Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno
prečiščeno besedilo Zakona o železniškem prometu obsega:
- Zakon o železniškem prometu – ZZelP (Uradni list RS, št. 92/99 z
dne 12. 11. 1999),
- Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-A (Uradni
list RS, št. 11/01 z dne 16. 2. 2001),
- Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-B (Uradni
list RS, št. 33/01 z dne 5. 5. 2001),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu –
ZZelP-C (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
- Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo –
ZZelP-UPB1 (Uradni list RS, št. 14/03 z dne 13. 2. 2003),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu –
ZZelP-D (Uradni list RS, št. 56/03 z dne 13. 6. 2003),
- Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo –
ZZelP-UPB2 (Uradni list RS, št. 83/03 z dne 22. 8. 2003),
- Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem
prometu – ZZelP-E (Uradni list RS, št. 86/04 z dne 5. 8. 2004),
- Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo –
ZZelP-UPB3 (Uradni list RS, št. 26/05 z dne 15. 3. 2005),
- Odločbo o razveljavitvi 38. člena Zakona o železniškem prometu
(Uradni list RS, št. 29/05 z dne 22. 3. 2005),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu –
ZZelP-F (Uradni list RS, št. 15/07 z dne 20. 2. 2007),
- Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo –
ZZelP-UPB4 (Uradni list RS, št. 44/07 z dne 21. 5. 2007),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu –
ZZelP-G (Uradni list RS, št. 58/09 z dne 27. 7. 2009),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu –
ZZelP-H (Uradni list RS, št. 106/10 z dne 27. 12. 2010),
- Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo –
ZZelP-UPB6 (Uradni list RS, št. 11/11 z dne 21. 2. 2011),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu –
ZZelP-I (Uradni list RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu –
ZZelP-J (Uradni list RS, št. 84/15 z dne 6. 11. 2015),
- Zakon o železniškem prometu – uradno prečiščeno besedilo –
ZZelP-UPB8 (Uradni list RS, št. 99/15 z dne 21.
12. 2015),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu –
ZZelP-K (Uradni list RS, št. 30/18 z dne 26. 4.
2018),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu –
ZZelP-L (Uradni list RS, št. 82/21 z dne 24. 5.
2021),
- Zakon o upravljanju
javnega potniškega prometa – ZUJPP (Uradni list RS,
št. 54/22 z dne 20. 4. 2022),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1O
(Uradni list RS, št. 18/23 z dne 13. 2. 2023).
ZAKON
o železniškem prometu (ZZelP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 21)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa pogoje za izvajanje
prevoznih storitev v železniškem prometu, storitve, ki so na področju
železniškega prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (v
nadaljnjem besedilu: država) z obvezno gospodarsko javno službo, javno
železniško infrastrukturo, njen status in pogoje za dostop nanjo, način
uresničevanja pravice do stavke na področju železniškega prometa, ustanovitev,
naloge in pristojnosti regulatornega organa, ustanovitev, naloge ter
pristojnosti Javne agencije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu:
agencija).
(2) Ta zakon se ne uporablja za:
- proge, ki so funkcionalno ločene od preostalega železniškega
omrežja in so predvidene samo za opravljanje lokalnega, mestnega ali primestnega
potniškega prometa;
- zasebno železniško infrastrukturo, ki jo uporablja izključno njen lastnik
za lastne prevoze blaga;
- prevoznike, ki izvajajo dejavnost samo na omrežjih iz prve in druge
alinee tega odstavka.
(3) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red
določbe Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja
(UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 32), zadnjič spremenjene z
Direktivo (EU) 2016/2370 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra
2016 o spremembi Direktive 2012/34/EU glede odprtja trga notranjih storitev
železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške infrastrukture (UL L
št. 352 z dne 23. 12. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu:
Direktiva 2012/34/EU).
2. člen
(pomen izrazov)
(1) V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo
naslednji pomen:
1.
»bistvene funkcije upravljanja javne železniške
infrastrukture« pomenijo odločanje glede dodeljevanja vlakovnih poti, vključno
z opredelitvijo ter oceno razpoložljivosti in dodeljevanja posameznih vlakovnih
poti, ter odločanje glede zaračunavanja, določanja in pobiranja uporabnine za
uporabo javne železniške infrastrukture;
2.
»čezmejni sporazum« pomeni vsako mednarodno
pogodbo, sklenjeno med dvema ali več državami članicami Evropske unije ali med
državami članicami Evropske unije in tretjimi državami; njegov namen je
olajšati opravljanje storitev čezmejnega železniškega prometa;
3.
»dostop na javno železniško infrastrukturo« je
pravica do njene uporabe pod določenimi pogoji;
4.
»investicija v javno železniško infrastrukturo«
je nadgradnja obstoječe ali graditev nove javne železniške infrastrukture;
5.
»javno-zasebno partnerstvo« pomeni zavezujoč
dogovor med javnimi organi in enim ali več pravnimi subjekti, ki niso
upravljavec, na podlagi katerega subjekt deloma ali v celoti zgradi oziroma
financira železniško infrastrukturo oziroma pridobi pravico za opravljanje
funkcij upravljavca za vnaprej določeno obdobje;
6.
»licenca« pomeni dovoljenje, ki ga licenčni
organ izda prevozniku in s katerim se prizna njegova sposobnost, da kot
prevoznik v železniškem prometu opravlja storitve železniškega prevoza; ta
sposobnost je lahko omejena na opravljanje posebnih vrst storitev;
7.
»licenčni organ« je organ, pristojen za izdajanje
licenc iz prejšnje točke;
8.
»mednarodni tovorni promet« je prevozna
storitev, pri kateri vlak prečka najmanj eno mejo države članice Evropske
unije; vlak je lahko sklenjen oziroma razdeljen in različni deli imajo lahko
različne odhodne in namembne postaje, pod pogojem, da vsi vagoni prečkajo
najmanj eno mejo;
9.
»mestni ali primestni promet« pomeni prevozne
storitve, katerih glavni namen je zadovoljevanje prevoznih potreb mestnega
središča ali urbane aglomeracije, vključno s čezmejno aglomeracijo, in
prevoznih potreb med takim središčem ali urbano aglomeracijo in okoliškimi
območji;
10.
»nadgradnja« javne železniške infrastrukture
pomeni večja dela za spremembo obstoječe infrastrukture, ki izboljšajo njeno
splošno delovanje;
11.
»nadomestna vlakovna pot« pomeni drugo vlakovno
pot med istima izhodno in končno postajo, kadar sta vlakovni poti zamenljivi za
namene tovornega ali potniškega prometa, ki ga opravlja prevoznik v železniškem
prometu;
12.
»objekt, ki se uporablja za obratovanje,
vzdrževanje oziroma obnavljanje javne železniške infrastrukture« pomeni stavbo,
namenjeno upravljanju železniškega prometa, stavbo, ki se uporablja za
neposredno opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in
obnavljanja obstoječe javne železniške infrastrukture, ranžirno postajo s
pripadajočimi napravami, postajno zgradbo oziroma poslopje, postajo in
postajališče oziroma drug objekt ali napravo, ki ju uporablja upravljavec za izvajanje
železniških storitev;
13.
»objekt za izvajanje železniških storitev«
pomeni napravo, vključno z zemljiščem, stavbo in opremo, ki je bila v celoti
ali deloma posebej prilagojena za zagotavljanje ene ali več storitev iz točk 2
do 4 Priloge II Direktive 2012/34/EU;
14.
»obnavljanje javne železniške infrastrukture«
pomeni večja dela za obnovo obstoječe infrastrukture, ki ne spremenijo
celotnega delovanja podsistema;
15.
»obratovanje javne železniške infrastrukture«
pomeni dodeljevanje vlakovnih poti, upravljanje prometa in zaračunavanje
uporabnine za uporabo železniške infrastrukture;
16.
»okvirna pogodba« je pogodba, ki določa pravice
in obveznosti prosilca in upravljavca v zvezi z infrastrukturnimi
zmogljivostmi, ki se bodo dodeljevale, in uporabnino, ki se bo zaračunavala v
obdobju, ki je daljše od obdobja veljavnosti voznega reda omrežja;
17.
»prevozne storitve« v železniškem prometu so
prevoz potnikov ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
18.
»prevoznik v železniškem prometu (v nadaljnjem
besedilu: prevoznik)« je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja
gospodarsko dejavnost, katere glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev
prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu in ima za zagotavljanje
teh storitev licenco; pri tem mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov; lahko
je to tudi pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko
dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov;
19.
»prevoznik Evropske unije« je prevoznik, ki ima
licenco, izdano v državi članici Evropske unije;
20.
»program omrežja« pomeni podrobno obrazložitev
splošnih pravil, rokov, postopkov in meril v zvezi z zaračunavanjem uporabnine
in dodeljevanjem infrastrukturnih zmogljivosti; vsebuje tudi dodatne
informacije, potrebne za vložitev prošenj za dodelitev infrastrukturnih
zmogljivosti, kot so na primer informacije o infrastrukturnih zmogljivostih javne
železniške infrastrukture ter možnih dodatnih in pomožnih storitvah;
21.
»prosilec« je prevoznik, mednarodno združenje
prevoznikov v železniškem prometu ali druga pravna ali fizična oseba, ki zaradi
javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali
komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem
prometu) interesa potrebuje vlakovno pot;
22.
»razvoj javne železniške infrastrukture« je
načrtovanje železniškega omrežja, finančno načrtovanje in načrtovanje naložb ter
gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture;
23.
»regulatorni organ« je organ, ki skrbi za
enakopravno obravnavo vseh deležnikov na trgu storitev v železniškem prometu in
svobodno konkurenco med ponudniki storitev v železniškem prometu in je pristojen
za reševanje pritožb zoper odločitve in ravnanje upravljavca, prevoznikov ali
upravljavcev objektov za izvajanje železniških storitev ter opravlja druge
naloge, ki jih določa ta zakon ali drug predpis;
24.
»storitev mednarodnega potniškega prometa« je
storitev potniškega prometa, pri kateri vlak prečka najmanj eno mejo države
članice Evropske unije, pri čemer je glavni namen storitve prevoz potnikov med
postajami, ki so v različnih državah članicah; vlak je lahko sklenjen oziroma
razdeljen in različni deli imajo lahko različne odhodne in namembne postaje pod
pogojem, da vsi vagoni prečkajo najmanj eno mejo;
25.
»tranzit Republike Slovenije« pomeni prečkanje
ozemlja Republike Slovenije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga oziroma
brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Republike Slovenije;
26.
»tranzit Unije« pomeni prečkanje ozemlja
Evropske unije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in brez vstopanja ali
izstopanja potnikov na ozemlju Evropske unije;
27.
»upravljavec javne železniške infrastrukture (v
nadaljnjem besedilu: upravljavec)« je pravna oseba, ki je odgovorna za
obratovanje, vzdrževanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter sodelovanje
pri njenem razvoju;
28.
»upravljavec objekta za izvajanje železniških
storitev« pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki opravlja gospodarsko
dejavnost, odgovorno za upravljanje enega ali več objektov za izvajanje
železniških storitev, ali zadolženo, da zagotavlja prevoznikom v železniškem
prometu eno ali več storitev iz točk od 2 do 4 Priloge II Direktive 2012/34/ES;
29.
»infrastrukturna zmogljivost« pomeni možnost
načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za del javne železniške infrastrukture za
določeno obdobje;
30.
»vlakovna pot« je infrastrukturna zmogljivost,
potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času;
31.
»vlakovna pot za določen namen (ad hoc vlakovna
pot)« je vlakovna pot iz prejšnje točke, ki se dodeli za posamezne vožnje vlaka
glede na proste zmogljivosti infrastrukture;
32.
»varnostni organ« je organ, pristojen za naloge
v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki
ureja varnost železniškega prometa;
33.
»vertikalno integrirano podjetje« je pravni
subjekt, v katerem upravljavca nadzoruje pravni subjekt, ki obenem nadzoruje
tudi enega ali več prevoznikov, ki opravljajo storitve železniškega prometa v
omrežju upravljavca;
34.
»vozni red« je tehnološki načrt prevoznika za
določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja;
35.
»vozni red omrežja« je akt upravljavca, ki
določa vse načrtovane vožnje vlakov in železniškega voznega parka na javni
železniški infrastrukturi v obdobju, za katerega velja;
36.
»vzdrževanje javne železniške infrastrukture«
so dela za vzdrževanje stanja in zmogljivosti obstoječe infrastrukture.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu,
imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost železniškega prometa.
I.a TEMELJNA NAČELA
2.a člen
(načelo enakopravnosti)
Prevoznik in upravljavec morata storitve,
ki jih ponujata, zagotavljati vsakomur pod enakimi, vnaprej določenimi in objavljenimi
pogoji.
2.b člen
(načelo stalnosti)
Javne dobrine, ki jih s svojimi storitvami
zagotavljata prevoznik in upravljavec, morata zagotavljati tako, da je
zagotovljena stalnost storitev, kar pomeni, da jih tisti, ki jih ponujajo,
zagotavljajo brez prekinitev, redno in točno ter so skladno z vnaprej določenim
programom vedno na razpolago.
2.c člen
(zagotavljanje sredstev za storitve v
železniškem prometu)
(1) Storitve, ki se zagotavljajo v javnem
interesu in jih ne plačujejo uporabniki v njihovi polni vrednosti, zagotavlja
država ali lokalna skupnost s sredstvi iz proračuna in iz drugih virov.
(2) Druge storitve zaračunavajo izvajalci
uporabnikom skladno z načeli ekonomskega poslovanja.
2.d člen
(načelo prilagodljivosti)
Zagotavljanje javnih dobrin, ki jih s
svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, se mora prilagajati
razvoju in potrebam uporabnikov ter preneha, če ni več potrebe za njihovo
zagotavljanje, oziroma če se ugotovi, da jih je moč zagotoviti na drug način.
I.b NEODVISNOST UPRAVLJANJA
2.e člen
(Neodvisnost prevoznikov v železniškem
prometu in upravljavcev infrastrukture)
(1) Prevozniki, ki so neposredno ali
posredno v lasti ali pod nadzorom Republike Slovenije, so neodvisni glede
upravljanja, vodenja in notranjega nadzora na področju upravnih, ekonomskih in
računovodskih zadev. Ti prevozniki skladno z zakonodajo neodvisno razpolagajo
zlasti s svojim premoženjem, proračunom in računovodstvom, ki so ločeni od
premoženja, proračuna in računovodstva države.
(2) Upravljavec je odgovoren za svoje
lastno upravljanje in vodenje ter notranji nadzor. Upravljavec opravlja naloge, ki jih ima po tem zakonu, zakonu, ki
ureja varnost železniškega prometa, in podzakonskimi predpisi, izdanimi na
njuni podlagi, samostojno in neodvisno od kateregakoli drugega pravnega
subjekta.
2.f člen
(Upravljanje prevoznikov v skladu s
poslovnimi načeli)
(1) Prevozniki delujejo v skladu z zakonom,
ki ureja gospodarske družbe.
(2) Prevozniki samostojno predvsem:
- določijo svojo notranjo organiziranost;
- nadzorujejo dobavo in trženje storitev ter določajo njihovo ceno;
- sprejemajo odločitve v zvezi z osebjem, premoženjem in nabavo;
- širijo svoj tržni delež, razvijajo nove tehnologije in nove
storitve ter sprejemajo inovativne tehnike upravljanja;
- vzpostavijo nove dejavnosti na področjih, povezanih s poslovanjem v
železniškem prometu.
(3) Družbeniki prevoznikov v javni lasti
ali pod javnim nadzorom lahko v aktih družbe določijo, da se za večje poslovne
odločitve zahteva njihovo soglasje ali soglasje organa nadzora družbe.
II. PREVOZNE STORITVE V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
3. člen
(javni prevoz in prevoz za lastne potrebe)
(1) Prevozne storitve v železniškem prometu
opravlja prevoznik kot javni prevoz. Javni prevoz je prevoz potnikov ali blaga,
ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in ki ga prevoznik opravlja na
podlagi sklenjene pogodbe o prevozu.
(2) Prevoz za lastne potrebe je prevoz oseb
ali blaga v železniškem prometu, ki ga prevoznik opravlja za potrebe svoje
dejavnosti.
(3) Prevozne storitve v železniškem prometu
se izvajajo po tržnih pogojih, kolikor ta zakon ne določa drugače.
4. člen
(državna nadomestila)
(1) Prevozniku, ki opravlja:
-
železniški prevoz potnikov v mednarodnem
prometu,
-
železniški prevoz blaga in
-
kombinirani prevoz,
lahko država zaradi
uresničevanja posebnih interesov nadomešča del sredstev za naložbe, za
raziskave in del stroškov prevozov, s katerimi se mu zagotavlja enakopraven
ekonomski položaj s prevozniki blaga in potnikov v drugih vrstah prometa,
oziroma zagotavlja povračilo stroškov, ki jih ima zaradi tega, ker opravlja
prevoz, ki ga ne bi opravljal, če bi ga opravljal le zaradi svojega ekonomskega
interesa.
(2) Za nadomestilo lahko zaprosi prevoznik,
ki je registriran v Republiki Sloveniji in ki z obrazloženo zahtevo lahko
izkaže, da je skladno s prvim odstavkom tega člena upravičen do nadomestila.
Zahtevi mora priložiti dokazila o razliki med realizirano prodajno ceno in
stroški prevoza ter ceno, ki jo dosegajo drugi prevozniki, oziroma dokazilo o
ekonomski upravičenosti naložbe ali smotrnosti raziskave.
(3) Pri presoji upravičenosti zahteve
prevoznika za nadomestilo stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:
- javni interes;
- možnost dostopa do drugih oblik prevoza, če gre za prevoz potnikov
ali blaga;
- razliko med prihodkom na osnovi tarife in stroški prevoznika;
- razliko med prihodki, ki jih prevoznik lahko doseže na trgu in
dejanskimi stroški prevoza;
- usmerjenost raziskovalnega dela v dolgoročno zasnovo razvoja
slovenskega železniškega prometa s poudarkom na uresničevanju nacionalnega
programa razvoja javne železniške infrastrukture;
- vpliv naložbe na varnost železniškega prometa in na kvalitativne
ter kvantitativne možnosti, ki jih le-ta zagotavlja uporabnikom.
(4) Vlada predpiše način uporabe kriterijev
in pomen posameznega kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Medsebojne pravice in obveznosti
uredita upravičenec, ki mu je bilo nadomestilo odobreno, in ministrstvo,
pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo.
(6) Prevoznik, ki je prejel državno
nadomestilo, mora zaradi preglednosti uporabe nadomestil, ki jih je prejel,
voditi ločene evidence o prejetih nadomestilih in posredovati vse podatke,
skladno z zahtevami ministrstva.
5. člen
(kombinirani prevoz)
(1) Kombinirani prevoz je prevoz blaga, pri
katerem se zabojnik dolžine najmanj 6 m, zamenljivo tovorišče, tovorna
prikolica, sedlasti polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje in cestno tovorno
vozilo prevaža v železniškem prometu ali po vodni plovni poti, pri čemer se
dovoz in odvoz intermodalnih prevoznih enot z nakladališč ali razkladališč do
najbližjega terminala za kombinirani prevoz, oziroma pristanišča RO-RO,
opravita s cestnim prevozom.
