Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa
ZAKON
O STANDARDIZACIJI
1. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja enotni sistem
standardizacije proizvodov in storitev v Socialistični federativni republiki
Jugoslaviji, ki obsega sprejemanje in uporabo standardov in predpisov, ki jih
določa ta zakon, ukrepe za zagotovitev tehnične in konstrukcijske varnosti in
kakovosti proizvodov in storitev ter nadzorstvo nad njihovim izvajanjem.
Standardi in predpisi, ki jih določa ta
zakon, se sprejemajo in uporabljajo zato, da bi se ustvarila enotna
tehnično-tehnološka podlaga:
1.
za razvoj enotnega jugoslovanskega trga in odpravo, ovir pri prometu
blaga in storitev s tujino;
2.
za tipizacijo in unifikacijo proizvodov, del oziroma storitev ter
smotrno izkoriščanje naravnih dobrin in energije;
3.
za zagotavljanje varstva življenja in zdravja ljudi, človekovega okolja,
rastlinskega in živalskega sveta ter drugih naravnih in z delom ustvarjenih
vrednot;
4.
za krepitev obrambne sposobnosti in varnosti države;
5.
za razvoj in pospeševanje proizvodnje in prometa proizvodov, izvajanja
del oziroma opravljanja storitev, določanje In zagotavljanje kakovosti ter za
tehnično in konstrukcijsko varnost objektov, postrojev, naprav, opreme in
drugih delovnih sredstev;
6.
za varstvo in obveščenost potrošnikov glede kakovosti proizvodov in del
oziroma storitev;
7.
za obdelavo ter hitro, točno in lahko razumljivo sporočanje in prenos
informacij.
Kot podlaga za izdelavo standardov in
predpisov, ki jih določa ta zakon, se v celoti ali delno uporabljajo mednarodni
standardi v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Socialistično
federativne republiko Jugoslavijo.
Standardi in predpisi, ki jih določa ta
zakon, se ne smejo sprejemati ali uporabljati zato, da bi se oviral promet
blaga in storitev s tujino.
2. člen
S proizvodi so po tem zakonu mišljeni:
surovine, polizdelki, deli, sestavi in gotovi industrijski in obrtni proizvodi;
kmetijski in živilski proizvodi, brezalkoholne in alkoholne pijače, aditivi,
seme in sadilni material kmetijskih in gozdnih rastlin; objekti, postroji,
naprave, oprema in druga delovna sredstva.
Z objekti so po tem zakonu mišljeni:
gradbeni in rudarski objekti z vsemi instalacijami, napravami, postroji in
opremo, ki rabijo namenu objekta; same instalacije, postroji, naprave in
oprema, ki so tehnično-tehnološka in funkcionalna celota, ter posebni objekti
za ljudsko obrambo in varnost države.
S storitvami so po tem zakonu mišljene:
storitve oziroma dela, ki jih v okviru storitvenih dejavnosti, določenih s
predpisom o enotni klasifikaciji dejavnosti, v Socialistični federativni
republiki Jugoslaviji opravljajo za tretje osebe proti plačilu organizacije
združenega dela.
Z deli so po tem zakonu mišljena: dela pri
montaži, tehnični zaščiti, vzdrževanju, popravilih, predelavah ih tehnični
kontroli; dela v gradbeništvu, rudarstvu, kmetijstvu, prometu, zvezah in
telekomunikacijah ter dela, ki se izvajajo zaradi varstva človekovega okolja in
smotrnega izkoriščanja naravnih dobrin in energije, ki jih opravljajo
organizacije združenega dela kot storitvene dejavnosti po tretjem odstavku tega
člena ali v okviru svoje dejavnosti.
3. člen
S standardom je po tem zakonu mišljen
dokument, ki ga sprejme pristojno telo za standardizacijo in ki vsebuje vse ali
samo nekatere izmed naslednjih elementov: tehnično-tehnološke in druge z njimi
povezane zahteve, pogoje in pravila, ki definirajo proizvode, dela oziroma
storitve; delovne postopke ter procese pri proizvodnji proizvodov, izvajanju
del oziroma opravljanju storitev; postopke, način in metode preizkušanja
proizvodov oziroma karakteristik in kakovosti del oziroma storitev; enotne
izraze, definicije, simbole, oznake, znake, kode, šifre, veličine in enote.
4. člen
Za zagotovitev tehnične in konstrukcijske
varnosti objektov, postrojev, naprav, opreme in drugih delovnih sredstev se v
skladu s tem zakonom predpisujejo tehnični normativi na področju industrije,
energetike, rudarstva, gradbeništva, kmetijstva, prometa, zvez in
telekomunikacij.
S tehničnimi normativi so po tem zakonu
mišljeni tehnični parametri, ki obsegajo tehnično-tehnološke pogoje, zahteve in
pravila, od katerih uporabe sta odvisni tehnična in konstrukcijska varnost
objektov, postrojev, naprav, opreme in drugih delovnih sredstev ter varnost pri
izvajanju del.
5. člen
Postroji, naprave, oprema in druga delovna
sredstva v objektih in prostorih, ki jih ogrožajo eksplozivne in vnetljive
zmesi plinov, hlapov in prahu, škodljiva sevanja ali druge podobne nevarnosti,
ter material, deli in sestavi za njihovo izdelavo se v skladu s tem zakonom in
predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, tehnično nadzorujejo pri proizvodnji,
prometu in uporabi.
6. člen
Da bi se dosegla potrebna raven kakovosti
proizvodov, del in storitev, se predpisujejo v skladu s tem zakonom norme
kakovosti, tehnični pogoji in zahteve za doseganje, preverjanje in ohranjanje
kakovosti, postopki za zagotovitev kakovosti proizvodov, del oziroma storitev
ter postopki in način atestiranja proizvodov.
Z normami kakovosti so po tem zakonu
mišljene karakteristike kakovosti proizvodov, del oziroma storitev, ki so definirane
s predpisanimi lastnostmi, sestavinami, vrednostmi in postopki.
7. člen
Proizvode, za katere je to določeno s
predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, je treba obvezno atestirati
(homologacija).
Obvezno atestiranje (homologacija)
posameznih proizvodov se lahko predpiše: zaradi tehnične in konstrukcijske
varnosti pri proizvodnji in uporabi proizvodov, pri graditvi objektov in
njihovi uporabi, pri izvajanju del ali opravljanju storitev; zaradi izvrševanja
mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Socialistično federativno republiko
Jugoslavijo; zaradi varstva življenja in zdravja ljudi, človekovega okolja,
družbenih sredstev in premoženja občanov ter če to zahtevajo interesi ljudske
obrambe ali varnosti države.
Z atestiranjem proizvodov je po tem zakonu
mišljen postopek, s katerim se potrdi usklajenost proizvoda z določenimi
standardi, predpisi ali specifikacijami z atestom o ustreznosti in z znaki
ustreznosti.
8. člen
Za zanesljivost rezultatov preizkušanja,
dokazovanje kakovosti proizvodov in priznavanje rezultatov preizkušanja v
prometu blaga in storitev s tujino se predpisujejo v skladu s tem zakonom
pogoji, ki jih morajo glede tehnične opremljenosti, strokovnih kadrov in drugih
pogojev izpolnjevati organizacije združenega dela oziroma druge strokovne institucije,
ki opravljajo ustrezno dejavnost.
