če ne izpolnjuje, vodi in dostavlja predpisane rejske dokumentacije ali če
jo izpolnjuje, vodi in dostavlja pomanjkljivo ali nepravilno (tretja alinea
tretjega odstavka 57. člena).
(2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, ki se izterja na kraju
samem, se za prekršek kaznuje fizična oseba ali odgovorna oseba pravne osebe, če
stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Zakon o živinoreji – ZŽiv (Uradni list RS, št.
18/02)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
114. člen
(plemenski žrebci)
(1) Plemenski žrebci, ki so last Republike Slovenije in so na
dan uveljavitve tega zakona v upravljanju Veterinarske fakultete Univerze v
Ljubljani, ostanejo v upravljanju Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani
do potrditve rejskega programa za te pasme in priznanju oziroma odobritvi
organizacije v živinoreji po tem zakonu.
(2) Plemenski žrebci posameznih pasem iz prejšnjega odstavka
se na podlagi odločbe ministra prenesejo v upravljanje posamezni priznani
rejski organizaciji za hladnokrvne pasme konj v 30 dneh po priznanju posamezne
rejske organizacije.
115. člen
(Kobilarna Lipica)
Javni zavod Kobilarna Lipica mora zaradi izvajanja javne službe
po tem zakonu najkasneje do 31. 12. 2002 izpolniti vse pogoje in pridobiti odločbo
za priznano rejsko organizacijo po tem zakonu in imeti potrjen rejski program za
lipicance.
116. člen
(osemenjevalna središča in
testne postaje)
Osemenjevalna središča in testne postaje za bike, ovne in
merjasce, ki so na dan uveljavitve tega zakona vključene v izvajanje javne službe
strokovnih nalog v živinoreji, so dolžne opravljati naloge in opravila za
potrebe izvajanja STRP tudi po uveljavitvi tega zakona do odločitve o odobritvi
teh organizacij.
117. člen
(obrati)
Najkasneje v roku 15 let od uveljavitve tega zakona morajo
obstoječi obrati iz 17. člena tega zakona uskladiti svojo organiziranost in
delovanje z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
veliki obrati pa pridobiti tudi dovoljenje za obratovanje v skladu s tem
zakonom.
118. člen
(plemenjaki)
Do izdaje zootehniških dokumentov o priznavanju in uporabi
plemenjakov po tem zakonu se za ocenjevanje, odbiro in priznavanje plemenjakov
uporabljajo določbe 13. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št.
17/78 in 29/86).
119. člen
(promet s semenom)
Medsebojna razmerja iz 63. člena tega zakona morajo biti
urejena najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.
120. člen
(testne postaje,
osemenjevalna središča, pripustne postaje, vzrejališča plemenskih ribjih jat in
vzrejališča čebeljih matic)
Obstoječe testne postaje, osemenjevalna središča, pripustne postaje,
vzrejališča plemenskih ribjih jat in vzrejališča čebeljih matic morajo
uskladiti svoje delovanje z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na
njegovi podlagi, najpozneje v treh letih po uveljavitvi tega zakona.
121. člen
(izvajanje osemenjevanja)
(1) Osebe, ki so do uveljavitve tega zakona imele pravico izvajati
osemenjevanje, si morajo v dveh letih po uveljavitvi predpisa o vsebini
potrebnih dodatnih znanj, pridobiti dodatna znanja s področja izvajanja rejskih
programov. Šteje se, da imajo te osebe dodatna znanja, če so jih pridobile na
organiziranih tečajih ali seminarjih oziroma drugih oblikah izobraževanja ali
usposabljanja.
(2) Vsebino potrebnih dodatnih znanj iz prvega odstavka tega člena
predpiše minister.
122. člen
(izvajalci strokovnih nalog
v prehodnem obdobju)
(1) Do določitve oziroma izbire izvajalcev javne službe strokovnih
nalog v živinoreji izvajajo strokovne naloge kot javno službo dosedanji
izvajalci: Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko,
Veterinarska fakulteta, Kmetijski inštitut Slovenije, kmetijsko gozdarski
zavodi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in druge z zakonom pooblaščene
organizacije.
(2) Do določitve oziroma izbire izvajalcev javne službe nalog
genske banke vodi naloge genske banke v živinoreji kot javno službo dosedanji
izvajalec Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.
(3) Do sprejema podzakonskih predpisov oziroma drugih aktov,
s katerimi se uredi financiranje javnih služb po tem zakonu, se strokovne
naloge iz prvega in drugega odstavka tega člena financirajo na dosedanji način.
123. člen
(usposobljenost
oskrbovalcev in imetnikov živali)
(1) Šteje se, da imajo oskrbovalci živali ustrezno
usposobljenost in znanje iz 14. člena tega zakona, če so na dan njegove
uveljavitve izvajali opravila pri reji oziroma oskrbi domačih živali. Ostali
oskrbovalci živali so dolžni pridobiti ustrezno usposobljenost in znanje v dveh
letih po uveljavitvi predpisa iz 14. člena tega zakona.
(2) Šteje se, da je imetnik živali usposobljen za opravila iz
15. člena tega zakona, če je ta opravila izvajal najmanj dve leti pred
uveljavitvijo tega zakona. Ostali imetniki živali so dolžni pridobiti ustrezno
usposobljenost za izvajanje navedenih zootehniških opravil v enem letu po
uveljavitvi predpisa iz 15. člena tega zakona.
124. člen
(čebelarski pašni red in
prenos pristojnosti)
(1) Do sprejema čebelarskih pašnih redov po tem zakonu se še
naprej uporabljajo čebelarski pašni redi, sprejeti na podlagi 28. člena zakona
o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78 in 29/86).