(2) Vlada z uredbo določi razdaljo dovoza
in odvoza po cestnem omrežju, dokumente, ki jih mora za izvajanje dovoza in
odvoza zagotoviti prevoznik, takse in druge pristojbine, ki jih mora plačevati
prevoznik za dovoz in odvoz, ter morebitne oprostitve plačila taks in
pristojbin skladno z zakonom in druga vprašanja, povezana z operativnim
izvajanjem dovoza in odvoza.
6. člen
(prevoz potnikov)
(1) Prevoz potnikov v notranjem in
čezmejnem regijskem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino z
obvezno gospodarsko javno službo v obsegu, ki jo določa prometna politika na
področju javnega potniškega prometa.
(2) Obseg storitev obvezne gospodarske
javne službe iz prejšnjega odstavka za posamezno voznoredno obdobje se določi z
voznim redom za potniški promet, ki ga sprejme izvajalec gospodarske javne službe po predhodnem
soglasju ministrstva, pristojnega za javni potniški promet v notranjem in
čezmejnem prometu. Pri tem ministrstvo, pristojno za javni potniški promet v
notranjem in čezmejnem prometu, zagotavlja celovitost in usklajenost sistema
javnega potniškega prometa.
(3) Če so potrebe prebivalcev določenega
območja večje od ponudbe prevoza, ki je zagotovljen s službo iz prejšnjega
odstavka, jih skladno s svojimi potrebami in možnostmi lahko zagotavlja tudi
lokalna skupnost tako, da za povečan obseg storitev zagotovi sredstva, ki jih
sicer za storitve iz prvega odstavka tega člena zagotavlja država.
(4) Država ali lokalna skupnost zaradi
smotrnosti in doseganja večje kakovosti storitev javnega potniškega prometa zagotavlja kot javno dobrino prevozne
storitve, ki jih na načelih enotne in celovite ponudbe izvajajo prevozniki v
različnih vrstah prometa.
(5) Izvajalec gospodarske javne službe
prevozne storitve izvaja s tirnimi vlečnimi in vlečenimi vozili. V primeru
okoliščin, ki povzročijo prekinitev železniškega prometa ali ogrozijo varnost
železniškega prometa (kot npr. gradnja, obnova, nadgradnja in vzdrževalna dela
na javni železniški infrastrukturi, preobremenjena infrastrukturna zmogljivost,
resna nesreča, nesreča ali incident oziroma okoliščine iz 7. in 8. člena
tega zakona), se lahko prevozne storitve izvedejo s cestnimi motornimi vozili
za prevoz potnikov po cesti (v nadaljnjem besedilu: nadomestni prevoz).
(6) Za izvajanje nadomestnega prevoza se
uporabljajo določbe zakona s področja prevozov v cestnem prometu, ki urejajo
pogoje za izvajanje javnih linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem
prometu glede licence, strokovne usposobljenosti voznikov in vrste vozil, ter
določbe zakona, ki ureja delovni čas in obvezen počitek mobilnih delavcev ter
zapisovalno opremo v cestnem prevozu.
(7) Vozilo za prevoz potnikov, s katerim se
opravlja nadomestni prevoz, je na sprednji strani označeno s tablo z napisom
NADOMESTNI PREVOZ, v skladu s predpisom, ki ureja oznake in opremo vozil, s
katerimi se opravljajo prevozi potnikov v cestnem prometu.
(8) Izvajalec gospodarske javne službe pred
začetkom izvajanja nadomestnega prevoza izvajalcu nadomestnega prevoza potnikov
izdela vozni red nadomestnega prevoza, ki mora vsebovati seznam vstopnih
oziroma izstopnih mest, predvideni čas odhoda in prihoda na oziroma iz
nadomestnega vstopnega oziroma izstopnega mesta in podatek o povezavi s
konkretnim železniškim voznim redom. Vozni red nadomestnega prevoza se hrani v
vozilu, s katerim se izvaja nadomestni prevoz potnikov, v pisni oziroma
elektronski obliki z možnostjo izpisa. Ta odstavek ne velja v primeru nastopa
okoliščin iz petega odstavka tega člena, ki nastopijo v obdobju manj kot 15 dni
pred izvajanjem nadomestnega prevoza.
(9) Nadomestni vozni red mora biti javno
objavljen najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti na elektronski
oziroma digitalni način (svetovni splet, portal, info monitorji itn.), razen v
primerih resne nesreče, nesreče ali incidenta oziroma okoliščin iz petega
odstavka tega člena, ki nastopijo v obdobju manj kot 15 dni pred izvajanjem
nadomestnega prevoza.
6.a člen
(vozni red omrežja in vozni red)
(1) Železniški promet poteka po vnaprej
določenem voznem redu omrežja, ki ga izdela in uveljavi upravljavec in se mora
po njem ravnati.
(2) Vozni red za redni promet potniških
vlakov, ki so del gospodarske javne službe, mora biti javno objavljen na
primeren način (npr. v papirnati obliki, na svetovnem spletu, portalu, info
monitorjih itn.) najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti.
(3) Pri izdelavi voznega reda omrežja
morajo biti upoštevane zmogljivosti infrastrukture in omejitve, ki vplivajo na
vozni red posameznega vlaka.
(4) Prevoznik se mora ravnati po voznem
redu omrežja iz prvega odstavka tega člena.
7. člen
(ravnanje ob stavki)
(1) Med stavko morajo železniški delavci v
skladu s predpisi o varnosti železniškega prometa, zagotavljati minimalni obseg
prevoznih storitev v železniškem prometu, s katerim se zagotavlja varnost ljudi
in premoženja in so nenadomestljiv pogoj za delo pravnih in fizičnih oseb ter
izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. S kolektivno pogodbo za dejavnost
železniškega prometa in z dogovorom, sklenjenim na njeni podlagi, se določijo
elementi za izdelavo voznega reda ter način dela med stavko.
(2) Med stavko morajo delavci opravljati
tudi prevozne storitve v železniškem prometu za obrambo, zaščito in reševanje
oziroma dela, ki so potrebna, da se med naravno in drugo nesrečo rešijo
človeška življenja in premoženje.
(3) Stavka, ki se izvaja skladno s
predpisi, kolektivno pogodbo in na njeni podlagi sklenjenim dogovorom, se ne
šteje za posebne razmere v gospodarstvu v smislu 8. člena tega zakona.
8. člen
(ravnanje ob posebnih razmerah)
(1) Ob posebnih razmerah, ki jih ugotovi
vlada (naravne in druge nesreče, motnje v gospodarstvu ipd.), lahko ta določi
prednostne prevozne storitve v železniškem prometu.
(2) Vlada lahko pooblasti ministra,
pristojnega za promet, da v primerih iz prejšnjega odstavka določi vlake, ki
morajo voziti, in delo, ki mora biti v zvezi s tem opravljeno, pri čemer mora
ob naravnih in drugih nesrečah upoštevati odločitve organov, ki vodijo zaščito,
reševanje in pomoč.
(3) V vojnem ali izrednem stanju lahko
minister, pristojen za promet, določi način dela pri prevoznikih in tistih
pravnih osebah, ki opravljajo gospodarsko javno službo v železniškem prometu.
III. ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA
1. Javna železniška infrastruktura
9. člen
(status javne železniške infrastrukture in
upravljanje)
(1) Javna železniška infrastruktura so
objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa
ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.
(2) Javna železniška infrastruktura je
grajeno javno dobro v lasti države in se uporablja na način in pod pogoji,
določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(3) Železniški promet na javni železniški
infrastrukturi se odvija pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo varnost
železniškega prometa. Prevozne storitve v železniškem prometu morajo biti
opravljene skladno s predpisi, ki urejajo javni prevoz potnikov in blaga.
(4) Ne glede na
določbo drugega odstavka tega člena je na javni železniški infrastrukturi v
progovnem pasu in na drugih nepremičninah iz 7. točke prvega odstavka 11.b
člena tega zakona mogoče pridobiti stvarno služnost, služnost prehoda ali
stavbno pravico na podlagi pravnega posla za gradnjo ter pravico do uporabe na
podlagi zakupa ali najema pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo
železniški promet in varnost v njem. Stvarno služnost ali stavbno pravico na
podlagi pravnega posla je mogoče pridobiti za napeljavo cevovodov, energetskih
in komunikacijskih vodov ter namestitev naprav za fiksne in mobilne elektronske
komunikacije ter drugih podobnih naprav in objektov v javnem interesu ter za
gradnjo drugih objektov in naprav, če se s tem ne posega v rabo javne
železniške infrastrukture, kakršna je določena s tem zakonom in na njegovi
podlagi izdanimi predpisi. Na javni železniški infrastrukturi izven progovnega
pasu in na nepremičninah iz 8. točke prvega odstavka 11.b člena tega zakona je
mogoče pridobiti stvarno služnost ali stavbno pravico na podlagi pravnega posla
za napeljavo cevovodov, energetskih in komunikacijskih vodov ter namestitev
naprav za fiksne in mobilne elektronske komunikacije ter drugih podobnih naprav
in objektov v javnem interesu ter za gradnjo drugih objektov in naprav, če se s
tem ne posega v rabo javne železniške infrastrukture, kakršna je določena s tem
zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, služnost prehoda ter pravico
do uporabe na podlagi zakupa ali najema pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo
železniški promet in varnost v njem.
(5) Pogodbe o ustanovitvi služnosti,
ustanovitvi stavbne pravice in zakupno ali najemno pogodbo sklepa z uporabnikom
upravljavec na podlagi pogodbe iz prvega odstavka 11.a člena tega zakona.
(6) Država lahko
zaradi javne koristi del javne železniške infrastrukture izroči v uporabo
lokalni skupnosti, ki to javno infrastrukturo potrebuje za zadovoljevanje
potreb prebivalcev svojega območja po javnem prevozu ali zadovoljevanje potreb
svojega gospodarstva, ki ga prevoznik noče ali ne more zagotoviti. Javna
železniška infrastruktura v tem primeru ostane državna last, država in lokalna
skupnost pa s pogodbo, ki jo v posameznem primeru v imenu države na podlagi
pooblastila vlade sklene upravljavec, uredita medsebojna razmerja zlasti v
zvezi z vzdrževanjem javne železniške infrastrukture in vodenjem prometa na
njej ter zagotavljanjem prometne varnosti.
10. člen
(sestavni deli javne železniške
infrastrukture)
(1) Sestavni deli javne železniške
infrastrukture so:
-
zemljišča, na katerih je zgrajena javna
železniška infrastruktura in zemljišča, ki so namenjena njeni funkcionalni
rabi;
-
tiri in progovno telo, vključno s povezovalnimi
tiri, nasipi, useki, drenažami, odvodnimi jarki in kanali, obložnimi zidovi,
nasadi za zaščito pobočij itd.;
-
zgornji ustroj zlasti tirnice, vodilne tirnice,
pragovi, vezni in pritrdilni material, greda, vključno s tamponskim slojem,
kretnice, križišča, obračalnice in prenosnice (razen tistih, ki so izključno
namenjene lokomotivam);
-
potniški peroni;
-
tovorne klančine, vključno
s tistimi na tovornih terminalih, dostopne poti, zidne
ograje, žive meje, palisade, protipožarni pasovi, naprave za ogrevanje kretnic,
snegolovi;
-
grajeni objekti, zlasti mostovi, prepusti,
nadhodi, predori, galerije, podporni in oporni zidovi ter objekti za zaščito
pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne naprave;
-
nivojski prehodi, vključno z napravami za
zagotavljanje varnosti v cestnem prometu in protihrupne ograje;
-
parkirišča in dostopne poti za potnike in dovoz blaga;
-
signalno-varnostne in telekomunikacijske
naprave na odprti progi, na železniških in ranžirnih postajah, vključno z
napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave,
tirne zavore;
-
električna razsvetljava za zagotavljanje upravljanja
prometa in varnosti;
-
naprave za pretvorbo in prenos električne
energije kot pogonske energije za vleko vlakov, zlasti elektro-napajalne
postaje, energetski vodi od elektro-napajalnih postaj do voznega omrežja, vozno
omrežje z nosilno konstrukcijo;
-
objekti, ki se uporabljajo za vzdrževanje,
obratovanje oziroma obnavljanje javne železniške infrastrukture.
(2) Sestavni deli javne železniške
infrastrukture niso popravljalni tiri (tiri za popravilo železniških vozil in
odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov), tiri v lokomotivskih
depojih, garažni tiri in stranski tiri v zasebni lasti.
11. člen
(obvezna gospodarska javna služba
vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture)
(1) Vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje
javne železniške infrastrukture je obvezna gospodarska javna služba.
(2) Gospodarsko javno službo iz prejšnjega
odstavka opravlja upravljavec na podlagi pogodbe o opravljanju gospodarske
javne službe. Pogodba mora vsebovati elemente iz Priloge V Direktive
2012/34/EU, sklene pa se za obdobje najmanj petih let. O vsebini pogodbe in
strukturi plačil, ki so namenjena za financiranje upravljavca, se dogovor
sklene vnaprej za celotno pogodbeno obdobje.
(3) Vzdrževanje javne železniške
infrastrukture obsega predvsem izvajanje oziroma organiziranje:
- vzdrževalnih del, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in
zagotavljajo prometno varnost;
- vzdrževalnih del na železniških postajah in postajališčih;
- nadzora nad stanjem javne železniške infrastrukture;
- zagotovitve vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih
nesrečah;
- vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja informacijskega sistema,
registra infrastrukture in evidenc ter drugih podatkov o javni železniški
infrastrukturi in njihovo posredovanje na zahtevo ministrstva oziroma organa v
sestavi ministrstva;
- meritev posameznih parametrov ali delov sistema;
- faznih tehničnih pregledov;
- sodelovanja upravljavca pri zakoličbi in pripravi delovišča;
- vzdrževalnih del na javni železniški infrastrukturi v obsegu, ki ga
določa letni načrt vzdrževanja;
- zamenjav v okviru vzdrževanja v skladu z 59. točko prvega odstavka
2. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18 in
54/21).
(4) Obratovanje javne železniške
infrastrukture obsega predvsem:
- dodeljevanje vlakovnih poti;
- določanje višine uporabnine, zaračunavanje in pobiranje uporabnine;
- upravljanje prometa vlakov in zagotavljanje obratovanja javne
železniške infrastrukture;
- izdelavo, sprejem, uveljavitev in objavo voznega reda omrežja;
- opravljanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih;
- nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela
skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
- obveščanje varnostnega organa o sumu kršitve, ki jo je storil
prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali
dodeljeno vlakovno potjo, in obveščanje varnostnega organa in inšpektorata,
pristojnega za železniški promet, o kršitvah določb predpisov, ki urejajo
varnost v železniškem prometu.
(5) Obnavljanje javne železniške infrastrukture
obsega predvsem:
- pripravo predloga načrta obnov;
- izvajanje oziroma organiziranje obnov.
(6) Vlada z uredbo določi način opravljanja
gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena in z upravljavcem sklene
pogodbo iz drugega odstavka tega člena.
(7) Upravljavec vzpostavi, vodi in vzdržuje
informacijski sistem obnavljanja javne železniške infrastrukture, ki je
sestavni del informacijskega sistema in vsebuje podatke ter dokumentacijo o
vseh fazah obnov, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega
vpogleda v stanje obnov in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega
sistema. Upravljavec vodi tudi evidenco podatkov o izdatkih za obnavljanje javne
železniške infrastrukture.
(8) V primeru motenj v železniškem prometu
upravljavec prevoznikom zagotavlja ustrezne in pravočasne informacije. Če
prevoznikom odobri dodaten dostop do upravljanja prometa, to stori pod enakimi,
vnaprej določenimi in objavljenimi pogoji.
(9) Vsebino in način vodenja
informacijskega sistema iz tretjega in sedmega odstavka tega člena natančneje
določi minister.
11.a člen
(gospodarjenje z javno železniško
infrastrukturo)
(1) Gospodarjenje z javno železniško
infrastrukturo izvaja upravljavec na podlagi pogodbe, ki jo sklene z vlado.
(2) Gospodarjenje z javno železniško
infrastrukturo obsega predvsem:
- (črtana);
- zagotavljanje podatkov in informacij za pripravo strokovnih podlag
za investicije na javni železniški infrastrukturi;
- pripravo strokovnih podlag za nove projekte, povezane z izvajanjem
nalog upravljavca iz tega člena in 11. ter 11.b člena tega zakona;
- sklepanje pravnih poslov povezanih z gospodarjenjem z javno
železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne
služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena.
(3) Za gospodarjenje z javno železniško
infrastrukturo se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo ravnanje s
stvarnim premoženjem države, v delu, ki se nanaša na načela in postopke
ravnanja s stvarnim premoženjem države.
11.b člen
(druge naloge upravljavca)
(1) Upravljavec poleg nalog iz 11. in 11.a
člena tega zakona opravlja še naslednje naloge:
1.
nadzor nad izvajanjem vseh del na obstoječi
javni železniški infrastrukturi zaradi zagotavljanja varnosti železniškega
prometa;
2.
izdaja mnenj za posege v progovni in varovalni
progovni pas v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
3.
izdelava in objava programa omrežja;
4.
zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih
vlakovnih poti;
5.
zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega
tovornega prometa;
6.
upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji
in stanovanji v lasti Republike Slovenije, ki so v postajnih poslopjih;
7.
upravljanje z nepremičninami v progovnem pasu,
ki so v lasti države in niso javna železniška infrastruktura iz prvega odstavka
10. člena tega zakona, razen z nepremičninami, ki so na podlagi drugih
predpisov v upravljanju drugih upravljavcev stvarnega premoženja države;
8.
upravljanje nepremičnin na železniškem območju,
ki so v lasti države in jih na podlagi drugih predpisov ne upravljajo drugi
upravljavci stvarnega premoženja države;
9.
gospodarjenje z nepremičninami, na katerih
lastninsko pravico država pridobi za namen gradnje JŽI, na način, določen s
pogodbo iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.
(2) Upravljavec opravlja naloge iz tega
člena in naloge iz 11.a člena tega zakona na podlagi pogodbe iz drugega
odstavka 11. člena tega zakona.
11.c člen
(obveznosti in neodvisnost upravljavca v
vertikalno integriranem podjetju)
(1) Če upravljavec opravlja svojo dejavnost
znotraj vertikalno integriranega podjetja, jo opravlja kot samostojen
gospodarski subjekt.
(2) Naloge upravljavca izvaja odvisna
družba družbe Slovenske železnice, d. o. o.
(3) Upravljavec ima svoj tričlanski
nadzorni svet. Člane nadzornega sveta, ki niso predstavniki delavcev, imenuje
vlada, od tega enega člana na predlog ustanovitelja.