9. člen
Proizvodi, za katere je to določeno s
predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, morajo imeti predpisane listine,
tehnično navodilo ali navodilo za uporabo, predpisane oznake, podatke in
deklaracijo in morajo biti pakirani na predpisan način.
10. člen
Za tehnično zahtevne industrijske proizvode
za trajnejšo uporabo, ki je pogojena s tehničnimi lastnostmi ter z načinom uporabe
in vzdrževanja proizvodov (v nadaljnjem besedilu: tehnično zahtevni proizvodi),
morajo biti zagotovljeni servis za vzdrževanje in popravila, nadomestni deli za
servis in trg, pribor in drugi proizvodi, brez katerih proizvoda ni mogoče uporabljati
v skladu z njegovim namenom.
11. člen
Za posebne potrebe oboroženih sil
Socialistične federativne republike Jugoslavije se sprejmejo standardi ljudske
obrambe in drugi predpisi s področja standardizacije v oboroženih silah.
Za posebne potrebe organov za notranje
zadeve se za objekte, opremo in delovna sredstva organov in služb za notranje
zadeve sprejmejo v skladu s tem zakonom posebni standardi in predpisi s
področja standardizacije v organih in službah organov za notranje zadeve.
Standardi in predpisi, sprejeti na podlagi
tega zakona za proizvode, dela oziroma storitve, ki so posebno pomembni za
ljudsko obrambo, morajo biti v skladu s potrebami ljudske obrambe.
Standardi in predpisi iz prvega in drugega
odstavka tega člena morajo biti usklajeni z jugoslovanskimi standardi in
predpisi, sprejetimi na podlagi tega zakona.
12. člen
Organizacije združenega dela lahko v skladu
s tem zakonom in samoupravnim splošnim aktom sprejmejo in uporabljajo interne
in panožne standarde.
Z internimi standardi so mišljeni
standardi, ki jih sprejme za svoje potrebe posamezna organizacija združenega
dela.
S panožnimi standardi so mišljeni
standardi, ki jih skupaj sprejmeta za svoje potrebe dve ali več organizacij
združenega dela, ki v okviru iste panoge opravljajo proizvodne oziroma
storitvene dejavnosti, in organizacije združenega dela, združene v skupnosti na
podlagi zveznega zakona, da bi zagotovile in uresničevale nemoteno delovanje
določenih dejavnosti kot tehnološko enotnih sistemov, pomembnih za vso državo.
13. člen
Standardi in predpisi, ki jih določa ta
zakon, se sprejemajo, spreminjajo, dopolnjujejo ali nadomeščajo z novimi
standardi oziroma predpisi v skladu s programi standardizacije.
Jugoslovanski standardi in predpisi, ki jih
določa ta zakon, razen predpisov iz prvega in drugega odstavka 11. člena tega
zakona, se sprejemajo na podlagi in v okviru letnih in večletnih programov
standardizacije, ki jih določi zvezna organizacija za standardizacijo v skladu s
politiko in cilji, določenimi z družbenim planom Jugoslavije.
Pri pripravljanju letnih in večletnih
programov standardizacije iz drugega odstavka tega člena sodeluje zvezna
organizacija za standardizacijo z zainteresiranimi organizacijami združenega
dela, gospodarskimi zbornicami, drugimi samoupravnimi organizacijami in
skupnostmi, upravnimi organi in družbenimi organizacijami.
14. člen
Standardi in predpisi, ki jih določa ta
zakon, morajo temeljiti na preverjenih dosežkih in izsledkih znanosti in
tehnologije, na praktičnih izkušnjah iz njihove uporabe ter na oceni možnih
učinkov njihove uporabe v danih pogojih, zlasti glede na varnost pri uporabi
proizvodov, varstvo človekovega okolja, smotrno izkoriščanje naravnih dobrin in
energije, ljudsko obrambo in varnost države.
V odvisnosti od sprememb v znanosti in
tehnologiji se standardi in predpisi na ustrezen način spreminjajo in dopolnjujejo
oziroma se sprejemajo novi, da bi se posodobili in uskladili s temi predpisi.
15. člen
Ta zakon in predpisi, izdani na njegovi
podlagi, se uporabljajo tudi za uvožene proizvode in za proizvode, zakupljene v
tujini za uporabo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
Ta zakon in predpisi, ki so izdani na
njegovi podlagi in se nanašajo na garancijski list, servis, na zagotavljanje
nadomestnih delov in drugih proizvodov ter obvezno atestiranje (homologacijo),
se ne uporabljajo za blago carinskega izvora, za proizvode amaterske izdelave,
za rabljene, popravljene in predelane proizvode ter za proizvode, ki se
posamično uvažajo na zahtevo in za potrebe občanov.
16. člen
Obvezne standarde in predpise, izdane na
podlagi tega zakona, morajo uporabljati organizacije združenega dela:
1.
pri proizvodnji, predelavi in dodelavi proizvodov ter pri izvajanju del
oziroma opravljanju storitev;
2.
pri projektiranju, graditvi, uporabi, vzdrževanju, popravilih,
predelavah in prenehanju obratovanja oziroma uporabe objektov, postrojev,
naprav, opreme in drugih delovnih sredstev;
3.
pri pakiranju, označevanju, oznamovanju in deklariranju proizvodov, pri
ravnanju z njimi, pri transportu, prenosu, prevozu, skladiščenju in hrambi
proizvodov.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme
organizacija združenega dela pri opravljanju svoje dejavnosti v primerih in pod
pogoji, ki jih določa ta zakon, odmakniti od posameznih pogojev in zahtev,
določenih z obveznimi jugoslovanskimi standardi oziroma od norm kakovosti.
17. člen
Organizacija združenega dela mora pri
opravljanju svoje dejavnosti med delovnim procesom zagotoviti izpolnjevanje
pogojev in zahtev, določenih z obveznimi standardi in s predpisi, izdanimi na
podlagi tega zakona, glede karakteristik kakovosti in opravljanja kontrole
kakovosti proizvodov, del oziroma storitev.
18. člen
Preden da organizacija združenega dela
proizvod v promet na jugoslovanski trg, mora preveriti, ali izpolnjuje pogoje
in zahteve, določene z obveznimi standardi in s predpisi, izdanimi na podlagi
tega zakona; to preveri pod pogoji in na način, ki jih določajo zadevni
standardi oziroma predpisi.
Zaradi preverjanja po prvem odstavku tega
člena preizkusi proizvod proizvajalec ali organizacija združenega dela oziroma
druga strokovna institucija, ki opravlja ustrezno dejavnost v Socialistični
federativni republiki Jugoslaviji.
Če proizvoda zaradi preverjanja po prvem
odstavku tega člena ni mogoče preizkusiti v Socialistični federativni republiki
Jugoslaviji, ker ni opreme za preizkušanje ali drugih pogojev za zanesljivost
tega preizkušanja, lahko proizvod preizkusi tuja organizacija, ki opravlja
ustrezno dejavnost v tujini, o čemer sestavi poročilo o preizkušanju s podatki
o preizkušenih karakteristikah, metodah preizkušanja in izsledkih preizkušanja.