(2) Po uveljavitvi predpisa, ki bo določal naloge in pristojnosti
pokrajin, se v roku, ki ga bo določal navedeni predpis, naloge in pristojnosti
ministrstva glede potrditve čebelarskih pašnih redov ter naloge in pristojnosti
upravnih enot oziroma ministrstva glede ugotovitve predpisanih pogojev za
pripustno postajo in glede vpisa v register pripustnih postaj, prenesejo na
pokrajine.
125. člen
(izvršilni predpisi)
(1) Vlada izda podzakonske predpise iz 72. člena tega zakona
v dveh letih po njegovi uveljavitvi.
(2) Minister izda podzakonske predpise iz tega zakona v štirih
letih po njegovi uveljavitvi.
(3) Minister lahko izda tudi druge podzakonske predpise, potrebne
za izvajanje tega zakona.
126. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
-
zakon o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78 in 29/86);
-
odloki občin o načinu oplojevanja živali na njihovem območju, sprejeti
na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list
SRS, št. 17/78 in 29/86).
127. člen
(uporaba podzakonskih
predpisov)
Če niso v nasprotju s tem zakonom, se do uveljavitve podzakonskih
predpisov po tem zakonu še naprej uporabljajo naslednji podzakonski predpisi:
-
pravilnik o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali,
ocenjevanju plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov (Uradni list SRS, št.
21/81 in 43/88 ter Uradni list RS, št. 86/99, 77/00 in 106/01);
-
pravilnik o načinu preizkušanja in pogojih rabe plemenjakov (Uradni list
SRS, št. 21/81, 43/88);
-
pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega
dela, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in pripravljanjem živalskega semena za
osemenjevanje (Uradni list SRS, št. 21/81);
-
pravilnik o pogojih za vzrejo in promet čebeljih matic ter za
organiziranje plemenišč (Uradni list SRS, št. 21/81);
-
pravilnik o načinu in pogojih izkoriščanja čebelje paše (Uradni list
SRS, št. 21/81);
-
pravilnik o pogojih za vzrejo plemenskih ribjih jat in reprodukcijskega
materiala, o pogojih za uporabo plemenskih ribjih jat za razmnoževanje in o
pogojih za promet z reprodukcijskim materialom (Uradni list SRS, št. 21/81);
-
pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki niso
veterinarski strokovni delavci, da lahko osemenjujejo živali (Uradni list RS, št.
30/99, 44/00 in 33/01 – ZVet-1);
-
odredba o izvajanju letnega ocenjevanja, odbire in priznavanja
plemenjakov v naravnem pripustu (Uradni list RS, št. 16/99, 43/00, 33/01 – ZVet-1);
-
odredba o označevanju in registraciji govedi (Uradni list RS, št. 86/99,
59/00, 111/00, 118/00, 33/01 – ZVet-1, 82/01, 85/01);
-
pravilnik o zdravstveni ustreznosti in sistematičnih preiskavah
plemenskih živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov (Uradni list
RS, št. 49/97, 24/99, 42/99, 59/99, 42/00, 7/01);
-
odredba o označevanju in registraciji drobnice (Uradni list RS, št.
77/00, 33/01 – ZVet-1).
128. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Zakon o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni
list RS, št. 110/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»191. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in
začne veljati 1. januarja 2003.«.
Zakon o spremembah, dopolnitvah in
razveljavitvi določenih zakonov na področju kmetijstva in gozdarstva – ZdZPKG (Uradni
list RS, št. 45/04)
spreminja 125. člen zakona tako, da se glasi:
»125. člen
(izvršilni predpisi)
(1) Vlada izda podzakonske predpise iz 72. člena tega zakona
v dveh letih po njegovi uveljavitvi.
(2) Minister izda podzakonske predpise iz tega zakona v štirih
letih po njegovi uveljavitvi.
(3) Minister lahko izda tudi druge podzakonske predpise, potrebne
za izvajanje tega zakona in predpisov Skupnosti, ki urejajo živinorejo.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»52. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih
zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin – ZdZPVHVVR (Uradni
list RS, št. 90/12)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»49. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2013.
Glede vprašanj, ki jih ureja ta zakon, se do začetka njegove
uporabe uporabljajo določbe Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 in
57/12), Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06 in 72/11); Zakona o
živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 110/02 – ZGO-1 in 45/04
– ZdZPKG); Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02 – ZGO-1,
45/04 – ZdZPKG, 62/04 – odločba US in 93/05 – ZVMS); Zakona o veterinarskih
merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05); Zakona o krmi (Uradni list RS,
št. 127/06); Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS,
št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo, 41/09 in 32/12); Zakona o varstvu novih
sort rastlin (Uradni list RS, št. 113/06 – uradno prečiščeno besedilo); Zakona
o mineralnih gnojilih (Uradni list RS, št. 29/06); Zakona o ravnanju z gensko
spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo
in 21/10).«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
živinoreji – ZŽiv-A (Uradni list RS, št. 45/15)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
(1) Rejske organizacije, ki so do uveljavitve tega zakona
priznane v skladu z Zakonom o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02,
110/02 – ZUreP-1, 45/04 – ZdZPKG in 90/12 – ZdZPVHVVR) za petletno obdobje, se
štejejo za rejske organizacije, priznane za nedoločen čas v skladu s tem
zakonom, razen če v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona vložijo na
ministrstvo vlogo za prenehanje priznanja.
(2) Rejski programi, ki so do uveljavitve tega zakona
potrjeni v skladu z Zakonom o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02,
110/02 – ZUreP-1, 45/04 – ZdZPKG in 90/12 – ZdZPVHVVR) za petletno obdobje, se
štejejo za rejske programe, potrjene za nedoločen čas v skladu s tem zakonom.
(3) STRP se izvaja do izteka obdobja iz odločbe, s katero so
potrjeni rejski programi vključeni v STRP.
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.