(4) Zaradi preprečevanja nasprotja
interesov člani nadzornega sveta upravljavca in člani poslovodstva upravljavca
ne smejo biti imenovani v organe vodenja in nadzora drugih odvisnih družb obvladujoče
družbe, ki opravljajo prevozne storitve v notranjem in mednarodnem železniškem
prometu, niti ne smejo biti zaposleni kot vodilni delavci v kateri od teh
družb. Prav tako člani poslovodstva upravljavca ne smejo biti imenovani v organ
nadzora obvladujoče družbe. V organe vodenja in nadzora upravljavca ne morejo
biti imenovane osebe, ki so bili člani organa vodenja ali nadzora obvladujoče
družbe ali družbe, ki opravlja prevozne storitve v notranjem in mednarodnem
železniškem prometu, najmanj eno leto po koncu mandata v organu družbe. V
nadzorni svet upravljavca je lahko imenovanih le toliko zaposlenih obvladujoče
družbe oziroma odvisnih družb obvladujoče družbe, da ti ob upoštevanju
minimalnega dovoljenega kvoruma pri glasovanju ne dosežejo večine. V nadzorni
svet ne smejo biti imenovani zaposleni iz družb, ki opravljajo prevozne
storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.
(5) Nadzorni svet upravljavca preverja
pravilnost izvajanja finančne preglednosti in pravila ločenosti ter varnega in
varovanega dostopa do informacijskega sistema.
(6) Sestava nadzornega sveta upravljavca in
natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani nadzornega sveta, se
določijo v aktu o ustanovitvi upravljavca.
(7) Če ne pride do nasprotja interesov in
je zagotovljena zaupnost informacij, ki so poslovna skrivnost po zakonu, ki
ureja gospodarske družbe, lahko upravljavec za določena dela, ki niso povezana
z dodeljevanjem vlakovnih poti in določanjem uporabnine, sklene pogodbo s
katerokoli pravno ali fizično osebo, pri čemer ohrani pravico do sprejemanja
pomembnih odločitev o teh delih. Upravljavec lahko s prevozniki sklepa pogodbe
o sodelovanju, da zagotovi strankam pogodbe koristi, na primer manjše stroške
ali boljše delovanje dela omrežja, na katerega se nanaša pogodba. Nadzor nad
sklepanjem in izvajanjem pogodb s prevozniki iz prejšnjega stavka opravlja
regulatorni organ, ki lahko v utemeljenih primerih predlaga prekinitev pogodbe.
(8) Upravljavec, člani poslovodstva in
člani nadzornega sveta upravljavca ne smejo imeti nobenih neposrednih ali
posrednih poslovnih deležev v katerikoli odvisni družbi družbe Slovenske
železnice, d. o. o., ki opravlja prevozne storitve v notranjem in mednarodnem
železniškem prometu. Člani poslovodstva in vodilni delavci upravljavca, ki
odločajo o bistvenih funkcijah upravljanja infrastrukture, ne smejo prejeti
nobenih plačil, vezanih na uspešno poslovanje nobenega drugega pravnega
subjekta vertikalno integriranega podjetja, ali plačil, povezanih s finančno
uspešnostjo posameznih prevoznikov v železniškem prometu.
(9) Upravljavec mora zagotoviti omejenost
dostopa do informacij, ki se nanašajo na dodeljevanje vlakovnih poti,
zaračunavanje uporabnine, izdelavo voznega reda omrežja in upravljanje prometa,
če ima skupen informacijski sistem z drugimi subjekti znotraj vertikalno
povezanega podjetja. Dostop do teh informacij je omogočen le pooblaščenemu
osebju upravljavca in jih ni dovoljeno pošiljati drugim subjektom v vertikalno
povezanem podjetju.
(10) Upravljavec
in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo morata prek odbora iz
trinajstega odstavka tega člena pred sprejetjem poslovnega načrta upravljavca
prosilcem, na prošnjo pa tudi potencialnim prosilcem, omogočiti dostop do
ustreznih informacij o njegovi vsebini in možnost, da mu sporočijo svoje mnenje
v zvezi s pogoji za dostop do javne železniške infrastrukture, za njeno uporabo
in v zvezi z njenimi značilnostmi, zagotavljanjem in razvojem. Upravljavec mora mnenja prosilcev pri pripravi dolgoročnega načrta
vzdrževanja in obnavljanja v največji možni meri upoštevati, vzdrževanje pa mora
načrtovati nediskriminatorno.
(11) Upravljavec mora vsaj en mesec pred
podpisom pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona na svoji
spletni strani objaviti osnutek pogodbe ali vsaj bistvene elemente pogodbe
tako, da lahko prosilci pred podpisom podajo svoje mnenje. Upravljavec mora
sklenjeno pogodbo objaviti na svoji spletni strani najpozneje v enem mesecu po
sklenitvi.
(12) Vlada z ustreznim načinom financiranja
nalog upravljavca po pogodbi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona
zagotovi, da izkaz uspeha upravljavca infrastrukture, pod normalnimi pogoji
poslovanja in v primernem obdobju, ki ni daljše od petih let, vsaj uravnoteži
prihodke upravljavca iz uporabnine, presežkov iz drugih komercialnih
dejavnosti, nepovratnih prihodkov iz zasebnih virov in proračunskih sredstev,
vključno s predplačili države, kadar je to v skladu z zakonodajo, ki ureja
področje javnih financ, z odhodki upravljavca za opravljanje njegove
dejavnosti. Vlada lahko od upravljavca zahteva, da v primeru, ko je železniški
promet konkurenčen drugim načinom prometa, uravnoteži svoje prihodke in odhodke
s prihodki iz uporabnine brez financiranja iz državnega proračuna.
(13) Upravljavec mora z organom, pristojnim
za vodenje investicij, prevozniki in prosilci vzpostaviti stalen odbor za
usklajevanje potreb na področju železniške infrastrukture. Upravljavec lahko k
sodelovanju v odbor povabi predstavnike uporabnikov storitev železniškega
prometa in predstavnike lokalnih skupnosti. Regulatorni organ lahko v odboru
sodeluje kot opazovalec. Upravljavec mora zagotoviti, da se v odboru
usklajujejo naslednje vsebine:
- potrebe prosilcev glede vzdrževanja in razvoja zmogljivosti
železniške infrastrukture;
- vsebina k uporabnikom naravnanih ciljev uspešnosti upravljavca,
določenih v pogodbi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona in spodbud
upravljavcu iz prvega odstavka 15.f člena tega zakona in njihovo izvajanje;
- vsebina in izvajanje programa omrežja;
- vprašanja intermodalnosti in interoperabilnosti;
- vsa druga vprašanja, povezana s pogoji za dostop, uporabo
infrastrukture in kakovostjo storitev upravljavca.
(14) Odbor iz prejšnjega odstavka se
sestaja najmanj enkrat letno v skladu s smernicami, ki jih pripravi in objavi
upravljavec po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi iz prejšnjega odstavka.
Upravljavec na svoji spletni strani ažurno objavlja pregled dela odbora.
Usklajevanje v tem odboru ne posega v pravico prosilcev do vložitve pritožbe
pri regulatornem organu.
(15) Upravljavec se včlani v evropsko mrežo
upravljavcev infrastrukture.
11.č člen
(finančna preglednost poslovanja
upravljavca)
(1) Upravljavec lahko nameni prihodke iz
opravljanja nalog upravljavca po pogodbi iz drugega odstavka 11. člena
tega zakona za financiranje svojega poslovanja.
(2) Bilančni dobiček upravljavca se lahko
izplača družbeniku, ki je del vertikalno integriranega podjetja, samo, če
izvira iz dejavnosti upravljavca, ki niso predmet pogodbe iz drugega odstavka
11. člena tega zakona.
(3) Upravljavec ne sme neposredno ali
posredno najemati ali dajati posojil prevoznikom.
(4) Posojila med ostalimi pravnimi subjekti
vertikalno integriranega podjetja se lahko najemajo, povrnejo in servisirajo le
po tržnih obrestnih merah in pod tržnimi pogoji, ki upoštevajo profil tveganja
posameznega subjekta.
(5) Upravljavec lahko na podlagi pogodbe
izvršene storitve pravnih subjektov vertikalno integriranega podjetja plača po
tržni ceni oziroma po ceni, ki odražajo seštevek proizvodnih stroškov in
primerno stopnjo dobička.
(6) Dolgovi upravljavca se vodijo v
njegovih poslovnih knjigah in se servisirajo ločeno od dolgov pravnih subjektov
vertikalno integriranega podjetja.
(7) Upravljavec mora zagotoviti izdelavo in
objavo ločenih izkazov in bilanc stanja, s katerimi zagotavlja izpolnjevanje
določb tega člena in prvega odstavka 22.a člena tega zakona.
(8) Upravljavec mora voditi podrobno
evidenco o vseh poslovnih in finančnih razmerjih s pravnimi subjekti vertikalno
integriranega podjetja.
12. člen
(odvzem statusa grajenega javnega dobra)
(1) Delu javne železniške infrastrukture se
lahko odvzame status grajenega javnega dobra le, če ni več potreben za
odvijanje javnega železniškega prometa ter opravljanje prevoznih storitev v
javnem železniškem prometu.
(2) Če je delu javne železniške infrastrukture
odvzet status grajenega javnega dobra, odloča o njegovi namembnosti vlada.
13. člen
(strategija
razvoja javne železniške infrastrukture)
(1) Cilji in naloge strategije razvoja
javne železniške infrastrukture in vzdrževanja javne železniške infrastrukture
se po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi natančneje določijo v strategiji
razvoja javne železniške infrastrukture, samostojno ali v okviru razvoja
celotnega področja prometa (v nadaljnjem besedilu: strategija razvoja), ki jo
sprejme Vlada Republike Slovenije za obdobje najmanj petih let in se objavi na
spletni strani.
(2) S strategijo razvoja se v zvezi z
investicijami v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanjem javne
železniške infrastrukture podrobneje določijo vrstni red prednostnih nalog
investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške
infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg
uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih
nalog mora temeljiti na prometno-političnih in razvojnih ciljih ob upoštevanju
objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih
merilih.
(3) Na podlagi strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji in
nacionalnega programa upravljavec, gospodarska družba iz 13.a člena tega zakona
in Direkcija Republike Slovenija za infrastrukturo izdelajo predlog šestletnega
načrta vlaganj v železniško infrastrukturo, ki ga ministrstvo združi z načrti
vlaganj v drugo prometno infrastrukturo, uskladi in kot enoten šestletni
operativni načrt vsako leto predloži v potrditev vladi, skupaj s poročilom o
realizaciji.
(4) Naloge Direkcije Republike Slovenije za
infrastrukturo so:
- opravljanje nalog razvoja javne železniške infrastrukture;
- opravljanje strokovno tehničnih, organizacijskih, razvojnih in
upravnih nalog s področja gradenj in nadgradenj javne železniške
infrastrukture;
- financiranje obveznih gospodarskih javnih služb na področju
železniškega prometa, (delno
prenehala veljati)
- priprava pogodb za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na
področju železniškega prometa; (delno
prenehala veljati)
- preverjanje porabe sredstev, ki jih Republika Slovenija zagotavlja
za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju železniškega
prometa;
- priprava pogodb za gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo
in izvajanje drugih nalog upravljavca skladno s tem zakonom in financiranje
izvajanja navedenih nalog;
- preverjanje upravljavca glede sklepanja in financiranja pogodb za
gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo in izvajanje drugih nalog
upravljavca, določenih v 11.b člena tega zakona;
- preverjanje izvajanja postopkov upravljavca pri uveljavljanju
odškodnin iz naslova zavarovanja javne železniške infrastrukture;
- preverjanje izvedbe postopkov upravljavca v primeru izrednih
dogodkov s finančnimi posledicami na javni železniški infrastrukturi;
- preverjanje izvedbe postopkov upravljavca s finančnimi posledicami
v skladu s sklenjenimi pogodbami, financiranimi iz proračuna;
- strokovni nadzor nad porabo sredstev glede izvajanja določb iz pete
alinee tretjega odstavka 11. člena tega zakona in nad omejenim dostopom iz
devetega odstavka 11.c člena tega zakona;
- izdaja smernic in mnenj ter opravljanje drugih predpisanih nalog
pri pripravi občinskih prostorskih aktov kot nosilca urejanja prostora.
(5) Inženiring v javno železniško
infrastrukturo, potreben za izvajanje strategije razvoja javne železniške
infrastrukture, obsega zlasti:
- pripravo, organiziranje in koordinacijo investicij v vseh fazah
investicijskega procesa;
- organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije.
13.a člen
(investicije)
(1) Inženiring
iz petega odstavka prejšnjega člena za investitorja izvaja gospodarska družba,
ki jo določi Vlada Republike Slovenije, da kot notranji izvajalec za državo,
njene organe in pravne osebe javnega prava opravlja storitve investicijskega
inženiringa. Edini ustanovitelj in družbenik te družbe
je Republika Slovenija. Poslovni delež družbe se ne more deliti ali prenesti na
drugo osebo.
(2) Družba iz prejšnjega odstavka
vzpostavi in vodi informacijski sistem vodenja investicij v javno železniško
infrastrukturo, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah investicij,
pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje
investicij in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema.
(3) Minister natančneje določi vsebino
in način vodenja informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka.
13.b člen
(črtan)
14. člen
(javno zasebno partnerstvo za razvoj javne
železniške infrastrukture)
(1) Gradnja in nadgradnja javne železniške
infrastrukture, predvidena s strategijo razvoja, se lahko zagotovi tudi v
obliki javno-zasebnega partnerstva ali s podelitvijo koncesije za gradnje v
skladu z določili področne zakonodaje in tega zakona. Pod enakimi pogoji mora
biti zagotovljen prost dostop do železniške infrastrukture in stopnja varnosti
železniškega prometa, kot velja za obstoječo javno železniško infrastrukturo,
zasebni partner oziroma koncesionar pa mora izpolnjevati pogoje iz 11.c in 11.č
člena tega zakona, če opravlja svojo dejavnost znotraj vertikalno integriranega
podjetja.
(2) V javno-zasebnem partnerstvu ali v
primeru podelitve koncesije za gradnje, pri čemer je predmet nadgradnja
obstoječega železniškega omrežja ali gradnja nove proge, se zagotovi funkcija
upravljavca javne železniške infrastrukture tako, da zasebni partner oziroma
koncesionar v obdobju trajanja javno-zasebnega partnerstva oziroma koncesije
prevzame odgovornost za opravljanje nalog upravljavca, za poslovne učinke
gospodarjenja in za poslovno tveganje v zvezi s predmetom koncesije.
(3) Vlada v aktu o javno-zasebnem
partnerstvu oziroma koncesijskem aktu na predlog ministrstva določi predmet
javno-zasebnega partnerstva oziroma koncesije, uredi pravice in obveznosti
zasebnega partnerja oziroma koncesionarja ter določi predvideni način
financiranja in druga finančna razmerja.
2. Dostop na javno
železniško infrastrukturo in licence za izvajanje prevoznih storitev
15. člen
(dodelitev vlakovne poti)
(1) Prevoznik lahko opravlja vožnjo na
javni železniški infrastrukturi, če je njemu ali drugemu prosilcu, za katerega
opravlja prevoz, dodeljena
vlakovna pot.
(2) Pravice
do uporabe vlakovne poti, ki je dodeljena prosilcu, ni dovoljeno prenesti na
drugega prevoznika ali jo uporabiti za drugo storitev.
(3) V kolikor prevoznik trguje z vlakovno
potjo v nasprotju s prejšnjim odstavkom, ga upravljavec izključi iz postopka
dodeljevanja vlakovnih poti za veljavno in novo voznoredno obdobje.
(4) Če
prevoznik uporablja vlakovno pot, ki je bila dodeljena prosilcu, ki ni
prevoznik, za izvajanje njegove poslovne dejavnosti, se to ne šteje za prenos
pravice uporabe.
(5) Upravljavec lahko dodeli vlakovno pot
prosilcu, ki nima sedeža v državi članici Evropske unije, če je zagotovljena vzajemnost pogojev in postopkov dodeljevanja
vlakovnih poti z državo, kjer je registriran prosilec.
(6) Prosilec mora vložiti popolno vlogo za dodelitev vlakovne poti, ki
bo dodeljena za novo voznoredno obdobje, najpozneje do drugega ponedeljka v
mesecu aprilu tekočega leta. To ne velja za vlakovne poti za določen namen, ki
se dodeljujejo sproti glede na vloge prevoznikov in glede na proste
zmogljivosti javne železniške infrastrukture. Upravljavec mora o vlogi za
dodelitev vlakovne poti, ki jo je prejel od prosilca ali mu jo je poslal
pristojni organ države, na ozemlju katere je izhodiščna točka določene prevozne
storitve v železniškem prometu, odločiti najpozneje do drugega ponedeljka v
mesecu oktobru tekočega leta, o zahtevi za dodelitev vlakovne poti za določen
namen pa mora odločiti najpozneje v petih dneh od prejema popolne vloge. V
postopku dodeljevanja vlakovne poti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odločitev
upravljavca lahko prosilec vloži pritožbo na regulatorni organ. Pritožba zoper
odločitev upravljavca ne zadrži izvršitve. Vlogo, ki je bila zavrnjena zaradi
nezadostnih infrastrukturnih zmogljivosti, prosilec lahko ponovno vloži za eno
od naslednjih prilagoditev voznega reda omrežja. Zainteresiranim strankam
morajo biti na voljo datumi teh prilagoditev. Upravljavec praviloma dodeljuje
vlakovne poti enkrat letno ob pripravi novega voznega reda omrežja za novo
voznoredno obdobje.
(7) Vloga za dodelitev vlakovnih poti iz
prejšnjega odstavka se vloži po elektronski poti v spletno aplikacijo
upravljavca. Dostop do uporabe spletne aplikacije se omogoči na podlagi pisne
vloge prosilca upravljavcu, ki uporabniku dodeli uporabniško ime in geslo.
Upravljavec odloči o dodelitvi vlakovne poti v spletni aplikaciji. Odločitev se
šteje za vročeno prosilcu, ko je vnesena v spletno aplikacijo. Za postopek
dodeljevanja vlakovnih poti se upravna taksa ne zaračuna. Vlakovne poti na
železniških tovornih koridorjih, vzpostavljenih na podlagi Uredbe 913/2010
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem
železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L št 276 z dne
20. 10. 2010, str. 22), se dodeljujejo v skladu s to uredbo.
(8) Pri
dodeljevanju vlakovne poti mora upravljavec upoštevati naslednje kriterije:
- obseg storitev;
- čim večjo izkoriščenost javne železniške infrastrukture;
- obseg dodatnih storitev, ki jih bo potreboval prevoznik;
- ponujena jamstva za dobro izvedbo prevoznih storitev v železniškem
prometu na zaprošeni vlakovni poti;
- druge elemente, ki vplivajo na gospodarno upravljanje javne
železniške infrastrukture.
(9) Prevoznik,
ki mu je dodeljena vlakovna pot, mora opravljati prevoz v javnem železniškem
prometu skladno s predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu. S pogodbo
prevoznik in upravljavec natančneje uredita medsebojna razmerja v zvezi z
zagotavljanjem tehničnih in drugih pogojev varnosti železniškega prometa.
Določbe pogodb, ki jih sklepa upravljavec s prevozniki, morajo biti
nediskriminatorne.