Organizacija združenega dela, ki da proizvod
v promet na jugoslovanski trg, mora dati pristojnemu inšpekcijskemu organu na
njegovo zahtevo na vpogled poročilo o preizkušanju proizvoda zaradi preverjanja
po prvem odstavku tega člena.
19. člen
Standardi in drugi tehnični pogoji, zahteve
in postopki, določeni z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Socialistično
federativno republiko Jugoslavijo, se uporabljajo v skladu s to pogodbo oziroma
s predpisi, izdanimi za njeno izpolnjevanje.
Za proizvode, ki se proizvajajo, dela, ki
se izvajajo, in storitve, ki se opravljajo na podlagi pogodb o dolgoročnem
poslovno-tehničnem sodelovanju ali proizvodni kooperaciji s tujino, pogodb o
oddaji graditve investicijskega objekta tujemu izvajalcu ali pogodb o vlaganjih
tuje osebe v organizacijo združenega dela, se uporabljajo mednarodni in tuji
standardi, določeni z zadevno pogodbo, če niso v nasprotju z obveznimi
standardi in s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona.
20. člen
Če za določene proizvode, dela oziroma
storitve niso sprejeti obvezni standardi ali predpisi, določeni s tem zakonom,
se smejo do njihovega sprejetja pri proizvodnji proizvodov, izvajanju del in
opravljanju storitev uporabljati mednarodni standardi in tuji standardi,
katerih uporabo je z odločbo odobril funkcionar, ki vodi zvezno organizacijo za
standardizacijo.
Pri izvajanju mednarodnih sistemov
atestiranja, priznavanja izsledkov preizkušanja ali drugih mednarodnih sistemov
za zagotavljanje kakovosti, v katere je vključena zvezna organizacija za
standardizacijo, se smejo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji
uporabljati mednarodni in tuji standardi, določeni s pravili zadevnih sistemov.
21. člen
Zvezna organizacija za standardizacijo
lahko izdaja tehnična priporočila, ki vsebujejo podatke o novih tehnologijah in
načinu njihove uporabe, da bi se hitreje prenašalo tehnološko znanje in
usmerjalo v uporabo novih tehnologij na področjih z intenzivnim tehnološkim
razvojem.
22. člen
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na
organizacije združenega dela, se nanašajo tudi na druge proizvajalce, izvajalce
del in storitev ter na udeležence v prometu blaga in storitev.
II. STANDARDI
1. Jugoslovanski standardi
23. člen
Jugoslovanski standardi so standardi, ki
jih sprejme funkcionar, ki vodi zvezno organizacijo za standardizacijo, in
katerih pogoji in način uporabe so določeni s predpisi, izdanimi na podlagi
tega zakona.
S predpisom o jugoslovanskem standardu se
lahko določi, da je uporaba jugoslovanskega standarda v celoti ali delno
obvezna.
Obvezna uporaba jugoslovanskega standarda
se po drugem odstavku tega člena lahko predpiše zaradi tipizacije in
unifikacije delov in sestavov tehnično zahtevnih proizvodov, tehnične ih
konstrukcijske varnosti, varnosti pri uporabi proizvodov, varstva človekovega
okolja, zagotavljanja kakovosti in zadovoljevanja potreb ljudske obrambe in
varnosti države.
24. člen
Z jugoslovanskimi standardi se določajo
zlasti:
1.
namen, lastnosti, karakteristike in kakovost proizvodov in del oziroma
storitev;
2.
zahteve glede tipizacije in unifikacije delov in sestavov tehnično
zahtevnih proizvodov;
3.
tehnično-tehnološki in drugi z njimi povezani pogoji, zahteve in
postopki za proizvodnjo proizvodov, izvajanje del in opravljanje storitev;
4.
delovni postopki, procesi in metode, med drugim tudi metode in postopki
za zagotovitev, kontrolo in ohranitev kakovosti proizvodov, del in storitev;
5.
enotni izrazi, definicije, simboli, znaki, oznake, kode, šifre, barve,
veličine in enote, ki se uporabljajo pri proizvodnji proizvodov, izvajanju del
in opravljanju storitev oziroma v zvezi s proizvodnjo proizvodov, izvajanjem
del in opravljanjem storitev ter v sistemih za sprejem, obdelavo, prenos in
sporočanje informacij.
Z jugoslovanskimi standardi se lahko
določijo tudi drugi tehnični elementi, ki se nanašajo na ravnanje z določenimi
proizvodi, na prenos, prevoz in transport, skladiščenje, hrambo in uporabo,
embalažo, pakiranje, nanašanje oziroma dajanje oznak, znakov in znamenj, na
deklariranje, obdelavo, dodelavo in predelavo ter opremljanje proizvodov za
prodajo.
Jugoslovanski standardi lahko vsebujejo
informativne opombe in priloge, v katerih so natančneje pojasnjene posamezne
določbe standardov.
Če s predpisi o jugoslovanskih standardih
ni določeno drugače, se ti ne uporabljajo:
1.
za proizvode, izdelane za osebno rabo posameznika po njegovem naročilu;
2.
za umetniška dela, proizvode domače obrti, uporabne umetnosti in umetne
obrti ter za proizvode za osebno rabo, ki se dajejo v promet kot unikati.
25. člen
Predlog, da se sprejme jugoslovanski
standard, lahko dajo zainteresirane organizacije združenega dela, druge samoupravne
organizacije in skupnosti, gospodarske zbornice, družbene organizacije in
upravni organi.
S predlogom, da se sprejme jugoslovanski
standard, mora predlagatelj poslati zvezni organizaciji za standardizacijo
obrazložitev in podatke, na podlagi katerih se lahko oceni utemeljenost
predloga, po sprejetju predloga pa mora poslati tudi predosnutek ustreznega
standarda.
26. člen
Za izdelavo osnutkov in predlogov jugoslovanskih
standardov se oblikujejo v zvezni organizaciji za standardizacijo komisije za standarde,
za koordinacijo njihovega strokovnega dela pa koordinacijske komisije za
ustrezno področje standardizacije.
Komisije iz prvega odstavka tega člena so strokovna
delovna telesa zvezne organizacije za standardizacijo, katerih člane imenuje
funkcionar, ki vodi zvezno organizacijo za standardizacijo, in to na predlog
zainteresiranih organizacij, skupnosti in organov.
Komisije za standarde določajo osnutke
jugoslovanskih standardov, obravnavajo mnenja, pripombe in predloge v zvezi s
temi osnutki in določajo predloge jugoslovanskih standardov.
Koordinacijske komisije skrbijo za
strokovno usklajevanje načrtovanja in dela komisij za standarde in za usklajeno
delo teh komisij in delovnih teles strokovnih mednarodnih organizacij za
standardizacijo ter dajejo mnenja v zvezi z usklajevanjem jugoslovanskih
standardov z mednarodnimi standardi.