(10) Upravljavec lahko zlasti v primeru
preobremenjene infrastrukture ukine vlakovno pot, ki jo
prevoznik uporablja najmanj en mesec v manjšem obsegu,
kot ga določa program omrežja, razen če se to zgodi zaradi neekonomskih
razlogov, na katere prevoznik nima vpliva.
(11) Vlada
podrobneje predpiše način dodeljevanja vlakovnih poti ter način uporabe
kriterijev in pomen posameznega kriterija iz osmega odstavka tega člena.
15.a člen
(obveščanje o nameravani vlogi za
dodelitev vlakovne poti)
(1) Prosilec, ki namerava zaprositi za
dodelitev vlakovne poti, za izvajanje storitev potniškega prometa, mora o tem
obvestiti vse pristojne upravljavce in regulatorne organe na predvideni
vlakovni poti vsaj 18 mesecev pred začetkom veljavnosti voznega reda omrežja,
na katerega se zaprosilo za dodelitev vlakovne poti nanaša.
(2) Da bi lahko regulatorni organ ocenil,
kakšni so morebitni ekonomski učinki na obstoječe pogodbe o izvajanju obvezne
gospodarske javne službe prevoza potnikov v železniškem prometu (v nadaljnjem
besedilu: javna služba), najpozneje v desetih dneh od prejema obvestila iz
prejšnjega odstavka, obvesti o tem vse organe, ki so dodelili pravico za
izvajanje javne službe, vse druge organe, ki imajo pravico omejiti dostop do
infrastrukture po tem zakonu in vse prevoznike, ki izvajajo javno službo na
predvideni vlakovni poti.
15.b člen
(pravica dostopa do javne železniške infrastrukture)
(1) Prevozniki
Evropske unije imajo pod pravičnimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji
pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji z
namenom opravljanja vseh vrst železniškega tovornega prometa. Ta pravica vključuje
dostop do infrastrukture, ki povezuje pristanišča in druge objekte za izvajanje
železniških storitev iz 2. točke Priloge II Direktive 2012/34/EU, ter do
infrastrukture, ki jo uporablja ali bi jo lahko uporabljal več kot en končni
porabnik.
(2) Upravljavec
vsem prevoznikom Evropske unije na nediskriminatoren način zagotavlja minimalni
paket dostopa do infrastrukture, določen v tretjem odstavku 15.d člena tega
zakona.
(3) Prevozniki
Evropske unije imajo pod pravičnimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji
pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, z
namenom izvajanja storitev potniškega prometa, pri čemer lahko potniki vstopajo
in izstopajo na katerikoli postaji, ki je odprta za vstop oziroma izstop
potnikov. Ta pravica vključuje dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte za
izvajanje železniških storitev iz 2. točke Priloge II Direktive 2012/34/EU.
(4) Infrastrukturna zmogljivost se
šteje za razpoložljivo za izvajanje vseh vrst prevoznih storitev, ki so v
skladu s tehničnimi in drugimi značilnostmi posamezne proge, na kateri se želi
pridobiti vlakovno pot.
(5) Kadar obstajajo ustrezne nadomestne vlakovne poti, lahko upravljavec po posvetovanju z
zainteresiranimi strankami določi, da se določene infrastrukturne zmogljivosti
(proge) uporabijo praviloma samo za določene vrste prometa. V tem primeru upravljavec pri dodeljevanju
infrastrukturnih zmogljivosti da tej vrsti prometa prednost. Posebna
infrastruktura, določena v tem odstavku, se uporablja tudi za druge vrste prometa,
če so zmogljivosti na voljo in je vozni park v skladu s tehničnimi
značilnostmi, potrebnimi za delovanje na tej progi.
(6) Kadar se določi posebna
infrastruktura v skladu s prejšnjim odstavkom, se to navede v programu omrežja.
15.c člen
(omejitev dostopa do javne železniške
infrastrukture)
(1) Če je na delu javne železniške
infrastrukture že podeljena pravica izvajanja javne službe in bi pravica
prevoznikov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ogrozila gospodarsko
ravnotežje pogodbe za izvajanje javne službe, se ta pravica lahko omeji.
(2) O tem, ali bi gospodarsko ravnotežje
lahko bilo ogroženo, odloči regulatorni organ. Njegova odločitev temelji na
podlagi objektivne ekonomske analize in vnaprej določenih meril, ki jih določi
in javno objavi regulatorni organ.
(3) Odločitev regulatornega organa iz
prejšnjega odstavka lahko v enem mesecu po prejemu informacije o načrtovani
storitvi potniškega prometa iz 15.a člena tega zakona zahtevajo:
- pristojni organ, ki je podelil pravico za opravljanje javne službe;
- upravljavec;
- prevoznik, ki izvaja javno službo;
- katerikoli drug organ, ki ima po tem zakonu pravico omejiti dostop.
(4) Subjekti iz prejšnjega odstavka
regulatornemu organu posredujejo vse informacije, potrebne za njegovo
odločitev. Regulatorni organ preuči prejete informacije in se lahko o njih
posvetuje z vsemi vpletenimi stranmi. Regulatorni organ izda odločbo v 60 dneh
od prejema vseh potrebnih informacij. Če odloči, da bi načrtovana storitev
potniškega prometa iz 15.a člena tega zakona ogrozila gospodarsko ravnotežje
pogodbe za izvajanje javne službe, v odločbi navede tudi možne spremembe te
storitve, ki bi zagotovile, da so izpolnjeni pogoji za odobritev pravice
dostopa iz tretjega odstavka 15.b člena tega zakona.
(5) Ob izpolnitvi pogojev, ki jih določi
regulatorni organ v odločbi iz prejšnjega odstavka, lahko subjekti iz tretjega
odstavka tega člena in prevoznik, ki je zaprosil za dostop do javne železniške
infrastrukture, od regulatornega organa v enem mesecu od prejema njegovega
obvestila o izpolnitvi pogojev iz odločbe, zahtevajo ponovno preučitev
odločitve.
15.č člen
(dajatev za izvajanje storitve prevoza
potnikov)
(1) V kolikor
se dostop do javne železniške infrastrukture ne omeji v skladu s prejšnjim
členom, se lahko prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v notranjem ali
mednarodnem prometu med vsaj dvema postajama na območju Republike Slovenije in
se ne izvaja v okviru javne službe, naloži posebno dajatev.
(2) Dajatev iz prejšnjega odstavka
mora biti enaka za vse prevoznike ne glede na to, ali izvajajo notranji ali
mednarodni prevoz potnikov. Dajatev je nadomestilo za izgubo dohodka pri
izvajanju javne službe in je namenjeno izvajanju javne službe. Ta dajatev ne
sme presegati stroškov, ki so nastali z izvajanjem javne službe, ob upoštevanju
ustreznih prihodkov in razumnega dobička.
(3) Pri določitvi dajatve iz tega
člena se mora upoštevati predpise Evropske unije in
načela pravičnosti, preglednosti, nediskriminacije in sorazmernosti, predvsem
med povprečno ceno storitve potniku in višino dajatve. Celoten znesek dajatve
ne sme ogroziti ekonomske izvedljivosti storitve, za katero se dajatev določi.
(4) Podatke o dajatvah iz tega člena,
ki omogočajo sledljivost izvora dajatev in njihove uporabe, vodi ministrstvo. Te podatke na zahtevo
posreduje Komisiji Evropske unije.
(5) V primeru iz prvega odstavka tega
člena dajatev določi Vlada Republike Slovenije.
15.d člen
(uporabnina)
(1) Za uporabo javne železniške
infrastrukture prevoznik plačuje upravljavcu uporabnino, ki je enakovredna in
nediskriminatorna za prevoznike v železniškem prometu, ki opravljajo
enakovredne prevozne storitve na podobnem delu trga. Uporabnina je namenjena
kritju stroškov opravljanja dejavnosti upravljavca.
(2) Uporabnina za minimalni paket storitev
dostopa do javne železniške infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena in
za dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte iz četrtega odstavka tega
člena mora biti enaka stroškom, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve
železniškega prevoza.
(3) Minimalni paket storitev dostopa do
javne železniške infrastrukture obsega:
- obravnavo prošenj za dodelitev železniških infrastrukturnih
zmogljivosti;
- pravico do uporabe dodeljenih zmogljivosti;
- uporabo železniške infrastrukture, vključno s kretnicami in tirnimi
zvezami;
- vodenje- upravljanje in signalizacijo z urejanjem, odpravo ter
sporočanjem in zagotavljanjem informacij o vožnjah vlakov;
- uporabo napajalnega sistema za električno vleko, kjer je na voljo;
- vse druge informacije, potrebne za izvajanje ali opravljanje
prevoznih storitev, za katere so bile zmogljivosti dodeljene.
(4) Objekti za izvajanje železniških
storitev do katerih je potrebno omogočiti dostop so:
- potniške postaje, njihova poslopja in druge naprave, vključno s
prikazovalniki potovalnih informacij in primernimi prostori za izdajo vozovnic;
- tovorni terminali;
- ranžirne postaje in naprave za sestavo vlakov, vključno z napravami
za ranžiranje;
- odstavni tiri;
- naprave za vzdrževanje, z izjemo večjih vzdrževalnih naprav,
namenjenih za hitre vlake ali druge vrste voznega parka, ki potrebujejo posebne
naprave;
- druge tehnične naprave, vključno z napravami za čiščenje in pranje;
- naprave v morskih pristaniščih in pristaniščih v notranjosti držav,
povezane z železniškimi dejavnostmi;
- naprave za podporo;
- naprave za oskrbo z gorivom in oskrba z gorivom, za katere se
uporabnina na računih prikaže ločeno.
(5) Uporabnina za minimalni paket storitev
dostopa do javne železniške infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena in
za dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte iz prejšnjega odstavka se
lahko:
- poveča za dajatve, ki odražajo nezadostno infrastrukturno
zmogljivost na določenem odseku v času preobremenjenosti infrastrukture;
- poveča za stroške vplivov železniškega prometa na okolje, vendar
samo če se ti stroški zaračunavajo tudi cestnemu tovornemu prometu skladno s
pravom EU, pri čemer mora biti zagotovljena sledljivost izvora in zaračunavanja
teh stroškov;
- poveča za pribitke na podlagi učinkovitih, preglednih in
nediskriminatornih načel. Preden se lahko naložijo pribitki, mora upravljavec
oceniti njihov pomen na specifične tržne segmente in pri tem morajo biti
upoštevani najmanj pari iz točke 1 Priloge VI Direktive 2012/34/EU. Seznam tržnih segmentov se objavi v programu omrežja največ
za pet let, ki mora biti spremljan s strani regulatornega organa;
- poveča za posebne investicijske projekte ali posebne investicijske
projekte, ki so bili dokončani po letu 1988 na podlagi dolgoročnih stroškov
takšnih projektov, če ti povečujejo učinkovitost ali stroškovno učinkovitost,
in jih drugače ni mogoče ali jih ni bilo mogoče izvesti ter lahko vključuje
tudi delitev tveganja, povezanega z novimi naložbami ali;
- zmanjša zaradi uporabe železniških koridorjev iz Uredbe Komisije
(EU) 2016/919 z dne 27. maja 2016 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost
v zvezi s podsistemi vodenje- upravljanje in signalizacija železniškega sistema
v Evropski uniji (UL L št. 158 z dne 15. 6. 2016, str. 1).
(6) Upravljavec v programu omrežja določi
način obračunavanja uporabnine.
(7) Za uporabo objekta za izvajanje
železniških storitev se uporabnina plačuje upravljavcu objekta, ki jo uporablja
za financiranje svoje dejavnosti.
(8) Upravljavec mora prosilcu zaračunati
dajatev za rezervacijo vlakovnih poti, kadar prosilec, ki mu je bila vlakovna
pot dodeljena, vlakovne poti ali njenega dela ne uporablja. Merila in način
zaračunavanja takšnih dajatev določi upravljavec v programu omrežja.
(9) Vlada predpiše vrednotenje kriterijev
za določanje višine uporabnine, varščine, postopek poračunavanja varščine in
uporabnine, način plačevanja in evidentiranja vplačil, oprostitve plačevanja,
nadzor nad plačevanjem ter sankcioniranje neplačevanja uporabnine.
15.e člen
(okvirna pogodba)
(1) Upravljavec
in prosilec lahko skleneta okvirno pogodbo, v kateri določita značilnosti
infrastrukturnih zmogljivosti za obdobje, ki je daljše od veljavnosti voznega
reda omrežja. Okvirna pogodba ne določa podrobnosti posamezne infrastrukturne
zmogljivosti, ampak je oblikovana tako, da navaja upravičene komercialne
potrebe prosilca.
(2) Okvirna pogodba se praviloma
sklepa za obdobje petih let in se obnavlja za obdobja, enaka njenemu prvotnemu
trajanju. Upravljavec lahko v
določenih primerih sklene okvirno pogodbo za daljše ali krajše obdobje.
Obdobje, daljše od petih let, je treba utemeljiti z obstojem gospodarskih
pogodb, posameznih naložb ali tveganj.
(3) V primeru obsežnih in dolgoročnih
naložb v posebno infrastrukturo iz šestega odstavka 15.b člena tega zakona, ki jih prosilec ustrezno
utemelji, se lahko sklene okvirna pogodba na tem delu infrastrukture za obdobje
do 15 let. Obdobje, daljše od 15 let, je dopustno le v izjemnih primerih,
zlasti v primeru obsežnih in dolgoročnih naložb in predvsem, kadar so takšne
naložbe vezane na pogodbene obveznosti, vključno z večletnim amortizacijskim
načrtom.
(4) Prosilec lahko v primeru iz
prejšnjega odstavka zahteva podrobno opredelitev karakteristik infrastrukturnih
zmogljivosti, ki mu bodo zagotovljene v času trajanja okvirne pogodbe, vključno
s pogostnostjo, obsegom in kakovostjo vlakovnih poti.
(5) Sklenjena okvirna pogodba ne
preprečuje, da bi določeno infrastrukturo uporabljali tudi drugi prosilci ali
da bi se uporabljala za druge storitve v železniškem prometu.
(6) Okvirna pogodba mora dopuščati
spremembo ali omejitev zapisanih pogodbenih pogojev tako, da se omogoči boljšo
uporabo oziroma izkoriščenost javne železniške infrastrukture.
(7) Razen v primerih iz prejšnjega
odstavka lahko okvirna pogodba določa odškodnino ali drugo nadomestilo za
nasprotno stranko, če se okvirna pogodba sporazumno spremeni ali preneha
veljati.
(8) Pred sklenitvijo okvirne pogodbe
mora prosilec pridobiti predhodno odobritev regulatornega organa.
(9) V okvirni pogodbi opredeljene
prosilčeve potrebe po vlakovnih poteh ne smejo zasesti vseh infrastrukturnih
zmogljivosti proge ali progovnega odseka v eni uri. Vlada Republike Slovenije
določi minimalni obseg prostih zmogljivosti, ki jih ni mogoče zasesti z
okvirnimi pogodbami.
(10) Upravljavec lahko zlasti v primeru preobremenjene infrastrukture zmanjša
rezervirane zmogljivosti, ki so se najmanj en mesec uporabljale v manjšem
obsegu, kot ga določa program omrežja, razen če se to zgodi zaradi neekonomskih
razlogov, na katere prevoznik nima vpliva.
(11) Splošne značilnosti sklenjenih
okvirnih pogodb morajo biti ob upoštevanju poslovne tajnosti dostopne vsem
zainteresiranim osebam.
15.f člen
(spodbude in režim učinkovitosti)
(1) Upravljavcu se s pogodbo iz drugega
odstavka 11. člena tega zakona določijo spodbude za zniževanje stroškov
zagotavljanja infrastrukture in višine uporabnine, kadar upravljavec izboljša
varnost, vzdrževanje in infrastrukturne storitve.
(2) Režim
učinkovitosti upravljavec objavi v Programu omrežja. Z njim se spodbuja
zmanjševanje motenj v železniškem prometu in izboljšuje kakovost železniških
storitev. Določijo se tudi kazni za vsa ravnanja, ki motijo delovanje omrežja,
in denarna nadomestila v primeru motenj.
15.g člen
(čezmejni sporazumi)
Čezmejni sporazumi v železniškem prometu,
ki jih sklepa Republika Slovenija, skladno s predpisi, ki urejajo sklepanje
mednarodnih pogodb, ne smejo diskriminirati prevoznikov v železniškem prometu.
Ministrstvo mora pred sklenitvijo novega ali spreminjanjem obstoječega
sporazuma o tem obvestiti Evropsko komisijo, se z njo posvetovati in jo o
pogajanjih redno obveščati. Za sklenitev sporazuma mora Republika Slovenija
pridobiti soglasje Evropske komisije.
15.h člen
(spremljanje obsega trga)
Zaradi spremljanja razvoja trga
železniškega prevoza v Evropski uniji ministrstvo v sodelovanju z upravljavcem,
regulatornim organom, agencijo in prevozniki letno predloži Evropski komisiji
potrebne informacije o uporabi omrežja in razvoju okvirnih pogojev na področju
železniškega prometa, zlasti o:
- zaračunavanju uporabnin za železniško infrastrukturo;
- dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti;
- naložbah v železniško infrastrukturo;
- spreminjanju cen in kakovosti storitev železniškega prometa;
- storitvah železniškega prometa iz 6. člena tega zakona;
- izdaji licenc in stopnji odprtosti trga;
- ovirah, ki preprečujejo večjo učinkovitost storitev v železniškem
prometu;
- zaposlovanju in socialnih razmerah v železniškem sektorju, ki se
pripravijo po posvetovanj s socialnimi partnerji.
15.i člen
(dostop do objektov za izvajanje
železniških storitev)
Upravljavec objektov za izvajanje
železniških storitev prevoznikom Evropske unije na nediskriminatoren način
zagotavlja dostop do objektov, navedenih v četrtem odstavku 15.d člena tega
zakona, vključno z dostopom do železniških tirov in storitev, ki se izvajajo v
teh objektih. Kadar upravljavca takšnega objekta neposredno ali posredno
nadzira organ ali gospodarski subjekt, katerega dejavnost je tudi upravljanje
objektov za izvajanje železniških storitev in ima prevladujoč položaj na trgu
storitev železniškega prevoza, za katerega se objekt uporablja, mora biti
upravljavec tega objekta organiziran tako, da je organizacijsko in glede
sprejemanja odločitev neodvisen od tega organa oziroma gospodarskega subjekta.
Ta neodvisnost se lahko zagotovi z ustrezno organizacijsko strukturo z ločenimi
oddelki v okviru istega pravnega subjekta. Upravljavec in organ oziroma
gospodarski subjekt vodita ločene poslovne račune, vključno z ločenimi
bilancami, in izkaz uspeha za vse objekte za izvajanje železniških storitev iz
četrtega odstavka 15.d člena tega zakona.
16. člen
(licenca in
pogoji za njeno pridobitev)
(1) Za izvajanje prevoznih storitev mora
prevoznik pridobiti licenco. Licenca ne daje pravice dostopa do železniške
infrastrukture.
(2) Agencija izda licenco prevozniku, ki
ima sedež v Republiki Sloveniji. Za pridobitev licence mora prevoznik
izpolnjevati pogoje glede:
- dobrega ugleda,
- finančne sposobnosti,
- strokovne usposobljenosti in
- kritja svoje civilnopravne odgovornosti.
(3) Pogoj dobrega ugleda je izpolnjen, če
prevoznik, ki zaprosi za licenco, ali član njegovega poslovodstva:
- ni bil pravnomočno obsojen na kazen zapora enega leta ali več zaradi
storitve kaznivega dejanja,
- ni bil pravnomočno kaznovan za prekršek zaradi kršitve predpisov s
področja delovnega razmerja in socialne varnosti, varnosti in zdravja pri delu
ali carin pri čezmejnem tovornem prevozu in
- nad prevoznikom ni začet stečajni postopek.
(4) Zahteve v zvezi s finančno sposobnostjo
so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da bo v obdobju 12 mesecev lahko
izpolnjeval svoje obveznosti iz naslova dejavnosti, za katero želi pridobiti
licenco. Finančna sposobnost se preveri zlasti z letnimi izkazi prevoznika,
kadar prevozniki teh listin ne morejo predložiti pa z bilanco stanja. Prevoznik
licenčnemu organu predloži vsaj informacije, ki so navedene v Prilogi III
Direktive 2012/34/EU, na njegovo zahtevo pa tudi revizijska poročila, dokumente
bank, hranilnic, računovodske, revizorske in druge dokumente. Šteje se, da
prevoznik ni finančno sposoben, če je v obdobju zadnjega leta pred vložitvijo
vloge za izdajo licence najmanj trikrat zamudil s plačili davkov ali plačil za
socialno varnost za najmanj 90 dni.
(5) Prevoznik izpolnjuje pogoj strokovne
usposobljenosti, če izkaže, da ima oziroma bo imel vzpostavljen sistem vodenja,
v katerem bodo sodelovale osebe z znanjem ali izkušnjami za varno in zanesljivo
izvajanje dejavnosti, ter nadzora nad postopki in osebjem, ki zagotavljajo
varno in zanesljivo izvajanje dejavnosti, katerih vrsta je opredeljena v
licenci.
(6) Prevoznik izpolnjuje pogoj kritja svoje
civilnopravne odgovornosti, če je zmožen kriti morebitno odškodnino, ki bi jo
utrpeli potniki, prtljaga, tovor, pošta ali tretje osebe, zaradi opravljanja
njegove dejavnosti tako, da dokaže, da je ustrezno zavarovan za kritje svoje
odgovornosti v primeru nesreče ali da predloži druga ustrezna jamstva. Način izpolnjevanja pogoja kritja
civilnopravne odgovornosti podrobneje predpiše minister.
(7) Prevozniku se podeli licenca oziroma se
podaljša veljavnost začasne licence, če izpolnjuje pogoje za njeno pridobitev.
Pogoje za pridobitev licence mora prevoznik izpolnjevati ves čas njene
veljavnosti.
(8) Agencija javno objavi postopke za
izdajo licenc in o tem obvesti Evropsko komisijo.
(9) Agencija o vlogi za izdajo licence
odloči čim prej, vendar najpozneje v treh mesecih od predložitve popolne vloge.
Odločitev o izdaji ali zavrnitvi, licenčni organ utemelji in takoj sporoči
prevozniku, ki je zaprosil za licenco.
(10) Zoper odločitev agencije ni pritožbe,
dopusten pa je upravni spor.
(11) Prevoznik ne potrebuje licence za
izvajanje prevoznih storitev, kadar je njegova poslovna dejavnost izključno
omejena na:
- železniški potniški promet na samostojni lokalni in regionalni
železniški infrastrukturi;
- mestni ali primestni železniški potniški promet;
- železniški tovorni promet na območju postaje.
17. člen
(veljavnost licence)
(1) V Republiki Sloveniji velja licenca, ki
jo izda agencija. Veljajo tudi licence, ki jih izdajajo licenčni organi držav
članic Evropske unije.
(2) Licenca velja toliko časa, dokler
prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve, ki jih predpisuje ta zakon in na
njegovi podlagi izdani predpisi.
(3) Licenčni organ opravlja redni nadzor
nad izpolnjevanjem pogojev iz 16. člena tega zakona najmanj vsakih pet
let. Če licenčni organ resno dvomi, ali prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve
za podelitev licence, določene v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih
predpisih, lahko kadar koli preveri, ali jih dejansko izpolnjuje. Če ugotovi,
da imetnik licence ne izpolnjuje pogojev za njeno pridobitev, licenco začasno
ali trajno odvzame. Licenčni organ začasno odvzame licenco, če ugotovi, da
imetnik licence ne izpolnjuje pogojev za njeno pridobitev, razen v primeru iz
osmega odstavka tega člena. Če imetnik v roku, ki ga določi licenčni organ pri
začasnem odvzemu licence, ne more izpolniti vseh pogojev za njeno pridobitev,
mu licenčni organ trajno odvzame licenco. V primeru resnega dvoma, da imetnik
licence, ki jo je izdal licenčni organ druge države članice Evropske unije, ne
izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, mora licenčni organ o tem nemudoma
obvestiti licenčni organ države članice, ki je licenco izdal.
(4) Če je licenca začasno ali trajno
odvzeta zaradi neizpolnjevanja finančne sposobnosti iz četrtega odstavka
prejšnjega člena, lahko licenčni organ izda začasno licenco pod pogojem, da
varnost prometa ni ogrožena. Začasna licenca lahko velja največ šest mesecev od
dneva njene izdaje.
(5) Če prevoznik ne izvaja prevoznih
storitev v železniškem prometu vsaj šest mesecev ali jih ne začne izvajati šest
mesecev od njene podelitve, lahko licenčni organ ponovno preveri izpolnjevanje
pogojev za njeno pridobitev in jo lahko začasno odvzame. Prevoznik lahko v
primeru, če začenja dejavnost izvajanja prevoznih storitev v železniškem
prometu, zaprosi za določitev daljšega roka. Licenčni organ lahko odobri
podaljšanje roka glede na naravo izvajanja storitev.
(6) O statusnih spremembah mora prevoznik
najpozneje v osmih dneh po prejemu sklepa registrskega sodišča obvestiti
licenčni organ. Licenčni organ, če gre za združitev ali prevzem, lahko odloči,
da mora prevoznik ponovno zaprositi za licenco. Od vložitve ponovnega zaprosila
za licenco do odločitve licenčnega organa lahko prevoznik opravlja prevozne
storitve v železniškem prometu v obsegu, kot mu to dovoljuje veljavna licenca,
razen če licenčni organ zaradi ogrožanja varnosti prometa trajno odvzame
licenco.
(7) Če namerava prevoznik spremeniti ali
razširiti svojo dejavnost železniškega prevoza, za katero mu je bila podeljena
licenca in bi to vplivalo na varnost železniškega prometa, mora licenco
predložiti licenčnemu organu v ponovni pregled. V tem primeru licenčni organ
ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za pridobitev licence. V kolikor
prevoznik izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, licenčni organ izda odločbo,
s katero spremeni že izdano odločbo o podelitvi licence, v primeru
neizpolnjevanja pogojev za pridobitev licence pa licenco začasno oziroma trajno
odvzame.
(8) Agencija trajno odvzame licenco
prevozniku, zoper katerega je pristojno sodišče izdalo pravnomočen sklep o
začetku stečajnega postopka. Prevozniku,
zoper katerega je bil začet postopek prisilne poravnave, agencija odvzame
licenco, če je predhodno preverila, da v razumnem času ni realnih možnosti za
finančno prestrukturiranje. Za oceno možnosti finančnega prestrukturiranja se
agenciji na njeno zahtevo omogoči vpogled v sodni spis, ki se nanaša na
postopek prisilne poravnave prevoznika.
(9) Če agencija prevozniku licenco začasno
ali trajno odvzame ali izda novo licenco oziroma podaljša njeno veljavnost,
mora nemudoma o tem obvestiti Evropsko železniško agencijo.
18. člen
(črtan)
18.a člen
(črtan)
18.b člen
(črtan)
18.c člen
(črtan)
18.č člen
(regulatorni organ)
(1) Naloge regulatornega organa po tem
zakonu opravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS).
(2) Regulatorni organ je organizacijsko,
funkcionalno, pravno, finančno in pri odločanju neodvisen od upravljavca,
agencije, prosilcev in od katerega koli pristojnega organa, udeleženega v
postopku sklenitve pogodbe za opravljanje obvezne gospodarske javne službe s
področja železniškega prometa.
(3) Direktor AKOS in njegovi namestniki (v
nadaljnjem besedilu: predstavnik vodstva) za zagotovitev svoje neodvisnosti od
kakršnih koli interesov na trgu železniškega prometa, vsako leto predložijo
svetu AKOS izjavo o nezdružljivosti v kateri so navedeni vsi neposredni ali
posredni interesi, ki bi utegnili vplivati na njihovo neodvisnost in
opravljanje nalog. Predstavnik vodstva se izloči iz postopka sprejemanja
odločitev v primerih, ki se nanašajo na prevoznika, s katerim je imel
neposreden ali posreden odnos v letu pred začetkom postopka. Po koncu mandata v
regulatornem organu najmanj eno leto ne smejo imeti poklicne funkcije ali
odgovornosti v katerem koli reguliranem prevozniku ali subjektu v železniškem
prometu.
(4) Če ta zakon ne določa drugače, se za
vodenje, poslovanje in delovanje regulatornega organa uporabljajo zakon, ki
ureja elektronske komunikacije, in notranji akti regulatornega organa.
(5) Regulatorni organ vodi postopek in
izdaja posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon
ne določa drugače.
(6) Zoper posamične akte regulatornega
organa ni dovoljena pritožba, dopusten pa je upravni spor. Regulatorni organ
lahko na zahtevo stranke zadrži izvršitev svoje odločitve, zoper katero je bila
vložena tožba v upravnem sporu, če bi ji lahko takojšnji učinek odločitve
povzročil nepopravljivo ali očitno čezmerno škodo. Ne glede na prejšnji stavek,
ohrani upravno sodišče pristojnost za odločanje o zadržanju izvršitve dokončne
odločitve regulatornega organa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni spor.
(7) Posamični akti regulatornega organa se
objavijo na njegovi spletni strani, v obliki, ki upošteva prepoved objave
osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali
poslovnih skrivnosti.
18.d člen
(naloge regulatornega organa)
(1) Prosilec za vlakovno pot vloži pritožbo
pri regulatornem organu, če meni, da je bil nepravično obravnavan,
diskriminiran ali kako drugače oškodovan, še zlasti proti odločitvam
upravljavca, ali proti odločitvam prevoznika ali upravljavca objektov za
izvajanje železniških storitev v zvezi:
- s programom omrežja;
- z merili, vsebovanimi v programu omrežja;
- s postopkom dodeljevanja vlakovnih poti in odločitvami v tem postopku;
- z ureditvijo določanja in zaračunavanja uporabnine;
- z ureditvijo dostopa do javne železniške infrastrukture in
minimalnega paketa storitev iz 15.b in 15.d člena tega zakona;
- z dostopom do objektov in naprav za izvajanje železniških storitev
in izvajanjem storitev v njih ter zaračunavanje uporabnine za dostop in
uporabo;
- upravljanjem prometa;
- načrtovanjem obnavljanja ter načrtovanim ali nenačrtovanim vzdrževanjem
železniške infrastrukture;
- skladnostjo z zahtevami iz prvega, četrtega, osmega, devetega,
desetega in enajstega odstavka 11.c člena in 11.č člena tega zakona.
(2) Regulatorni
organ preuči vsako pritožbo iz prejšnjega odstavka in zahteva ustrezne
informacije ter začne posvetovanje z vsemi strankami v postopku v enem mesecu
od prejema pritožbe. O vsaki pritožbi odloči najpozneje v šestih tednih od
prejema vseh potrebnih informacij. Kadar je pritožba vložena zoper dodelitev
infrastrukturne zmogljivosti ali zoper pogoje ponudbe zmogljivosti, regulatorni
organ bodisi potrdi odločitev upravljavca, bodisi zahteva spremembo njegove
odločitve v skladu z navodili.
(3) Regulatorni
organ brez poseganja v pristojnost organa, pristojnega za konkurenco, po uradni
dolžnosti spremlja konkurenčne razmere na trgu storitev v železniškem prometu
in dejavnosti upravljavcev in prevoznikov v povezavi z akti, postopki in
odločitvami, navedenimi v prvem odstavku tega člena. Zaradi preprečevanja
diskriminacije prosilcev zlasti preverja skladnost aktov, postopkov in
odločitev, navedenih v prvem odstavku tega člena z veljavnimi predpisi.
Predvsem preverja, ali program omrežja vsebuje diskriminatorne določbe in ali
daje upravljavcu diskrecijska pooblastila, ki bi se lahko uporabila za
diskriminacijo prosilcev. V primeru diskriminacije prosilcev, izkrivljanja trga
ali druge oblike neželenega razvoja dogodkov na tem trgu, sprejme ukrepe za
njihovo odpravo oziroma preprečitev.
(4) Regulatorni organ zagotavlja, da so
uporabnine, ki jih določi upravljavec, v skladu z drugim oddelkom četrtega
poglavja Direktive 2012/34/EU in nediskriminatorne.
Pogajanja o višini uporabnin za uporabo javne železniške infrastrukture med
prosilci in upravljavcem so dovoljena le, če potekajo pod nadzorom
regulatornega organa. Regulatorni organ posreduje, če je verjetno, da bodo v
pogajanjih kršene določbe tega zakona.
(5) Regulatorni organ lahko odobri
nadaljnje zaračunavanje povišane uporabnine, ki vsebuje dajatev, ki odraža
nezadostnost infrastrukturnih zmogljivosti na določenem odseku v obdobjih
preobremenjenosti infrastrukture, če:
- načrta povečanja infrastrukturnih zmogljivosti ni mogoče uresničiti
zaradi razlogov, na katere upravljavec nima vpliva, ali
- razpoložljive možnosti niso ekonomsko ali finančno izvedljive.
(6) Regulatorni
organ je pristojen, da izvaja revizijo ali zahteva zunanjo revizijo nad
upravljavcem, upravljavcem objektov za izvajanje železniških storitev ali vsemi
odvisnimi družbami obvladujoče družbe upravljavca, da bi preveril izvajanje
določb o ločevanju poslovnih računov iz 15.i in 22.a člena tega zakona in
določb o finančni preglednosti iz 11.č člena tega zakona. Regulatorni organ
spremlja finančne tokove iz prvega odstavka 11.č člena tega zakona, posojila iz
četrtega odstavka 11.č člena tega zakona in dolgove iz šestega odstavka 11.č
člena tega zakona. Od subjektov, nad katerimi se izvaja revizija, ima pravico
zahtevati vse ustrezne informacije, zlasti vse ali nekatere računovodske
informacije, ki so navedene v Prilogi VII Direktive 2012/34/EU in so podrobne
do zadostne mere, za katero se presodi, da je potrebna in sorazmerna. V primeru
ugotovljenih nepravilnosti regulatorni organ odloči o primernih ukrepih za
njihovo odpravo. Če regulatorni organ ugotovi pomanjkljivosti v zvezi z
dodeljevanjem državnih pomoči, o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance.
(7) Regulatorni organ ima pravico od
upravljavca, agencije, prosilcev in vsake prizadete tretje stranke zahtevati
potrebne informacije. Zahtevane informacije se predložijo v razumnem roku, ki
ga določi regulatorni organ in ne presega enega meseca, razen v izjemnih
okoliščinah, ko regulatorni organ odobri podaljšanje za največ dva tedna.
Informacije, ki se predložijo regulatornemu organu, vključujejo vse podatke, ki
jih zahteva v okviru svoje pritožbene funkcije in naloge spremljanja
konkurenčnih razmer na trgih storitev železniškega prometa v skladu s tem
zakonom. Med te informacije spadajo tudi informacije, potrebne za statistične
namene in namen spremljanja trga.
(8) Regulatorni organ se redno, najmanj pa
vsaki dve leti, posvetuje s predstavniki uporabnikov storitev železniškega
tovornega in potniškega prevoza, da se upoštevajo njihovi pogledi na trg v
železniškem prometu.
(9) Regulatorni organ v sodelovanju z
varnostnim in licenčnim organom vzpostavi okvir za izmenjavo informacij in
medsebojno sodelovanje, z namenom preprečitve škodljivih vplivov na konkurenco
ali varnost na trgu storitev v železniškem prometu. Ta okvir vključuje
mehanizem, s katerim regulatorni organ zagotavlja varnostnemu in licenčnemu
organu priporočila o vprašanjih, ki lahko vplivajo na konkurenco na trgu
storitev v železniškem prometu, varnostni organ pa regulatornemu in licenčnemu
organu pošilja priporočila o vprašanjih, ki lahko vplivajo na varnost.
Posamezen organ v okviru svojih pristojnosti pred sprejetjem odločitve prouči
vsa tovrstna priporočila. Če ta organ odloči, da ne bo upošteval teh
priporočil, svojo odločitev utemelji.
(10) Regulatorni organ daje nezavezujoče
mnenje o osnutku poslovnega načrta upravljavca, osnutku pogodbe iz drugega
odstavka 11. člena tega zakona in o načrtu razširitve zmogljivosti, v
katerem se navede zlasti, ali navedeni dokumenti ustrezajo konkurenčnim
razmeram na trgih storitev železniškega prometa.
(11) Regulatorni organ določi rok, v
katerem je upravljavec objektov iz 15.i člena tega zakona dolžan odgovoriti na
prošnje prosilcev za dostop ali storitev.
18.e člen
(financiranje regulatornega organa)
(1) Regulatorni organ se financira s
prihodki iz plačil prevoznikov in iz plačila upravljavca javne železniške
infrastrukture. Plačila po tem členu krijejo stroške, ki jih ima regulatorni
organ z izvrševanjem določb tega zakona.
(2) Obveznost plačila prevoznika iz
prejšnjega odstavka znaša 500 točk in je povečana za znesek, ki ustreza deležu
prevozniku zaračunane uporabnine iz 15.d člena tega zakona. Obveznost plačila
upravljavca javne železniške infrastrukture znaša 5500 točk.
(3) Vrednost točke in višina deleža iz
prejšnjega odstavka se določita s tarifo, ki je splošni akt regulatornega
organa.
(4) Predlog tarife iz prejšnjega odstavka
vsebuje posebno obrazložitev, v kateri se navedejo razlogi za sprejetje ali
spremembo tarife in cilji, ki bi jih tako dosegli, in mora biti prehodno javno
objavljen na spletni strani regulatornega organa. Predlog tarife mora
regulatorni organ najpozneje do 31. oktobra tekočega leta predložiti v soglasje
vladi, skupaj s programom dela in finančnim načrtom za prihodnje koledarsko
leto ter revidiranimi računovodskimi izkazi za preteklo koledarsko leto. Če
vlada do 15. decembra tekočega leta ne izda soglasja, se do uveljavitve nove
tarife uporablja veljavna tarifa.
(5) Pred izdajo ali spremembo tarife je
treba ugotoviti in predvideti stroške iz prvega odstavka tega člena ter
določiti rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od dveh mesecev, v
katerem so zavezanci iz prvega odstavka tega člena pozvani, da dajo svoje
mnenje, pripombe in predloge glede načrtovane izdaje ali spremembe tarife.