Komisije iz prvega odstavka tega člena
lahko dajejo funkcionarju, ki vodi zvezno organizacijo za standardizacijo,
strokovna mnenja in predloge za pospeševanje standardizacije, med drugim tudi
predloge tehničnih priporočil, določenih s tem zakonom. Za člane komisij iz
prvega odstavka tega člena se lahko imenujejo ugledni strokovnjaki za ustrezna
področja oziroma panoge proizvodnje in storitvenih dejavnosti.
27. člen
Osnutek jugoslovanskega standarda se
obravnava na način, ki vsem zainteresiranim subjektom omogoča, da dajo o njem
svoje mnenje, pripombe in predloge.
Rok za obravnavo osnutka jugoslovanskega
standarda in za pošiljanje mnenj, pripomb in predlogov je mesec dni od objave
informacije, da je dan osnutek jugoslovanskega standarda v obravnavo, če ni
določen daljši rok.
28. člen
Predpisi o jugoslovanskih standardih se
objavijo v Uradnem listu SFRJ, jugoslovanski standardi pa v posebni izdaji
zvezne organizacije za standardizacijo.
Spremembe, dopolnitve in popravki
jugoslovanskih standardov se objavijo kot dodatek k posebni izdaji
jugoslovanskih standardov.
Ceno posebne izdaje iz prvega in drugega
odstavka tega člena določi funkcionar, ki vodi zvezno organizacijo za standardizacijo,
v sporazumu s funkcionarjem, ki vodi zvezni upravni organ za finance.
29. člen
Z metodološkimi navodili funkcionarja, ki
vodi zvezno organizacijo za standardizacijo, se uredijo: način dela delovnih
teles zvezne organizacije za standardizacijo, postopki in strokovna pravila
procesa standardizacije ter način označevanja jugoslovanskih standardov in
njihove usklajenosti z mednarodnimi standardi.
2. Interni in panožni standardi
30. člen
Organizacije združenega dela in skupnosti
organizacij združenega dela smejo sprejemati interne in panožne standarde:
1.
za proizvode, dela in storitve, za katere niso sprejeti obvezni
jugoslovanski standardi oziroma predpisi, ki jih določa ta zakon;
2.
za elemente, ki niso določeni z obveznim jugoslovanskim standardom.
Z internim oziroma panožnim standardom se
smejo določiti strožje zahteve od tistih, ki so določene z obveznim
jugoslovanskim standardom ali s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, da
bi se dosegla boljša kakovost proizvoda od predpisane.
Zaradi tipizacije se z internim oziroma
panožnim standardom lahko določi ožja izbira delov in sestavov proizvodov,
določenih z obveznim jugoslovanskim standardom ali s predpisom, izdanim na
podlagi tega zakona.
Proizvodi, proizvedeni po internem oziroma
po panožnem standardu, morajo biti označeni z oznako ustreznega standarda ter
morajo izpolnjevati pogoje in zahteve, ki so določeni z zadevnim standardom.
Interni in panožni standardi se ne smejo
sprejemati in uporabljati zato, da bi se oviral promet blaga in storitev.
31. člen
Organizacije združenega dela, ki so
združene v skupnosti na podlagi zveznega zakona, da bi se zagotovilo in
uresničilo nemoteno delovanje določenih dejavnosti kot tehnološko enotnih
sistemov, pomembnih za vso državo, določajo svoje programe standardizacije ter
sprejemajo in uporabljajo panožne standarde, s katerimi:
1.
definirajo tipe objektov, postrojev, naprav, opreme in drugih delovnih
sredstev, ki jih uporabljajo pri opravljanju svoje dejavnosti;
2.
urejajo način organiziranja in opravljanja stalne in občasne kontrole
oziroma pregleda svojih zmogljivosti in njihovega vzdrževanja;
3.
določajo enotne delovne postopke pri opravljanju svoje dejavnosti in
obrazce, ki jih uporabljajo pri opravljanju teh dejavnosti;
4.
določajo tehnične pogoje, zahteve in postopke pri uporabi in vzdrževanju
objektov, naprav, postrojev, opreme in drugih delovnih sredstev, ki jih
uporabljajo pri opravljanju svoje dejavnosti oziroma ki rabijo za uporabljanje
njihovih storitev, in to z vidika njihove dejavnosti, posebnih zahtev za
opravljanje te dejavnosti in zahtev za varstvo človekovega okolja.
V skladu z akti, s katerimi so zaradi
doseganja tehnološke enotnosti določeni tipi objektov, postrojev, naprav,
opreme in drugih delovnih sredstev, ki jih uporabljajo pri opravljanju svoje
dejavnosti skupnosti iz prvega odstavka tega člena, lahko te skupnosti
ugotavljajo, ali so določeni proizvodi primerni za opremljanje njihovih
zmogljivosti, in o tem izdajo ustrezno potrdilo.
Skupnosti iz prvega odstavka tega člena
sodelujejo z mednarodnimi strokovnimi organizacijami za standardizacijo v
skladu s tem zakonom, z drugim mednarodnimi organizacijami pa v skladu z
zveznim zakonom.
32. člen
Da bi nemoteno deloval enotni sistem
informiranja o standardizaciji v Socialistični federativni republiki
Jugoslaviji in da bi se izpolnjevale mednarodne obveznosti Socialistične
federativne republike Jugoslavije glede informiranja na področju
standardizacije, morajo organizacije in skupnosti iz 30. in 31. člena tega
zakona redno in pravočasno pošiljati zvezni organizaciji za standardizacijo
podatke o svojih programih standardizacije in o njihovem izvrševanju v skladu z
navodilom iz 29. člena tega zakona, ki ga izda funkcionar, ki vodi zvezno
organizcijo za standardizacijo.
III. PREDPISI O TEHNIČNI IN KONSTRUKCIJSKI VARNOSTI TER
O KAKOVOSTI PROIZVODOV IN STORITEV
1. Predpisi o tehničnih normativih
33. člen
S predpisi o tehničnih normativih se
določijo tehnični normativi, med drugim norme kakovosti materiala, konstrukcije
in izdelave prozvodov in norme kakovosti del oziroma storitev ter postopkov za
zagotovitev kakovosti proizvodov in del oziroma storitev, od katerih sta
odvisni tehnična in konstrukcijska varnost, in sicer:
1.
za izdelavo tehnične dokumentacije;
2.
za graditev objektov, proizvodnjo proizvodov in izvajanje del oziroma
opravljanje storitev;
3.
za začetek obratovanja, poskusno delo, redno obratovanje oziroma
uporabo, vzdrževanje, popravila, predelave ali spremembo namena, prekinitev in
prenehanje obratovanja ali uporabe določenih objektov, postrojev, naprav,
opreme in drugih delovnih sredstev;
4.
za ravnanje z določenimi prozvodi, za njihov prenos, prevoz oziroma
transport, za skladiščenje in hrambo prozvodov ter za trajno odlaganje in
skladiščenje potencialno nevarnih materialov.
S predpisi iz prvega odstavka tega člena se
lahko določi:
1.
da se smejo določeni objekti, postroji, naprave, oprema in druga delovna
sredstva graditi oziroma proizvajati in uporabljati samo na podlagi tehnične
dokumentacije, za katero je ugotovljeno, da izpolnjuje predpisane pogoje
(odobrena tehnična dokumentacija);
2.
da morajo imeti določeni objekti, postroji, naprave, oprema ali druga
delovna sredstva med graditvijo oziroma proizvodnjo, prometom in uporabo
določene listine;
3.
da je treba tipe določenih objektov, postrojev, naprav, opreme in drugih
delovnih sredstev poprej preizkusiti in odobriti njihovo uporabo;
4.
vsebina in način vodenja, dopolnjevanja in hrambe tehnične dokumentacije
za objekte, postroje, naprave, opremo in druga delovna sredstva, ki se
uporabljajo;
5.
da morajo imeti določeni objekti, postroji, naprave, oprema in druga
delovna sredstva ob izročitvi uporabniku predpisano tehnično dokumentacijo,
navodila in garancije in da morajo biti v času njihove tehnološke uporabe zanje
zagotovljeni nadomestni deli, orodje, pribor, strokovno vzdrževanje in popravilo.
2. Predpisi o kakovosti proizvodov in
del oziroma storitev
34. člen
S predpisi o kakovosti prozvodov in del
oziroma storitev se določijo norme kakovosti, postopki in metode za
zagotovitev, preizkušanje in kontrolo kakovosti ter pogoji in zahteve za
doseganje in ohranjanje predpisane ravni kakovosti posameznih proizvodov in del
oziroma storitev.
S predpisi iz prvega odstavka tega člena se
lahko določijo tudi način deklariranja, označevanja oziroma oznamovanja
proizvodov in del oziroma storitev, postopek s proizvodi, katerih rok uporabe
je potekel, ter pogoji in zahteve glede namena, trajnosti, funkcionalnosti in
varnosti pri njihovi uporabi.
35. člen
Če za določene proizvode in dela oziroma
storitve niso sprejeti obvezni standardi ali predpisi o kakovosti, se lahko s
predpisom o obvezni proizvajalni specifikaciji določijo:
1.
proizvodi, za katere je proizvajalna specifikacija obvezna;
2.
elementi in podatki, ki jih mora ta specifikacija vsebovati;
3.
način vodenja evidence o proizvajalnih specifikacijah v organizaciji
združenega dela.
Proizvajalna specifikacija iz prvega
odstavka tega člena je sestavni del proizvodne dokumentacije organizacije
združenega dela, ki mora to specifikacijo izdelati pred začetkom proizvodnje
proizvoda, na katerega se specifikacija nanaša, oziroma pred začetkom izvajanja
del ali opravljanja storitev po taki specifikaciji.
Na zahtevo pristojnega inšpekcijskega
organa mora organizacija združenega dela dati temu organu na vpogled
proizvajalno specifikacijo iz prvega odstavka tega člena.
IV. ODMIKI OD JUGOSLOVANSKIH STANDARDOV IN NORM
KAKOVOSTI
36. člen
Pri proizvodnji proizvodov za izvoz ter pri
izvajanju del in opravljanju storitev za tujega naročnika se sme organizacija
združenega dela v skladu s pogodbo s tujim kupcem oziroma naročnikom odmakniti
od obveznih jugoslovanskih standardov ter od predpisanih norm kakovosti.
Pri proizvodnji proizvodov, razen pri
proizvodnji semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin, pri
izvajanju del in opravljanju storitev se sme organizacija združenega dela
zaradi nadomestitve deficitarnih surovin in materiala, uporabe nove tehnologije
ali izkoriščanja sekundarnih surovin odmakniti od obveznih jugoslovanskih
standardov in predpisanih norm kakovosti proizvodov in storitev, če je poprej
dobila dovoljenje zvezne organizacije za standardizacijo.
37. člen
Dovoljenje za odmik od jugoslovanskih
standardov in norm kakovosti smiselno drugemu odstavka 36. člena tega zakona se
da na podlagi obrazložene zahteve proizvajalca ali izvajalca del oziroma storitev
za določeno količino proizvodov, za določeno obdobje proizvodnje ali za
izvajanje določenih del.
Če gre za proizvode ali dela na objektih,
postrojih, napravah, opremi ali drugih delovnih sredstvih, ki so posebno
pomembni za ljudsko obrambo, si mora zvezna organizacija za standardizacijo v
zvezi z zahtevo iz prvega odstavka tega člena priskrbeti mnenje Zveznega sekreteriata
za ljudsko obrambo.
Zvezna organizacija za standardizacijo ne
izda dovoljenja za odmik od jugoslovanskih standardov in norm kakovosti, če so
s tem ogroženi življenje in zdravje ljudi, človekovo okolje ali interesi
ljudske obrambe in varnosti države.
Na proizvodih, ki se odmikajo od
jugoslovanskih standardov in norm kakovosti, morata biti navedena številka in
datum dovoljenja za odmik od omenjenih standardov in norm kakovosti.
38. člen
Od obveznih jugoslovanskih standardov in od
predpisanih norm kakovosti je dovoljen odmik pri proizvodnji ali uvozu
proizvodov, pri izvajanju del in opravljanju storitev za oborožene sile
Socialistične federativne republike Jugoslavije oziroma za organe in službe za
notranje zadeve pod pogoji in na način, ki jih določi zvezni sekretar za
ljudsko obrambo oziroma funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za notranje
zadeve.
V. UKREPI ZA ZAGOTOVITEV KAKOVOSTI TER TEHNIČNE IN
KONSTRUKCIJSKE VARNOSTI PROIZVODOV IN STORITEV
1. Atestiranje in preizkušanje
proizvodov
39. člen
S predpisom o atestiranju proizvoda se
določijo temeljna pravila, pogoji in zahteve za organiziranje in delovanje
sistema atestiranja proizvoda.
Proizvod, za katerega ni obvezno
atestiranje (homologacija), lahko atestirajo: zvezna orgnaizacija za
standardizacijo ali organizacija združenega dela oziroma druga strokovna
institucija, ki jo ta pooblasti, organizacije združenega dela in skupnosti organizacij
združenega dela v skladu s tem zakonom, predpisom o atestiranju proizvoda in
pravili sistema testiranja določenega proizvoda ali skupine proizvodov.
Pravila sistema atestiranja iz drugega
odstavka tega člena predpisujejo: zvezna organizacija za standardizacijo in
organizacije združenega dela ali poslovne skupnosti organizacij združenega dela
v skladu s tem zakonom in predpisom o atestiranju proizvoda iz prvega odstavka
tega člena.
Organizacija združenega dela oziroma
skupnost organizacij združenega dela mora poslati zvezni organizaciji za
standardizacijo pravila sistema atestiranja, ki jih je določila, da bi jih ta
potrdila in vnesla podatke v enotni sistem informiranja o standardizaciji v
Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
40. člen
S predpisom o obveznem atestiranju
(homologaciji) proizvodov se določijo: proizvodi, za katere je obvezno
atestiranje (homologacija); standardi, predpisi ali specifikacije, na katere se
nanaša atest o ustreznosti; postopek, način in metode preizkušanja, ki se
uporabljajo pri obveznem atestiranju (homologaciji); izgled, elementi in način
nanašanja atestnega znaka oziroma homologacijske oznake na proizvod; kontrola
ustreznosti, obseg preizkušanja pri kontroli ustreznosti in pogostnost take
kontrole ter opravljanje nadzorstva.