(6) Plačilo iz tega člena za posameznega
zavezanca po uradni dolžnosti, vnaprej za tekoče leto odmeri regulatorni organ
z odločbo.
(7) Zavezanci iz prvega odstavka tega člena
morajo svoje denarne obveznosti poravnati v rokih, ki so določeni z odločbo. Če
zavezanec v določenem roku ne poravna obveznosti, se ta prisilno izterja na
način in po postopku, ki velja za prisilno izterjavo davčnih obveznosti.
(8) Upravljavec, ki na podlagi 15.d člena tega zakona določa višino uporabnine,
mora najkasneje v 30 dneh od določitve višine uporabnine to sporočiti
regulatornemu organu.
18.f člen
(sodelovanje z regulatornimi organi držav
članic Evropske unije)
(1) Regulatorni organ sodeluje v mreži
regulatornih organov držav članic Evropske unije z namenom, da si z njimi
izmenjuje informacije o delu, načelih in praksi odločanja, reševanja mednarodnih sporov ter o težavah
pri razlagi prenesene zakonodaje Evropske unije o železnicah.
(2) Regulatorni organ sodeluje z
regulatornimi organi drugih držav članic Evropske unije tudi v okviru delovnih
dogovorov zaradi zagotavljanja medsebojne pomoči pri izvajanju nalog
spremljanja trga, obravnavanja pritožb ali v postopkih po uradni dolžnosti.
(3) V primeru pritožbe ali postopka po
uradni dolžnosti glede vprašanja dostopa do javne železniške infrastrukture ali
zaračunavanja uporabnine v zvezi z mednarodno vlakovno potjo ter pri
spremljanju konkurence na trgu storitev mednarodnega železniškega prevoza se
regulatorni organ posvetuje z regulatornimi organi vseh drugih držav članic
Evropske unije, čez katere teče zadevna mednarodna vlakovna pot, in po potrebi
z Evropsko komisijo ter od njih zahteva vse informacije, ki jih potrebuje pred
sprejetjem odločitve. Regulatorni organ zagotovi drugim regulatornim organom
držav članic Evropske unije, s katerimi se posvetuje, vse informacije, če zanje
zaprosijo. Te informacije se lahko uporabijo samo za namen, za katerega so bile
zahtevane.
(4) Regulatorni organ sodeluje z regulatornimi
organi drugih držav članic Evropske unije v zadevah, ki se nanašajo na
mednarodno prevozno storitev in v katerih so potrebne odločitve dveh ali več
regulatornih organov držav članic Evropske unije. Regulatorni organ pri tem
ravna v skladu z 18.d členom tega zakona.
3. Sprememba namembnosti zemljišč
19. člen
(odškodnina za spremembo namembnosti
zemljišč, potrebnih za gradnjo javne železniške infrastrukture)
Vlada lahko na predlog ministra,
pristojnega za promet, zniža ali oprosti plačila odškodnine zaradi spremembe
namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je prihodek proračuna
države, če gre za zemljišče, potrebno za gradnjo ali rekonstrukcijo javne
železniške infrastrukture.
20. člen
(črtan)
IV. JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET
21. člen
(javna agencija za železniški promet in
njene naloge)
(1) Za opravljanje nalog iz tega člena,
vlada ustanovi javno agencijo za železniški promet.
(2) Za izvrševanje javnih pooblastil izdaja
agencija splošne akte in upravne odločbe na podlagi tega zakona in zakona, ki
ureja varnost v železniškem prometu.
(3) Agencija opravlja naloge:
- varnostnega organa,
- certifikacijskega organa,
- ocenjevalnega organa,
- licenčnega organa in
- inšpekcijskega in prekrškovnega organa.
(4) Člani sveta agencije ne smejo biti zaposleni
pri imetnikih tirnih vozil, proizvajalcih železniških podsistemov ali delov
podsistemov, prevoznikih, subjektih pristojnih za vzdrževanje, upravljavcih,
nosilcih bistvenih funkcij upravljanja javne
železniške infrastrukture in drugih fizičnih osebah,
ki so kakor koli neposredno povezane z nadgradnjami ali investicijami v javno
železniško infrastrukturo in oskrbovalnimi službami, za katere obstaja zaradi
njihovih povezav možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi
interesi, ki jih zasleduje agencija. Z aktom o ustanovitvi agencije se določijo
natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani sveta agencije.
(5) Agencija sodeluje z varnostnimi,
certifikacijskimi, licenčnimi in ocenjevalnimi organi drugih držav članic
Evropske unije zaradi uskladitve svojih meril odločanja z merili v Evropski
uniji in z Evropsko železniško agencijo.
21.a člen
(financiranje agencije in njenih nalog)
(1) Agencija se financira iz državnega
proračuna in iz lastnih prihodkov.
(2) Prihodki agencije so:
- plačila stroškov postopkov za dodeljevanje licenc, varnostnih
spričeval, varnostnih pooblastil in drugih posamičnih aktov z delovnega
področja agencije;
- drugi prihodki.
V. FINANCIRANJE
22. člen
(financiranje gospodarskih javnih služb in
razvoja javne železniške infrastrukture)
(1) Sredstva za izvajanje obvezne javne
gospodarske službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem
prometu se zagotavljajo s prodajo storitev in iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti.
(2) Sredstva za
izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in
obnavljanja javne železniške infrastrukture ter drugih nalog upravljavca iz
11.a in 11.b člena tega zakona se zagotavljajo iz državnega proračuna in iz
drugih virov, če tako določa zakon.
(3) Sredstva za investicije v javno
železniško infrastrukturo in sredstva za vzdrževalna dela v javno korist se
zagotavljajo iz državnega proračuna, lahko pa se zagotavljajo tudi s sredstvi
vlaganj domačih in tujih oseb in iz drugih virov skladno z zakonom.
(4) Sredstva za nadomestilo stroškov iz 4.
člena tega zakona zagotavlja prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v
mednarodnem železniškem prometu in/ali prevoz blaga, država iz proračuna.
22.a člen
(prepoved prenosa finančnih sredstev)
(1) Pravna oseba, ki opravlja dejavnosti,
povezane z upravljanjem železniške infrastrukture, ter dejavnosti, povezane s
prevoznimi storitvami, mora zagotoviti izdelavo in objavljanje ločenih izkazov
in bilanc stanja, na eni strani za poslovanje prevoznikov v železniškem
prometu, ki je povezano z njihovimi prevoznimi storitvami, in na drugi strani
za poslovanje, povezano z upravljanjem železniške infrastrukture. Javna
finančna sredstva, ki so dodeljena za eno od teh dveh področij dejavnosti, se
ne smejo prenesti na drugo področje dejavnosti. Računovodski izkazi, ki se
nanašajo na obe dejavnosti, morajo odražati prepoved prenosa javnih sredstev.
(2) Prevozniki v železniškem prometu morajo
izdelati in objaviti izkaz uspeha in bilanco stanja ter letno poročilo za poslovanje
v zvezi z zagotavljanjem prevoza blaga v železniškem prometu. Sredstva za
dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem prevoza potnikov v železniškem prometu kot
javne službe morajo biti prikazana ločeno v ustreznih poslovnih računih in se
ne smejo prenašati na dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem drugih prevoznih
storitev ali na kakršno koli drugo poslovanje.
23. člen
(črtan)
VI. NALOGE LICENČNEGA ORGANA, INŠPEKCIJSKEGA ORGANA IN NADZOR
24. člen
(črtan)
24.a člen
(naloge licenčnega organa)
(1) Licenčni organ opravlja naslednje
naloge:
- izdaja, začasni odvzem, trajni odvzem ali sprememba licenc;
- izdaja, in odvzem začasne licence;
- nadzor nad veljavnostjo in izpolnjevanjem pogojev za izdano
licenco;
- sodelovanje z licenčnimi organi drugih držav članic Evropske unije
zaradi izmenjave izkušenj;
- obveščanje tujih licenčnih organov, če nosilec licence v naši
državi krši pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati, za izdano licenco;
- sodeluje z varnostnim in regulatornim organom za izmenjavo
informacij ali priporočil, namenjenih preprečevanju škodljivih vplivov na
konkurenco ali varnost na trgu storitev v železniškem prometu;
- obveščanje Evropske železniške agencije o izdanih, spremenjenih,
odvzetih in začasnih licencah.
(2) Licenčni organ ne sme opravljati
storitev železniškega prevoza in mora biti neodvisen od prevoznikov.
24.b člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega
zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov opravlja inšpektorat, pristojen
za železniški promet, razen, če je v tem zakonu določeno drugače.
(2) Izpolnjevanje pogojev glede voznega
osebja in vozil za izvedbo nadomestnega prevoza iz šestega odstavka
6. člena tega zakona nadzoruje inšpektorat, pristojen za promet.
(3) Izpolnjevanje pogojev izdanih licenc v
skladu s 16. členom tega zakona, nadzoruje agencija.
(4) Izvajanje določb osmega odstavka
11. člena, 3. točke prvega odstavka 11.b člena, prvega, četrtega, sedmega,
osmega, devetega, desetega in enajstega odstavka 11.c člena, 11.č člena,
šestega, osmega in desetega odstavka 15. člena, 15.a, 15.b, 15.č, 15.d,
15.e, 15.f in 15.i člena tega zakona, in na njihovi podlagi izdanih
podzakonskih aktov, nadzoruje regulatorni organ.
(5) Nadzor nad izvajanjem določb tega
zakona opravlja inšpektor in osebe, ki so zaposlene v agenciji in regulatornemu
organu ter imajo za to pooblastilo njenega zakonitega zastopnika (v nadaljnjem
besedilu: pooblaščene osebe). Inšpektor in pooblaščene osebe morajo
izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor za
inšpektorje. Pooblaščene osebe izvajajo svoje naloge ob smiselni uporabi zakona,
ki ureja inšpekcijski nadzor.
(6) Organi iz prvega, drugega, tretjega in
četrtega odstavka opravljajo naloge prekrškovnega organa na področju izvajanja
nadzora.
25. člen
(ukrepanje inšpektorja in pooblaščene
osebe)
(1) Inšpektor in pooblaščena oseba imata
pri nadzoru v skladu s tem členom poleg ukrepov, ki jih določa zakon, ki ureja
inšpekcijski nadzor, tudi pravico omejiti ali prepovedati nadaljnje izvajanje
prevoznih storitev v železniškem prometu prevozniku brez dodeljene vlakovne
poti.
(2) Zoper odločbo inšpektorja in
pooblaščene osebe, razen pooblaščene osebe regulatornega organa, iz prejšnjega
odstavka, je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi
zoper odločbo odloča ministrstvo. Odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika je
dolžna najpozneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za odpravo
pomanjkljivosti, inšpektorja oziroma pooblaščeno osebo obvestiti o izpolnitvi z
odločbo odrejenih ukrepov.
26. člen
(črtan)
27. člen
(črtan)
VII. POSLOVNI SISTEM SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH DRUŽB
(črtano)
27.a člen
(črtan)
27.b člen
(črtan)
27.c člen
(črtan)
27.d člen
(črtan)
27.e člen
(črtan)
VII.a PRIVATIZACIJA SLOVENSKIH ŽELEZNIC IN DRUŽB V NJENI
LASTI
(črtano)
27.f člen
(črtan)
28. člen
(črtan)
VII.b VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO
29. člen
(vpis v zemljiško knjigo)
(1) Zemljišča in objekte, ki so del javne
železniške infrastrukture, določi Vlada Republike Slovenije.
(2) Zemljišča in objekte iz prejšnjega
odstavka vpiše v zemljiško knjigo sodišče po uradni dolžnosti na podlagi
pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
30. člen
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se
kaznuje za prekršek prevoznik, ki izvaja prevozne storitve v železniškem
prometu:
- brez dodeljene vlakovne poti ali ravna v nasprotju s pogoji, pod
katerimi mu je dodeljena (prvi in osmi odstavek 15. člena);
- brez licence ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je ta
dodeljena (prvi in sedmi odstavek 16. člena).
(2) Z globo od 400 do 2.000 eurov se
kaznuje odgovorna oseba prevoznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje
za prekršek prevoznik, če:
- ne izdela nadomestnega voznega reda in ga ne objavi 15 dni pred
začetkom njegove veljavnosti (osmi in deveti odstavek 6. člena).
(4) Z globo od 400 do 1.000 eurov se
kaznuje odgovorna oseb prevoznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
31. člen
(1) Z globo od
5.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec objektov, če ne
zagotavlja ločenega vodenja računov za upravljanje objektov za izvajanje
železniških storitev iz 15.i člena tega zakona.
(2) Z globo od 800 do 2000 eurov se kaznuje
odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
32. člen
(1) Z globo od 2.500 do 20.000 eurov se
kaznuje za prekršek prevoznik ali upravljavec, če:
- ne objavi voznega reda najmanj 15 dni pred začetkom njegove
veljavnosti ali se ne ravna po voznem redu (drugi in četrti odstavek 6.a
člena);
- ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor oziroma
pooblaščena oseba prepovedal ali omejil nadaljnje izvajanje prevoznih storitev
v železniškem prometu (prvi odstavek 25. člena);
- inšpektorja oziroma pooblaščene osebe v roku ne obvesti o izvršitvi
ukrepov (drugi odstavek 25. člena).
(2) Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje
odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
32.a člen
(1) Z globo
od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, če:
- ne ravna po izvršljivi odločbi regulatornega organa, s katero mu je
bila naložena določena obveznost (drugi, tretji in šesti odstavek 18.d člena);
- v določenem roku ne zagotovi zahtevanih informacij regulatornemu
organu (sedmi odstavek 18.d člena).
(2) Z globo
od 600 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega
podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 40 do 500 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
32.b člen
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se
kaznuje za prekršek prevoznik, upravljavec ali upravljavec objektov za
izvajanje železniških storitev:
- če s svojim ravnanjem ali odločitvami diskriminira ali kako drugače
oškoduje prosilca za vlakovno pot (prvi odstavek 18.d člena);
- če s svojimi akti, postopki ali odločitvami izkrivlja trg
železniških storitev ali povzroča druge oblike nezaželenega razvoja dogodkov na
tem trgu (tretji odstavek 18.d člena).
(2) Z globo od 600 do 2.000 eurov se
kaznuje odgovorna oseba prevoznika, upravljavca ali upravljavca objekta za
izvajanje železniških storitev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
Tabela iz prvega odstavka 34. člena zakona
Zakon o železniškem prometu – ZZelP (Uradni list RS, št. 92/99)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(pravno
nasledstvo)
(1) Sredstva in obveznosti do virov
sredstev obstoječe javne železniške infrastrukture in z njo povezanih finančnih
obveznosti, se iz premoženja javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.,
izločijo po stanju na dan 31. 12. 1999.
(2) Sredstva počitniških zmogljivosti, s
katerimi na podlagi zakona o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami
Slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) gospodari javno podjetje
Slovenske železnice, d.d., se prenesejo na to javno podjetje, razen sredstev
počitniških zmogljivosti, ki so jih do 1. 1. 1999 uporabljali delavci
zavodov Železniška srednja šola Ljubljana in Srednja prometna šola Maribor in
katera se prenesejo v premoženje, ki ga upravljata ta dva zavoda. Sredstva
počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi navedenega zakona gospodarijo
SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o., se prenesejo v premoženje SŽ –
Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o. Vlada s sklepom določi sredstva
počitniških zmogljivosti, ki se prenesejo na javno podjetje Slovenske
železnice, d.d. in na SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o.
34. člen
(finančne
obveznosti države)
(1) Država prevzame izpolnjevanje
obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih
posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške
infrastrukture, ki izhajajo iz:
-
26. in 27. člena zakona o načinu opravljanja in
financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in
lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP –
Uradni list RS, št. 71/93);
in posojil, za katere je dano poroštvo
države na podlagi:
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske banke za obnovo in razvoj, za
obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana (ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodb o najetju posojil Evropske investicijske banke za obnovo
slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni list RS, št. 71/93);
-
zakona o garanciji Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodbe o najetju kredita Evropske investicijske banke za projekt
Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni list RS, št. 39/94);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za najete
kredite Slovenskih železnic, d.d., za odplačilo obveznosti iz naslova najetih
kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ – Uradni list RS, št. 17/96);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz naslova kredita najetega pri Evropski investicijski banki za
transjugoslovanski železniški projekt II/A (ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti
Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje
železniške proge na smeri Puconci–Hodoš–državna meja (ZPSZPH – Uradni list RS,
št. 48/98);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za
financiranje določenih del za posodobitev in razvoj železniške infrastrukture
(ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).
Obveznosti iz posojilnih
pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so
navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih
javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno
za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita
način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz
četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti,
navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja
država v proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se
datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v
prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.
(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove,
ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Država v letu 2001 prevzame dolgove
javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na
podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti
Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje
železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja (Uradni list RS, št.
85/00).
35. člen
(izvajanje
gospodarskih javnih služb v prehodnem obdobju)
Z javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d., se za čas do izvedbe reorganizacije skladno z zakonom iz 23. člena tega
zakona sklenejo pogodbe:
a)
za opravljanje obveznih gospodarskih javnih
služb:
- prevoza potnikov v notranjem prometu (drugi odstavek 6. člena) in
- vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture ter za
vodenje prometa (prvi odstavek 11. člena),
b)
o upravljanju javne železniške infrastrukture
(četrti odstavek 9. člena).
36. člen
(začasna
ureditev pristopa)
Šteje se, da prevoznik, ki opravlja
prevozne storitve v železniškem prometu ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje
pogoje za pridobitev licence in varnostnega spričevala po tem zakonu. Pri
dodelitvi vlakovnih poti, ki ne omejujejo izvajanja javne gospodarske službe iz
6. člena tega zakona, ima pod enakimi pogoji prednost pred drugimi prosilci.
37. člen
(veljavnost
obstoječih pogodbenih razmerij)
Obstoječa pogodbena razmerja v zvezi z
najemom, zakupom ali prodajo posameznih delov javne železniške infrastrukture,
ki jih je sklenilo javno podjetje Slovenske železnice, d.d., ostanejo v veljavi
tudi po začetku veljavnosti tega zakona, s tem da mora biti ne glede na določbe
pogodbe zagotovljen prost pristop na javno železniško infrastrukturo. Če je
treba, mora najemnik, zakupnik ali kupec z lastnikom ali njegovim pooblaščencem
skleniti dodatek k pogodbi.
38. člen
(vpis v
zemljiško knjigo)
(1) Zemljišče, ki je bilo do začetka
veljavnosti tega zakona že uporabljeno za gradnjo javne železniške
infrastrukture, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot javno dobro – javna
železniška infrastruktura, se vpiše v zemljiško knjigo na poseben vložek kot
javno dobro – javna železniška infrastruktura – po skrajšanem postopku brez
zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost.
(2) Lastniki zemljišč iz prejšnjega
odstavka, razen javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., in njegovih pravnih
predhodnikov, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo
pravico zahtevati v skladu z zakonom.