Proizvode, za katere je obvezno atestiranje
(homologacija), atestira zvezna organizacija za standardizacijo ali organizcija
združenega dela oziroma druga strokovna institucija, ki jo ta pooblasti (v
nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija), če za določene proizvode
posebnega namena s tem zakonom ni določeno drugače.
41. člen
Atest o ustreznosti je listina, s katero se
na podlagi poročila o preizkušanju proizvoda potrdi, da je proizvod na
predpisan način preizkušen ter da izpolnjuje pogoje in zahteve, določene z
ustreznimi standardi, predpisi ali specifikacijami.
Sestavni del atesta o ustreznosti je
poročilo o preizkušanju proizvoda oziroma sporočilo o homologaciji proizvoda.
Atest o ustreznosti in poročilo o
preizkušanju proizvoda oziroma sporočilo o homologaciji proizvoda izda
organizacija ali skupnost, ki v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na
njegovi podlagi, atestira oziroma obvezno atestira (homologacija) proizvode, in
to na obrazcu, katerega obliko in vsebino določi zvezna organizacija za
standardizacijo.
42. člen
Proizvodi, za katere je atestiranje
(homologacija) obvezno, morajo biti označeni s predpisanim atestnim znakom
oziroma homologacijsko oznako.
Proizvodi, za katere atestiranje
(homologacija) ni obvezno, za katere pa je bil izdan atest o ustreznosti po
pravilih sistema atestiranja, se označijo z znakom ustreznosti, ki je določen z
omenjenimi pravili, pod pogoji in na način, ki jih določajo ta pravila.
43. člen
Proizvod se atestira na zahtevo
organizacije združenega dela, ki ga proizvaja, ali organizacije združenega
dela, ki ga daje v promet.
Organizacija združenega dela mora
priskrbeti atest o ustreznosti za proizvod, za katerega je atestiranje
(homologacija) obvezno.
Stroške atestiranje proizvoda plača vložnik
zahteve za atestiranje proizvoda.
44. člen
Proizvod se atestira na enega naslednjih
načinov:
1.
s preizkušanjem tipa;
2.
s preizkušanjem tipa, pri čemer se pozneje s kontrolnim preizkušanjem
preverijo vzorci, vzeti s trga;
3.
s preizkušanjem tipa, pri čemer se pozneje s kontrolnim preizkušanjem
preverijo vzorci, vzeti iz organizacije združenega dela - vložnice zahteve za
atestiranje;
4.
s preizkušanjem tipa, pri čemer se pozneje s kontrolnim preizkušanjem
preverijo vzorci, vzeti s trga in iz organizacije združenega dela - vložnice
zahteve za atestiranje;
5.
s preizkušanjem tipa, pri čemer se oceni in sprejme sistem kontrole
kakovosti v organizaciji združenega dela, pri tem po pozneje preveri kontrola
kakovosti v organizaciji združenega dela in preizkusijo vzorci, vzeti s trga in
iz organizacije, združenega dela - vložnice zahteve za atestiranje proizvoda;
6.
z ocenjevanjem kontrole kakovosti v organizaciji združenega dela in z
njenim sprejetjem;
7.
s preizkušanjem proizvodov po serijah, skupinah, šaržah ali na drug
ustrezen način;
8.
s preizkušanjem vseh (100 %) proizvodov.
45. člen
Na proizvodih, za katere je bil izdan atest
o ustreznosti, niso dovoljene nikakršne spremembe glede materiala in
konstrukcije ali kakšne druge spremembe, ki utegnejo vplivati na spremembo
lastnosti, karakteristik ali kakovosti proizvoda.
Za proizvod, ki je bil po izdaji atesta o
ustreznosti spremenjen smiselno prvemu odstavku tega člena, se ne sme
uporabljati zadevni atest o ustreznosti in se tak proizvod tudi ne sme označiti
z atestnim znakom, s homologacijsko oznako ali z drugim znakom ustreznosti.
46. člen
Če proizvod atestira zvezna organizacija za
standardizacijo, se lahko opravijo preizkušanja v okviru postopka atestiranja
pri proizvajalcu.
Preizkušanje proizvodov pri proizvajalcu
nadzoruje pooblaščeni strokovni delavec ali strokovna komisija zvezne
organizacije za standardizacijo.
47. člen
Za atestiranje ali za preizkušanje
proizvodov in opravljanje strokovnih in tehničnih del, neposredno povezanih s
tem preizkušanjem, lahko zvezna organizacija za standardizacijo pooblasti
organizacijo združenega dela ali drugo strokovno institucijo, ki opravlja
ustrezno dejavnost v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in
izpolnjuje predpisane pogoje za zanesljivost izsledkov preizkušanja in za
njihovo priznavanje.
Odločbo, s katero se organizacija
združenega dela ali druga strokovna institucija pooblasti smiselno prvemu
odstavku tega člena, izda funkcionar, ki vodi zvezno organizacijo za
standardizacijo.
48. člen
S predpisom o pogojih, ki jih mora
izpolnjevati pooblaščena organizacija, se določijo pogoji in zahteve za
zanesljivost in priznavanje izsledkov preizkušanja, zlasti pa:
1.
pogoji in zahteve glede organizacije dela in zagotavljanja kakovosti
storitev, strokovnih kadrov, opreme za preizkušanje in meritve in njeno
vzdrževanje v brezhibnem stanju;
2.
postopki za dajanje pooblastil in opravljanje nadzorstva ter postopki in
metode, ki se uporabljajo pri preverjanju zanesljivosti izsledkov preizkušanja;
3.
zahteve glede objektivnosti preizkušanja.
49. člen
Zvezna organizacija za standardizacijo
nadzoruje pooblaščene organizacije glede trajnega izpolnjevanja predpisanih
pogojev in opravljanja del, za katera so te organizacije pooblaščene, in jim
daje navodila za ta dela.
Pooblaščena organizacija mora zagotoviti
trajnost podatkov o atestiranih oziroma preizkušanih proizvodih.
50. člen
Pooblaščena organizacija mora zvezni
organizaciji za standardizacijo omogočiti nemoteno nadzorstvo iz 49. člena tega
zakona.
Če zvezna organizacija za standardizacijo
pri nadzorstvu iz 49. člena tega zakona ugotovi, da pooblaščena organizacija ne
izpolnjuje kakšnega izmed predpisanih pogojev za opravljanje del, za katera je
pooblaščena, ugotovi z odločbo pomanjkljivosti in določi rok, v katerem morajo
biti te pomanjkljivosti odpravljene oziroma v katerem morajo biti izpolnjeni
predpisani pogoji.
Če poblaščena organizacija v določenem roku
ne ravna po odločbi iz drugega odstavka tega člena ali če zvezna organizacija
za standardizacijo pri opravljanju nadzorstva iz 49. člena tega zakona ugotovi,
da pooblaščena organizacija ne opravlja del, za katera je pooblaščena, v skladu
s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali z navodili zvezne
organizacije za standardizacijo, odvzame z odločbo tej organizaciji dano
pooblastilo.