(3) Predlogu za zemljiškoknjižni vpis
lastništva javne železniške infrastrukture iz prvega odstavka novi lastnik ali
njegov pooblaščenec priloži pisno izjavo o pridobitvi lastninske pravice po tem
zakonu.
39. člen
(predpisi
vlade)
Predpise iz četrtega odstavka 4. člena,
drugega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 6. člena, četrtega odstavka 11.
člena, sedmega in enajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in
tretjega odstavka 18. člena izda vlada najkasneje v dvanajstih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
40. člen
(predpisi
ministra)
Predpisa iz sedmega odstavka 4. člena in
sedmega odstavka 9. člena tega zakona izda minister, pristojen za promet, v
soglasju z ministrom, pristojnim za finance, najkasneje v 12 mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
41. člen
(sklenitev
dogovora)
Dogovor iz prvega odstavka 7. člena tega
zakona sklenejo stranke kolektivne pogodbe najkasneje do 31. 12. 1999.
42. člen
(prenehanje
veljavnosti zakonov)
Z začetkom veljavnosti tega zakona preneha
veljati zakon o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi
železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega
podjetja Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 71/93), zakon o gospodarjenju
s počitniškimi kapacitetami slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) in
zakon o poravnavi obveznosti Slovenskih železnic na področju prometnih storitev
(Uradni list RS, št. 37/95).
43. člen
(začetek
uporabe posameznih določb)
(1) Določbe druge, tretje in četrte alinee
tretjega odstavka 15. člena ter drugega stavka prvega odstavka 17. člena tega
zakona se začnejo uporabljati, ko postane Republika Slovenija članica Evropske
skupnosti.
(2) Dokler Republika Slovenija ni članica
Evropske skupnosti, se kombinirani promet uvršča med prevozne storitve v
železniškem prometu, ki so javna dobrina. Za zagotavljanje sredstev za
kombinirani promet se uporabljajo pravna pravila, kot jih določajo 3., 4., 6.
in 7. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi
železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega
podjetja Slovenske železnice (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93).
44. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-A (Uradni list RS, št. 11/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-B (Uradni list RS, št. 33/01)
spreminja 34. člen zakona tako, da se glasi:
»34. člen
(finančne
obveznosti države)
(1) Država prevzame izpolnjevanje
obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih
posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške
infrastrukture, ki izhajajo iz:
-
26. in 27. člena zakona o načinu opravljanja in
financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in
lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP –
Uradni list RS, št. 71/93);
in posojil, za katere je dano poroštvo
države na podlagi:
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske banke za obnovo in razvoj, za
obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana (ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodb o najetju posojil Evropske investicijske banke za obnovo
slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni list RS, št. 71/93);
-
zakona o garanciji Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodbe o najetju kredita Evropske investicijske banke za projekt
Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni list RS, št. 39/94);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za najete
kredite Slovenskih železnic, d.d., za odplačilo obveznosti iz naslova najetih
kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ – Uradni list RS, št. 17/96);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz naslova kredita najetega pri Evropski investicijski banki za
transjugoslovanski železniški projekt II/A (ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za
financiranje gradnje železniške proge na smeri Puconci–Hodoš–državna meja
(ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za
financiranje določenih del za posodobitev in razvoj železniške infrastrukture
(ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).
Obveznosti iz posojilnih
pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so
navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih
javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno
za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita
način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz
četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti,
navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja
država v proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se
datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v
prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.
(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove,
ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Država v letu 2001 prevzame dolgove
javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na
podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti
Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje
železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja (Uradni list RS, št. 85/00)
in zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic,
d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del gradnje in
vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 30/01).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu – ZZelP-C (Uradni list RS,
št. 110/02)
dodaja 34.a člen zakona, ki se glasi:
»34.a člen
Država prevzame odplačevanje obveznosti
javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., iz posojil, najetih na podlagi
zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti javnega podjetja Slovenske
železnice, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje vzdrževanja javne
železniške infrastrukture (ZPSZZI-1 – Uradni list RS, št. 59/2002).«;
spreminja 35. člen zakona tako, da se glasi:
»35. člen
(1) Za čas do izvedbe reorganizacije
javnega podjetja Slovenske železnice,d.d., sklene država z njim pogodbe:
- za opravljanje prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, ki
ga kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja država in
- za opravljanje nalog pooblaščenega upravljavca.
(2) Pogodbe iz prejšnjega odstavka sklene z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d. d. v imenu in za račun države po
predhodni odobritvi vlade agencija.
(3) Po opravljeni reorganizaciji javnega
podjetja Slovenske železnice, d. d., sklene agencija v imenu in za račun države
pogodbi za dobo 7 let za opravljanje obvezne gospodarske javne službe iz 6. in
11. člena tega zakona z družbo, ki bo registrirana za opravljanje takšne
dejavnosti.
(4) Določba prejšnjega odstavka velja za
prvo izbiro izvajalca.«;
spreminja 36. člen zakona tako, da se glasi:
»36. člen
(začasna
ureditev pristopa)
Šteje se, da prevoznik, ki opravlja
prevozne storitve v železniškem prometu ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje
pogoje za pridobitev licence in varnostnega spričevala po tem zakonu.«;
črta 40. člen zakona:
»40. člen
(črtan)«;
spreminja 43. člen zakona tako, da se glasi:
»43. člen
(začetek
uporabe posameznih določb)
(1) Določbe druge alinee točke a, določbe
točke b in določbe prve in druge alinee točke c petega odstavka 15. člena ter
določbe drugega stavka prvega odstavka 17. člena tega zakona se začnejo
uporabljati, ko postane Republika Slovenija članica Evropske unije. Določbe
tretje alinee točke c petega odstavka 15. člena tega zakona se začnejo
uporabljati 15. marca 2008.
(2) Dokler Republika Slovenija ni članica
Evropske skupnosti, se kombinirani promet uvršča med prevozne storitve v
železniškem prometu, ki so javna dobrina. Za zagotavljanje sredstev za
kombinirani promet se uporabljajo pravna pravila, kot jih določajo 3., 4., 6.
in 7. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi
železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega
podjetja Slovenske železnice (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93).«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»II. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
24. člen
(poroštvo
države za posojila, ki jih v letu 2003 za opravljanje svojih nalog najame
agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za
obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.200,000.000
tolarjev (dvanajst milijard dvesto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi
in stroški posojil, ki jih agencija najame za kritje stroškov vzdrževanja in
modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2003 skladno z nacionalnim
programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načrtom
gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(2) Sredstva, zagotovljena s posojili iz
prejšnjega odstavka, se črpajo po namenu in obsegu, določenem v finančnem
načrtu agencije.
25. člen
(pogoji za
dodelitev poroštva)
Republika Slovenija daje poroštvo iz
prejšnjega člena pod naslednjimi pogoji:
- moratorij: najmanj eno leto;
- ročnost: najmanj 7 let;
- obrestna mera: primerljiva za obresti za posojila z državnim
poroštvom;
- vsi stroški, povezani s pripravo in odobritvijo posameznega
posojila, ne smejo presegati 0,5 odstotka vrednosti glavnice posojila.
Obseg izdajanja poroštev
Republike Slovenije se zmanjšuje z vsakokratnim zneskom najetega posojila, za
katerega bo dano poroštvo Republike Slovenije.
26. člen
(sklepanje
poroštvenih pogodb)
Poroštvene pogodbe v imenu in za račun
Republike Slovenije sklene minister, pristojen za finance.
27. člen
(poroštvo
države za posojila, ki jih v letu 2004 za opravljanje svojih nalog najame
agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za
obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 10.500,000.000
tolarjev (deset milijard petsto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi in
stroški posojil, ki jih agencija najame za kritje stroškov vzdrževanja in
modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2004 skladno z nacionalnim
programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načrtom
gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(2) Za določitev pogojev za dodelite
poroštva, za sklepanje pogodb o poroštvu in za določitev namena in obsega
porabe sredstev, ki bodo zagotovljena s posojili, se smiselno uporabljajo
določbe drugega odstavka 24. člena 25. in 26. člena tega zakona.
28. člen
(prevzem
delavcev)
Z dnem začetka delovanja agencije preidejo
vsi zaposleni v Direkciji za železniški promet na delo v agencijo.
29. člen
(direktor
agencije)
Direktor Direkcije za železniški promet
opravlja funkcijo kot direktor agencije do poteka mandatne dobe, za katero je
imenovan.
30. člen
(začasno
opravljanje pristojnosti agencije)
Do začetka delovanja agencije izvaja njene
pristojnosti Direkcija za železniški promet.
31. člen
(postopki, ki
jih vodi Direkcija za železniški promet)
(1) Postopke, ki jih ob uveljavitvi tega
zakona vodi Direkcija za železniški promet nadaljuje po svoji ustanovitvi
agencija.
(2) Naloge, ki jih določa drugi odstavek
21. člena zakona kot naloge Direkcije za železniški promet pa s tem zakonom
niso določene kot naloge agencije, opravlja ministrstvo.
32. člen
(sedež
agencije)
Agencija opravlja svoje delo na sedežu
dotedanje Direkcije za železniški promet.
33. člen
(financiranje
agencije v prehodnem obdobju)
Proračunska sredstva, namenjena za delo
agencije, se v proračunu za leto 2003 in 2004 štejejo sredstva na proračunskih
postavkah Direkcije za železniški promet. Proračunska sredstva iz navedenih
postavk črpa agencija na podlagi pogodbe, ki jo sklene z Ministrstvom za
promet.
34. člen
(sprejem
ustanovitvenega akta agencije)
Vlada sprejme ustanovitveni akt agencije
najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
35. člen
(odgovornost
pooblaščenega upravljavca za prekrške)
Kazenske določbe zakona in zakona o
varnosti železniškega prometa (Uradni list RS, št. 85/2000), ki se nanašajo na
upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se v zvezi z opravljanjem
nalog, ki jih določa 11. člen zakona kot naloge opravljanja gospodarske javne
službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega
prometa, nanašajo na pooblaščenega upravljavca in njegovo odgovorno osebo.
36. člen
(odgovornost
agencije za prekrške)
Kazenske določbe zakona in zakona o
varnosti železniškega prometa (Uradni list RS, št. 85/2000), ki se nanašajo na
upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se, razen določb iz
prejšnjega člena, nanašajo na agencijo in njeno odgovorno osebo.
37. člen
(predpisi vlade)
Predpise iz četrtega odstavka 4. člena,
drugega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 6. člena, četrtega odstavka 11.
člena, sedmega in enajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in
tretjega odstavka 18. člena zakona uskladi vlada z določbami tega zakona v enem
letu po njegovi uveljavitvi.
38. člen
(prenehanje
veljavnosti predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati navodilo o vsebini in načinu vodenja računovodskih evidenc za
prejemnike državnih nadomestil na področju železniškega prometa (Uradni list
RS, št. 11/2001).
39. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen prve alinee 8. člena tega
zakona, ki se, razen za obračun uporabnine, začne uporabljati 1. 1. 2005.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu – ZZelP-D (Uradni list RS,
št. 56/03)
spreminja 34. člen zakona tako, da se glasi:
»34. člen
(finančne
obveznosti države)
(1) Država prevzame izpolnjevanje
obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih
posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške
infrastrukture, ki izhajajo iz:
-
26. in 27. člena zakona o načinu opravljanja in
financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in
lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP –
Uradni list RS, št. 71/93);
in posojil, za katere je dano poroštvo
države na podlagi:
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske banke za obnovo in razvoj, za
obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana (ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti
iz pogodb o najetju posojil Evropske investicijske banke za obnovo slovenskih
železnic (ZPOPNPEI – Uradni list RS, št. 71/93);
-
zakona o garanciji Republike Slovenije za
obveznosti iz pogodbe o najetju kredita Evropske investicijske banke za projekt
Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni list RS, št. 39/94);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za najete
kredite Slovenskih železnic, d.d., za odplačilo obveznosti iz naslova najetih
kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ – Uradni list RS, št. 17/96);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti iz naslova kredita najetega pri Evropski investicijski banki za
transjugoslovanski železniški projekt II/A (ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za
financiranje gradnje železniške proge na smeri Puconci–Hodoš–državna meja
(ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98);
-
zakona o poroštvu Republike Slovenije za
obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za
financiranje določenih del za posodobitev in razvoj železniške infrastrukture
(ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).
Obveznosti iz posojilnih
pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so
navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih
javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno
za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita
način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz
četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti,
navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja
država v proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se
datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v
prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.
(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove,
ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Država v letu 2001 prevzame dolgove
javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na
podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti
Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje
železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja (Uradni list RS, št. 85/00)
in zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic,
d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del gradnje in
vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 30/01).
(7) Država v letu 2003 prevzame dolg
javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., iz naslova posojila najetega na
podlagi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti javnega podjetja
Slovenske železnice, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje
vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 59/2002).
(8) Do prevzema dolga iz prejšnjega
odstavka se sredstva za odplačevanje obresti in ostalih stroškov iz najetega
posojila zagotavljajo iz proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za
finance.«;
črta 34.a člen zakona:
»34.a člen
(črtan)«;
spreminja 24. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o železniškem prometu – ZZelP-C tako, da se glasi:
»24. člen
(poroštvo
države za posojila, ki jih v letu 2003 za opravljanje svojih nalog najame
agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za
obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.200,000.000
tolarjev (dvanajst milijard dvesto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi
in stroški posojil, ki jih agencija do višine 9.067,000.000 tolarjev najame za
kritje stroškov vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture v
letu 2003 skladno z nacionalnim programom razvoja slovenske železniške
infrastrukture in letnim načrtom gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne
železniške infrastrukture, ter za financiranje gospodarske javne službe prevoza
potnikov v notranjem železniškem prometu do višine 3.133,000.000 tolarjev.
(2) Sredstva, zagotovljena s posojili iz
prejšnjega odstavka, se črpajo po namenu in obsegu, določenem v finančnem
načrtu agencije.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»Prehodna in končna določba
4. člen
Obresti in ostali stroški iz posojila
najetega na podlagi zakona iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, ki jih je
javno podjetje Slovenske železnice, d.d., do uveljavitve tega zakona že
poravnalo posojilodajalcu namesto države, se v roku največ šestdesetih dni od
uveljavitve tega zakona poravnajo Slovenskim železnicam, d.d., ali njihovemu
pravnemu nasledniku iz sredstev ministrstva, pristojnega za finance.
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-E
(Uradni list RS, št. 86/04)
spreminja 27. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem
prometu – ZZelP-C tako,
da se glasi:
»27. člen
(poroštvo
države za posojila, ki jih v letu 2004 za opravljanje svojih nalog najame
agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za
obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.700,000.000
tolarjev (dvanajst milijard sedemsto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi
in stroški posojil, ki jih agencija najame za kritje stroškov vzdrževanja in
modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2004 skladno z nacionalnim
programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načrtom
gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(2) Za določitev pogojev za dodelite
poroštva, za sklepanje pogodb o poroštvu in za določitev namena in obsega
porabe sredstev, ki bodo zagotovljena s posojili, se smiselno uporabljajo
določbe drugega odstavka 24. člena 25. in 26. člena tega zakona.«
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o razveljavitvi 38. člena Zakona o
železniškem prometu (Uradni list RS, št. 29/05)
spreminja 38. člen zakona tako, da se glasi:
»38. člen
(razveljavljen)«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-F
(Uradni list RS, št. 15/07)
spreminja 35. člen zakona tako, da se glasi:
»35. člen
(1) Za čas do izvedbe reorganizacije
javnega podjetja Slovenske železnice,d.d., sklene država z njim pogodbe:
- za opravljanje prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, ki
ga kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja država in
- za opravljanje nalog pooblaščenega upravljavca.
(2) Pogodbe iz prejšnjega odstavka sklene z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d. d. v imenu in za račun države po
predhodni odobritvi vlade agencija.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
(ustanovitev
regulatornega organa)
Z dnem uveljavitve tega zakona uravnalni
organ nadaljuje z delom kot regulatorni organ.
38. člen
(izpolnjevanje
pogojev za varnostno pooblastilo)
(1) Šteje se, da Holding Slovenske
železnice, d.o.o. ob uveljavitvi tega zakona izpolnjuje pogoje za pridobitev
varnostnega pooblastila po tem zakonu.
(2) Agencija na podlagi prejšnjega odstavka
izda Holdingu Slovenske železnice, d.o.o. varnostno pooblastilo v 30 dneh po
uveljavitvi tega zakona.
39. člen
(sprememba ustanovitvenega
akta agencije)
Vlada Republike Slovenije uskladi Sklep o
ustanovitvi Javne agencije za železniški promet (Uradni list RS, št. 30/03 in
59/03) s tem zakonom v roku 90 dni od njegove uveljavitve.
40. člen
(prevzem
sredstev, pravic in obveznosti iz naslova javne železniške infrastrukture)
(1) Ministrstvo od agencije najkasneje v 90
dneh od uveljavitve tega zakona prevzame naloge, finančna sredstva ter druge
pravice in obveznosti s področja investicij v javno železniško infrastrukturo.
(2) Holding Slovenske železnice, d.o.o. od
agencije najkasneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona prevzame naloge,
finančna sredstva, ter druge pravice in obveznosti s področja upravljanja javne
železniške infrastrukture (razen investicij v javno železniško infrastrukturo).
41. člen
(prevzem
finančnih obveznosti)
(1) Republika Slovenija z dnem uveljavitve
tega zakona prevzame dolg agencije iz naslova črpanih posojil, navedenih v prilogi
1 tega zakona, ki je njegov sestavni del.
(2) Obveznosti iz posojilnih pogodb s
poroštvom države iz prejšnjega odstavka tega člena prevzame Republika Slovenija
po stanju na dan uveljavitve tega zakona.
(3) Prevzeta obveznost se evidentira le na
kontih bilance stanja državnega proračuna. S prevzemom dolga s strani Republike
Slovenije ne nastane nobena terjatev do agencije.
(4) Sredstva za odplačevanje obveznosti,
navedenih v prvem odstavku tega člena, zagotavlja Republika Slovenija v
državnem proračunu.
42. člen
(prevzem nalog
in nadaljevanje postopkov)
(1) Postopke izdajanja dovoljenj in
soglasij, ki jih izdaja agencija na podlagi Zakona o železniškem prometu
(Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo), z dnem prevzema
pravic in obveznosti iz drugega odstavka 40. člena tega zakona prevzamejo
Slovenske železnice.
(2) Organi, ki so opravljali naloge v
skladu z Zakonom o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno
prečiščeno besedilo) in Zakonom o varnosti v železniškem prometu (Uradni list
RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) do uveljavitve tega zakona,
opravljajo te naloge do njihovega prenosa na pristojne organe, določene s tem
zakonom.
43. člen
(delovna
razmerja javnih uslužbencev)
(1) Javni uslužbenci agencije, ki so opravljali
nadzor nad opravljanjem gospodarskih javnih služb, investicijami in trženjem
javne železniške infrastrukture, do uveljavitve tega zakona, sklenejo pogodbo o
zaposlitvi z ministrstvom pristojnim za promet oziroma upravljalcem.