51. člen
Organizacija združenega dela, ki proizvaja
oziroma daje v promet atestirane proizvode, mora zvezni organizaciji za
standardizacijo oziroma pooblaščeni organizaciji omogočiti nemoteno kontrolo
ustreznosti proizvoda, za katerega je atestiranje (homologacija) obvezno, če
je taka kontrola predpisana.
Če se s kontrolo ustreznosti ugotovi, da
proizvod ni usklajen z atestiranim tipom oziroma vzorcem, ugotovi zvezna
organizacija za standardizacijo oziroma pooblaščena organizacija z odločbo,
glede česa in v kolikšni meri proizvod ni usklajen z atestiranim tipom oziroma
vzorcem, in določi rok, v katerem morajo biti te pomanjkljivosti odpravljene.
Če organizacija združenega dela iz prvega
odstavka tega člena ne ravna po odločbi iz drugega odstavka tega člena, zvezna
organizacija za standardizacijo oziroma pooblaščena organizacija z odločbo
odpravi atest o ustreznosti zadevnega proizvoda.
Ustreznost proizvoda, za katerega
atestiranje (homologacija) ni obvezno, se kontrolira pod pogoji in na način, ki
jih določajo pravila ustreznega sistema atestiranja.
52. člen
Seznam pooblaščenih organizacij in
organizacij, ki jim je odvzeto pooblastilo, se objavi v Uradnem listu SFRJ.
Odločbe iz 47. člena, tretjega odstavka 50.
člena in tretjega odstavka 51. člena tega zakona se objavijo v informativnih
glasilih zvezne organizacije za standardizacijo.
53. člen
Prepovedano je uporabljati atest o
ustreznosti in označevati proizvode z znaki ustreznosti v nasprotju s tem
zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
2. Priznavanje listin o usklajenosti in
kakovosti proizvodov in storitev, ki so bile izdane v tujini
54. člen
Atest o ustreznosti, poročilo o
preizkušanju proizvoda, sporočilo o homologaciji in druge ustrezne listine o
usklajenosti in kakovosti proizvoda, ki so bile izdane v tujini, se v
Socialistični federativni republiki Jugoslaviji priznajo v naslednjih primerih
in pod naslednjimi pogoji:
1.
če je z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Socialistično federativno
republiko Jugoslavijo, določeno, da morajo države pogodbenice pod pogoji iz te
pogodbe medsebojno priznati te listine, izdane v katerikoli izmed držav
pogodbenic;
2.
če so te listine izdane v okviru mednarodnih sistemov atestiranja,
priznavanja izsledkov preizkušanja ali drugih mednarodnih sistemov
zagotavljanja kakovosti v skladu s pravili teh mednarodnih sistemov, pod
pogojem, da je zvezna organizacija za standardizacijo članica teh sistemov;
3.
če je poročilo o preizkušanju proizvoda v smislu tretjega odstavka 18.
člena tega zakona sestavila tuja organizacija, ki opravlja v tujini ustrezno
dejavnost in ki izpolnjuje pogoje za priznavanje izsledkov preizkušanja v
prometu blaga in storitev.
3. Tehnično nadzorstvo
55. člen
Tehnično nadzorstvo nad postroji,
napravami, opremo in drugimi delovnimi sredstvi v objektih in prostorih, ki jih
ogrožajo eksplozivne in vnetljive zmesi plinov, hlapov in prahu ali škodljiva
sevanja in druge podobne nevarnosti, ter nad vgrajenimi instalacijami za te
postroje, naprave, opremo in druga delovna sredstva (v nadaljnjem besedilu:
specifična oprema) obsega:
1.
odobritev tehnične dokumentacije, na podlagi katere se proizvajajo
specifična oprema ter material, deli in sestavi za njeno izdelavo oziroma na
podlagi katere se izvajajo vgrajene instalacije;
2.
odobritev izdelave specifične opreme na podlagi preizkušanja tipa;
3.
nadzorstvo nad proizvodnjo specifične opreme in materiala, delov in
sestavov za njeno izdelavo;
4.
nadzorstvo nad preizkušanjem specifične opreme in materiala, delov in
sestavov zanjo;
5.
nadzorstvo nad izvajanjem del pri napeljavanju instalacij in nad vgraditvijo
oziroma montažo specifične opreme na kraju uporabe;
6.
pregled obstoječe specifične opreme, ki jo uporablja uporabnik;
7.
nadzorstvo nad vzdrževanjem specifične opreme, ki je v uporabi;
8.
nadzorstvo nad popravili, predelavami in obnavljanjem specifične opreme.
56. člen
Za specifično opremo, ki jo uporablja
uporabnik, so obvezni osnovni, redni, kontrolni in izredni pregledi.
Osnovni pregled se opravi, če tip
specifične opreme ni bil atestiran oziroma preizkušen in odobren za uporabo; če
ni bilo opravljeno tehnično nadzorstvo; če se spremeni namen ali razširijo
zmogljivosti ogroženih objektov ali prostorov ali če se opravijo večja
popravila in prilagajanja specifične opreme, s katerimi se spremenijo njene
konstrukcijske posebnosti, lastnosti in značilnosti.
Z rednim pregledom se ugotavlja, ali stanje
specifične opreme z vidika tehnične in konstrukcijske varnosti in zagotavljanja
kakovosti ustreza pogojem in zahtevam, določenim s predpisi, izdanimi na
podlagi tega zakona.
S kontrolnim pregledom se preverja pravilno
vzdrževanje specifične opreme v brezhibnem stanju zaradi varnega dela v rednih
in izrednih pogojih njene uporabe.
Izredni pregled se opravi po havariji, na
zahtevo pristojnega inšpekcijskega organa, po večjih popravilih in predelavah,
za katere se ne zahteva osnovni pregled, in na zahtevo uporabnika specifične
opreme.
57. člen
Tehnično nadzorstvo opravlja zvezna
organizacija za standardizacijo ali strokovna institucija, ki jo ta pooblasti.
Za pooblaščanje, pravice in obveznosti,
delo in nadzorstvo nad delom pooblaščene strokovne institucije se smiselno
uporabljajo 47. do 50. člen in 52. člen tega zakona.
Stroške za delo strokovnjakov, ki
opravljajo tehnično nadzorstvo, plača zvezna organizacija za standardizacijo.
Stroški iz tretjega odstavka tega člena se povrnejo
pooblaščeni strokovni instituciji v zneskih, določenih s pogodbo.
58. člen
Pri opravljanju tehničnega nadzorstva ima
zvezna organizacija za standardizacijo oziroma pooblaščena strokovna
institucija pravico in dolžnost:
1.
zahtevati spremembe v tehnični dokumentaciji zaradi njene uskladitve s
predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, in to z vidika tehnične in
konstrukcijske varnosti ter zagotavljanja kakovosti;
2.
zahtevati dopolnitev nepopolne tehnične dokumentacije;
3.
opravljati nadzorstvo iz 55. člena tega zakona in preglede iz 56. člena
tega zakona;
4.
proizvajalca, izvajalca del in storitev ter uporabnika specifične opreme
opozoriti na pomanjkljivosti, ki jih opazi pri tehničnem nadzorstvu, in izdati
strokovna navodila za njihovo odpravo z vidika zahtev tehnične in
konstrukcijske varnosti ter zagotavljanja kakovosti;
5.
glede na konkretne pogoje uporabljanja specifične opreme v določenem
objektu oziroma prostoru izdati strokovna navodila za režim uporabe, način
vzdrževanja in tehnično kontrolo zadevne opreme;
6.
sodelovati s pristojnimi organi tehničnih in drugih inšpekcij glede
tehničnega nadzorstva.