(2) Javni uslužbenci agencije, ki glede na
vsebino svojega dela opravljajo javne naloge in bodo v ministrstvu opravljali
javne naloge se ob smiselni uporabi 194. člena Zakona o javnih uslužbencih
(Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo) z dnem uveljavitve
akta o sistemizaciji delovnih mest prevedejo v ustrezne uradniške nazive in
sklenejo pogodbo o zaposlitvi.
(3) Šteje se, da javni uslužbenci iz
prejšnjega odstavka izpolnjujejo pogoje glede strokovnega izpita za imenovanje
v naziv, če na dan prevedbe v naziv izpolnjujejo pogoje iz 193. in 193.a člena
Zakona o javnih uslužbencih, pri čemer se kot službena doba šteje tudi doba v
agenciji.
(4) Javni uslužbenci, ki bodo razporejeni
na uradniška delovna mesta, pa nimajo opravljenega strokovnega izpita in ne
izpolnjujejo pogoja za priznavanje izpolnjevanja pogoja glede strokovnega
izpita iz prejšnjega odstavka, morajo strokovni izpit opraviti v treh letih po
sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
(5) Vsi ostali javni uslužbenci agencije,
ki opravljajo po vsebini strokovno tehnične naloge in bodo v ministrstvu
opravljali strokovno tehnične naloge, z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji
delovnih mest sklenejo pogodbo o zaposlitvi za ustrezna delovna mesta. V
primeru, da ne izpolnjujejo pogojev za zasedbo tega delovnega mesta lahko
opravljajo delo na takih delovnih mestih še naprej ob pogoju, da gre po vsebini
in zahtevnosti za istovrstne naloge.
44. člen
(prvo letno
poročilo varnostnega organa)
Prvo referenčno leto za letno poročilo
varnostnega organa iz osmega odstavka 24. člena zakona je leto 2006.
45. člen
(sprememba
firme)
Firma Holding Slovenske železnice, d.o.o.
se spremeni v Slovenske železnice, d.o.o.
46. člen
(sprememba
Odloka o preoblikovanju)
Vlada Republike Slovenije uskladi Odlok o
preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice d.d. v družbo z omejeno
odgovornostjo – Holding Slovenske železnice, d.o.o. s tem zakonom v roku 60 dni
od njegove uveljavitve.
47. člen
(pripojitev
odvisnih družb)
(1) Slovenskim železnicam se pripojijo
naslednje odvisne družbe:
- Slovenske železnice – Infrastruktura, družba za opravljanje
vzdrževanja železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa, d.o.o.
- Slovenske železnice – Potniški promet, družba za opravljanje
prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.
- Slovenske železnice – Tovorni promet, družba za opravljanje prevoza
blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.
(2) Odvisne družbe iz prejšnjega odstavka
se pripojijo po postopku, kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(3) Do pripojitve odvisnih družb iz prvega
odstavka tega člena vodijo njihove poslovne knjige Slovenske železnice. V
poslovnih knjigah se evidentirajo poslovni dogodki na način, kot je določen v
pogodbah o naročilu, sklenjenimi med Slovenskimi železnicami in odvisnimi
družbami iz prvega odstavka pred uveljavitvijo tega zakona.
48. člen
(ekonomsko
socialni svet s področja železniškega prometa)
Ekonomsko socialni svet s področja
železniškega prometa, ustanovljen na podlagi 19. člena Zakona o preoblikovanju
in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (Uradni list RS,
št. 26/03), nadaljuje z delom v okviru pristojnosti, določenimi s pravili o
njegovem delovanja.
49. člen
(predpis vlade
in drugi akti)
(1) Vlada Republike Slovenije izda vse
potrebne predpise in druge akte za vzpostavitev pogojev za delovanje
regulatornega, varnostnega in preiskovalnega organa najkasneje v 90 dneh od
uveljavitve tega zakona.
(2) Drugi predpisi, izdani na podlagi
zakona, se uskladijo s tem zakonom najkasneje v enem letu po njegovi
uveljavitvi.
50. člen
(prenehanje
veljavnosti zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Zakon o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske
železnice, d.d. (Uradni list RS, št. 26/03).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati tretja alinea 12. člena Zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske
železnice, d.o.o. (Uradni list RS, št. 45/04).
51. člen
(končna
določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-G
(Uradni list RS, št. 58/09)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
Prve okvirne pogodbe v skladu s 15.e členom
zakona se lahko od 1. januarja 2010 sklepajo za obdobje petih let z
možnostjo enkratnega podaljšanja, in sicer na podlagi značilnosti
infrastrukturnih zmogljivosti, ki so jih uporabljali prosilci, ki so izvajali
storitve pred 1. januarjem 2010, pri čemer se upoštevajo prosilčeve
posebne naložbe ali sklenjene gospodarske pogodbe. Začetek veljavnosti takšne
pogodbe odobri regulatorni organ.
16. člen
(1) Agencija v roku šestih mesecev od
uveljavitve tega zakona od Slovenskih železnic d.o.o. prevzame dela in naloge
zaračunavanja uporabnine ter zaposlene, ki na Slovenskih železnicah d.o.o.
opravljajo ta dela in naloge.
(2) Zaposlenim iz prejšnjega odstavka
se zaradi spremembe delodajalca pravice in obveznosti iz delovnega razmerja
določijo v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja.
(3) Slovenske železnice d.o.o. v roku
sedmih dni po uveljavitvi tega zakona posredujejo Ministrstvu za promet seznam
delovnih opravil in nalog z zahtevano stopnjo izobrazbe za opravljanje nalog iz
prvega odstavka tega člena s seznamom delavcev ter programske opreme, potrebnih
za izvajanje nalog v zvezi z zaračunavanjem uporabnine in izdelavo voznega reda
omrežja.
(4) Ministrstvo za promet zagotovi, da
se ustrezna višina proračunskih sredstev, namenjenih za izvajanje nalog in
potrebno opremo za zaračunavanje uporabnine, prenese iz sredstev, namenjenih za
izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture
in vodenja prometa, na agencijo.
(5) Vlada Republike Slovenije v treh
mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi določbe Uredbe o dodeljevanju
vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Uradni list
RS, št. 38/08) z določbami tega zakona.
17. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-H
(Uradni list RS, št. 106/10)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
14. člen
(1) Vlada Republike Slovenije določi
družbo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo iz 13.a člena
zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Družba prevzame naloge od
Direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Naloge glede vodenja investicij v
javno železniško infrastrukturo in izvajanja revizij projektne dokumentacije,
do prevzema teh nalog s strani gospodarske družbe iz 13.a člena zakona, še
naprej izvaja Direkcija za vodenje investicij v javno železniško
infrastrukturo. Ob prevzemu nalog vodenja investicij družba prevzame tudi del
zaposlenih, ki na dan uveljavitve tega zakona izvaja naloge vodenja investicij.
Del zaposlenih, ki na dan uveljavitve tega zakona izvaja naloge nadzora nad
izvajanjem gospodarskih javnih služb, izvajanjem nadgradenj in druge naloge, ki
niso neposredno povezane z vodenjem investicij, prevzame Ministrstvo za promet.
(3) Javna agencija za železniški
promet v osmih mesecih od uveljavitve tega zakona od družbe Slovenske železnice
d.o.o. prevzame naloge, povezane z izdelavo voznega reda omrežja in
zaračunavanjem ter pobiranjem uporabnine. Do prevzema te naloge nalogo izdelave
voznega reda omrežja še naprej izvaja upravljalec javne železniške
infrastrukture.
(4) Družba Slovenske železnice d.o.o.
postopke nadgradnje javne železniške infrastrukture, ki jih izvaja ob
uveljavitvi tega zakona, dokonča po dosedanjih predpisih.
15. člen
Zaposlenim iz prejšnjega člena se zaradi
spremembe delodajalca pravice in obveznosti iz delovnega razmerja določijo v
skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja oziroma zakona, ki ureja
pravice in obveznosti javnih uslužbencev.
16. člen
(1) Naloge upravljavca javne
železniške infrastrukture od družbe Slovenske železnice d.o.o. prevzame
gospodarska družba, ki je ustanovljena kot odvisna družba družbe Slovenske
železnice d.o.o. za upravljanje z javno železniško infrastrukturo v dveh
mesecih od njene ustanovitve. Do takrat naloge upravljavca javne železniške
infrastrukture opravlja družba Slovenske železnice d.o.o.
(2) Vlada Republike Slovenije za
izvajanje nalog upravljavca iz prejšnjega odstavka sklene pogodbo z gospodarsko
družbo iz prejšnjega odstavka.
17. člen
(1) Minister, pristojen za promet,
izda podzakonske predpise iz sedmega odstavka 11. člena in tretjega odstavka
13.a člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Informacijski sistem iz šestega
odstavka 11. člena in drugega odstavka 13.a člena zakona se vzpostavi v dveh
letih od uveljavitve tega zakona.
(3) Vlada Republike Slovenije izda
predpis iz petega odstavka 15.d člena zakona in predpis iz sedmega odstavka 21.
člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
18. člen
Naloge regulatornega organa prevzame
Agencija za pošto in elektronske komunikacije od Ministrstva za promet tri
mesece po uveljavitvi tega zakona. V tem roku prevzame tudi zaposlene na
Ministrstvu za promet, ki so na dan uveljavitve tega zakona zaposleni v
Sektorju za izvajanje nalog regulatornega organa. Zaposlenim, ki jih prevzame
Agencija za pošto in elektronske komunikacije, se zaradi spremembe delodajalca
pravice in obveznosti iz delovnega razmerja določijo v skladu z določbami
zakona, ki ureja delovna razmerja in zakona, ki ureja pravice in obveznosti
javnih uslužbencev.
19. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
železniškem prometu – ZZelP-I (Uradni list RS, št. 63/13)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
(1) Regulatorni organ predlog tarife za
leto 2013 predloži vladi najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona. Vlada
odloči o soglasju najkasneje v roku 30 dni od prejema predloga.
(2) Regulatorni organ po uradni dolžnosti,
najkasneje v roku 60 dni od uveljavitve tarife izda odločbe, s katerimi se
odmeri višina plačil iz 18.e člena zakona.
(3) Do uveljavitve tarife iz prvega
odstavka tega člena se finančna sredstva za delovanje regulatornega organa
zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.
8. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem
prometu – ZZelP-J (Uradni list RS, št. 84/15) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(prenos nalog
agencije na upravljavca)
(1) Z agencije na upravljavca, se na
podlagi 11.b člena zakona, najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega
zakona, opravi prenos dela in nalog dodeljevanja vlakovnih poti, določanja,
zaračunavanja in pobiranja uporabnine, izdelave, sprejema, uveljavitve in
objave voznega reda omrežja, zagotavljanja učinkovitosti mednarodnih vlakovnih
poti, zagotavljanja konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa ter ustrezno
programsko opremo v skladu s sklenjenimi pogodbami.
(2) Agencija opravlja naloge iz prejšnjega
odstavka do njihovega prenosa na upravljavca.
35. člen
(sporočanje
podatkov Evropski komisiji)
Ministrstvo Evropski komisiji prvič sporoči
podatke iz 15.h člena zakona najkasneje do 16. junija 2016 oziroma, ko bo
Evropska komisija zahtevala potrebne podatke.
36. člen
(uskladitev
podzakonskih predpisov)
Vlada Republike Slovenije v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona uskladi določbe Uredbe o dodeljevanju vlakovnih poti in
uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Uradni list RS, št. 113/09
in 73/12) ter Uredbe o izdelavi voznega reda omrežja javne železniške
infrastrukture (Uradni list RS, št. 73/12) z določbami tega zakona.
37. člen
(določitev
uporabnine)
(1) Upravljavec določi višino uporabnine v
prvem programu omrežja, ki se objavi po uveljavitvi podzakonskega predpisa, ki
ureja dodeljevanje vlakovnih poti in uporabnino, v skladu s prejšnjim členom
tega zakona.
(2) Do določitve višine uporabnine v
programu omrežja iz prejšnjega odstavka se uporablja Akt o določitvi uporabnine
za uporabo javne železniške infrastrukture Republike Slovenije (Uradni list RS,
št. 105/13).
38. člen
(zagotavljanje
učinkovitosti)
(1) Način zagotavljanja učinkovitosti v
železniškem prometu, na podlagi drugega odstavka 15.f člena zakona, se objavi
po uveljavitvi podzakonskega predpisa, ki ureja dodeljevanje vlakovnih poti in
uporabnino, v skladu s 36. členom tega zakona.
(2) Do določitve načina zagotavljanja
učinkovitosti v železniškem prometu iz prejšnjega odstavka se uporablja Akt o
načinu zagotavljanja učinkovitosti v železniškem prometu (Uradni list RS,
št. 108/13 in 57/15).
39. člen
(uskladitev akta
o ustanovitvi upravljavca)
Ustanovitelj družbe uskladi Akt o
ustanovitvi družbe Slovenske železnice – Infrastruktura, družba za upravljanje
in vzdrževanje železniške infrastrukture ter vodenje železniškega prometa, d.
o. o. s tem zakonom v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
40. člen
(uskladitev
sklepa o ustanovitvi agencije)
Vlada Republike Slovenije uskladi Sklep o
ustanovitvi Javne agencije za železniški promet (Uradni list RS,
št. 30/03, 59/03, 54/07, 76/08, 37/10, 67/11, 22/11 in 63/13) s tem
zakonom v 90 dneh od njegove uveljavitve.
41. člen
(veljavnost
obstoječih pogodbenih razmerij z agencijo)
Upravljavec, agencija in prevozniki
sklenejo dodatke k obstoječim pogodbam o dostopu na javno železniško
infrastrukturo in pogodbam o plačevanju uporabnine, s katerimi se prenesejo
obveznosti plačila uporabnine agenciji na upravljavca v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
42. člen
(odvzem statusa
javnega dobra zemljišč)
(1) V primeru, da je bilo na podlagi
izločitve premoženja pravnih prednikov Slovenskih železnic, d. o. o. po stanju
na dan 31. december 1999 zemljišče ali objekt vpisan v zemljiško knjigo
kot del javne železniške infrastrukture, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz
10. člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 –
uradno prečiščeno besedilo in 63/13), Vlada Republike Slovenije na predlog
upravljavca z odločbo odvzame zemljišču ali objektu status javnega dobra. K
predlogu mora upravljavec priložiti ustrezna pisna dokazila.
(2) Kadar je delu javne železniške
infrastrukture odvzet status grajenega javnega dobra na podlagi odločbe iz
prejšnjega odstavka, ga vlada prenese v last tisti odvisni družbi družbe
Slovenske železnice, d. o. o., ki opravlja dejavnost, ki je vsebinsko povezana
s prenesenim premoženjem, kar upravljavec dokaže s pisnimi dokazi.
43. člen
(sprememba
Zakona o varnosti v železniškem prometu)
V Zakonu o varnosti v železniškem prometu
(Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo in 91/13) se
6. točka prvega odstavka 5. člena spremeni tako, da se glasi:
»6.»incident« pomeni
katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan s prometom
vlakov in vpliva na varnost železniškega prometa«.
44. člen
(prenehanje veljavnosti
podzakonskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Uredba o postopku za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo
licence za opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu, njen odvzem
ali podaljšanje in postopek obveščanja tujih licenčnih organov (Uradni list RS,
št. 34/01 in 122/07).
45. člen
(prenehanje
veljavnosti taksne tarife)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati 2. točka pod a) tarifne številke 35, Taksne tarife Zakona o upravnih
taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo in 14/15 –
ZUUJFO).
46. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem
prometu – ZZelP-K (Uradni list RS, št. 30/18) vsebuje
naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
36. člen
Minister izda pravilnik iz devetega
odstavka spremenjenega 11. člena zakona v dveh letih od uveljavitve tega
zakona.
37. člen
Upravljavec ustanovi odbor na podlagi
trinajstega odstavka spremenjenega 11.c člena zakona najkasneje do
25. decembra 2018.
38. člen
(1) Vlada v treh mesecih od uveljavitve
tega zakona uskladi Uredbo o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne
službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja železniškega
prometa (Uradni list RS, št. 115/07) z določbami tega zakona.
(2) Vlada v treh mesecih od uveljavitve
tega zakona uskladi določbe Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list
RS, št. 35/15, 62/15, 84/16, 41/17 in 53/17) z določbami tega zakona.
39. člen
V Zakonu o družbi Slovenske železnice
(Uradni list RS, št. 106/10, 43/11, 40/12 – ZUJF, 25/14 – ZSDH-1 in 30/16)
se prva alinea prvega odstavka 3. člena spremeni tako, da se glasi:
»– opravljanje
vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture in
izvajanje drugih nalog upravljavca javne železniške infrastrukture;«.
Prvi in drugi odstavek 4. člena se spremenita
tako, da se glasita:
»(1) Odvisne družbe, ustanovljene za
izvajanje dejavnosti iz prve in druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena,
kot obvezno gospodarsko javno službo opravljajo naslednje dejavnosti:
- prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem
prometu;
- vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške
infrastrukture.
(2) Odvisna družba, ustanovljena za
izvajanje dejavnosti iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena, opravlja
tudi naslednje naloge upravljavca javne železniške infrastrukture:
- gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo;
- druge naloge upravljavca javne železniške infrastrukture, določene
z zakonom, ki ureja železniški promet, in zakonom, ki ureja varnost
železniškega prometa.«.
40. člen
(1) Vlada uskladi akt o ustanovitvi Javne
agencije za železniški promet Republike Slovenije in akt o ustanovitvi Agencije
za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, s tem zakonom v 90 dneh
od uveljavitve tega zakona.
(2) Agencija in regulatorni organ šest
mesecev od uveljavitve akta iz prejšnjega odstavka začneta izvajati naloge iz
tretjega in četrtega odstavka 24.b člena zakona in naloge prekrškovnega organa
po zakonu. Do začetka izvajanja nadzora in nalog prekrškovnega organa s strani
agencije in regulatornega organa, inšpekcijski nadzor in naloge prekrškovnega
organa po zakonu izvaja inšpektorat, pristojen za železniški promet.
(3) Inšpektorat, pristojen za železniški
promet, je dolžan vse postopke, začete pred uveljavitvijo tega zakona,
dokončati po dosedanjih predpisih.
41. člen
18. in 18.c člen Zakona o železniškem
prometu v delu, ki se nanaša na varnostno spričevalo (Uradni list RS,
št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo), se uporabljata do 16. junija
2019.
42. člen
Ta zakon začne veljati 16. junija
2018.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem
prometu – ZZelP-L (Uradni list RS, št. 82/21) vsebuje
naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
12. člen
Vknjižene stavbne pravice, ustanovljene na
javni železniški infrastrukturi, ostanejo v veljavi tudi po začetku veljavnosti
tega zakona. Pri morebitnih spremembah takih pogodbenih razmerij oziroma
vsebine pravic se zakon, ki ureja stvarno premoženje države, ne uporablja.
13. člen
Minister izda predpis iz spremenjenega 16.
člena zakona v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.
14. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o upravljanju javnega potniškega prometa – ZUJPP (Uradni
list RS, št. 54/22)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»41. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni
upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23) vsebuje
naslednjo končno določbo:
»59. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.