59. člen
Proizvajalec specifične opreme, izvajalec
del in storitev, organizacija, ki opravlja preizkušanje, uvoznik ali investitor
morajo vložiti prijavo o proizvodnji specifične opreme, izvajanju del oziroma
opravljanju storitev v zvezi s specifično opremo, o njenem preizkušanju oziroma
o uvozu specifične opreme, za katero je s predpisom, izdanim na podlagi tega
zakona, predpisano tehnično nadzorstvo.
Vložnik prijave iz prvega odstavka tega
člena, če se tehnično nadzorstvo opravlja na zahtevo pristojnega inšpekcijskega
organa, pa uporabnik specifične opreme mora omogočiti pooblaščenemu delavcu
zvezne organizacije za standardizacijo oziroma pooblaščene strokovne institucije
nemoteno tehnično nadzorstvo.
60. člen
S predpisi o tehničnem nadzorstvu se
določijo zlasti: specifična oprema, nad katero se opravlja tehnično nadzorstvo,
postopek in način opravljanja tehničnega nadzorstva oziroma posameznih del
tehničnega nadzorstva; obseg tehničnega nadzorstva v odvisnosti od vrste
specifične opreme in pogojev, pod katerimi se uporablja; roki, v katerih se
opravijo posamezna dela tehničnega nadzorstva; setavljanje in pošiljanje
zapisnika o opravljenem tehničnem nadzorstvu in podatki, ki jih mora vsebovati
zapisnik.
S predpisi iz prvega odstavka tega člena se
lahko določi tudi način vodenja evidence ter opravljanje strokovnih in
tehničnih del v zvezi s tehničnim nadzorstvom.
4. Primerjalna preizkušanja
61. člen
Primerjalna preizkušanja proizvodov in
storitev iste vrste in namena se opravijo na pobudo organizacij združenega
dela, družbenih organizacij, organizacij potrošnikov ali drugih samoupravnih
organizacij in skupnosti pod pogoji in na način, ki so določeni za preizkušanje
ustreznih proizvodov z jugoslovanskimi standardi ali s predpisi, izdanimi na
podlagi tega zakona, da bi se ocenila kakovost in javnosti sporočili izsledki
preizkušanja ali da bi se javno nagradil proizvajalec oziroma proizvod, ki je
bil na podlagi takega preizkušanja ocenjen kot najboljši.
Primerjalna preizkušanja kmetijskih
proizvodov in živil ter industrijskih proizvodov za splošno rabo se opravijo
pod pogoji in na način, ki so za njihovo preizkušanje določeni z
jugoslovanskimi standardi, predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, in
predpisi o zdravstveni neoporečnosti takih proizvodov.
5. Tehnično navodilo, navodilo za
uporabo, servis in nadomestni deli
62. člen
Tehnično zahtevni proizvodi morajo imeti
tehnično navodilo, proizvodi, katerih določene lastnosti utegnejo biti nevarne
za uporabnika, druge osebe ali človekovo okolje, pa morajo imeti navodilo za
uporabo.
Navodilo iz prvega odstavka tega člena
morajo imeti tudi drugi proizvodi, za katere je to določeno s predpisom,
izdanim na podlagi tega zakona.
V odvisnosti od vrste in namena proizvoda
vsebuje tehnično navodilo oziroma navodilo za uporabo; tehnične in druge
podatke, ki so pomembni za pravilno montiranje, priključitev, začetek
delovanja, uporabo in vzdrževanje proizvoda; navodila za odpravo motenj in
okvar; risbe in sheme; opozorila na nevarnosti pri uporabi proizvoda in način
za njihovo odpravo; opozorila na nevarne lastnosti proizvoda (vnetljivost,
eksplozivnost, korozivnost, strupene sestavine idr.) in navodila za varno
uporabo in hrambo proizvoda; navodila za vzdrževanje proizvoda in podatke, ki
so pomembni za nabavo nadomestnih delov.
Tehnično navodilo oziroma navodilo za
uporabo mora biti sestavljeno tako, da je lahko razumljivo za uporabnika.
S predpisom, izdanim na podlagi tega
zakona, se lahko za določene proizvode natančneje določi vsebina tehničnega
navodila oziroma navodila za uporabo.
63. člen
Za tehnično zahtevne proizvode mora
proizvajalec, uvoznik oziroma zastopnik tuje firme pri prodaji blaga s
konsignacijskega skladišča določiti in v tehničnem navodilu ali deklaraciji
navesti rok zagotovljenega servisiranja in oskrbovanja trga z nadomestnimi
deli, priborom in drugimi proizvodi, brez katerih tega proizvoda ni mogoče
uporabljati v skladu z njegovim namenom.
Če s predpisom, izdanim na podlagi tega
zakona, ni drugače določeno, rok iz prvega odstavka tega člena ne sme biti
krajši od treh let za gospodinjske aparate oziroma ne krajši od petih let za
druge tehnično zahtevne proizvode.
Če proizvajalec, uvoznik ali zastopnik tuje
firme nima lastnega servisa v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji,
mora tehnično zahtevnim proizvodom priložiti tudi seznam organizacij združenega
dela, ki jih je pooblastil za opravljanje teh storitev v Socialistični
federativni republiki Jugoslaviji (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni
serviserji).
Proizvajalec, uvoznik oziroma zastopnik
tuje firme mora svoje servise oziroma pooblaščene serviserje in trg redno
oskrbovati s potrebno vrsto in količino nadomestnih delov, pribora in drugih
proizvodov, brez katerih tehnično zahtevnih proizvodov ni mogoče uporabljati v
skladu z njihovim namenom.
S predpisom, izdanim na podlagi tega
zakona, se lahko za posamezne proizvode določijo roki zagotovljenega
servisiranja in oskrbovanja z nadomestnimi deli, priborom in drugimi proizvodi,
brez katerih teh proizvodov ni mogoče uporabljati v skladu z njihovim namenom,
roki, v katerih se mora servis oziroma pooblaščeni serviser odzvati zahtevi
uporabnika proizvoda za storitve v zvezi z vzdrževanjem oziroma popravilom
proizvoda, in roki, v katerih mora te storitve opraviti.
6. Garancijski list
64. člen
Proizvodi, določeni s predpisom, izdanim na
podlagi tega zakona, morajo imeti garancijski list, ki mora vsebovati naslednje
elemente in podatke:
1.
firmo oziroma ime in sedež garanta;
2.
podatke o proizvodu zaradi njegove identifikacije;
3.
izjavo o garanciji in garancijskih pogojih;
4.
trajanje garancijskega roka;
5.
firmo oziroma ime in sedež organizacije združenega dela, ki je prodala
proizvod na drobno, datum prodaje, pečat in podpis pooblaščenega delavca, če pa
gre za postroje, naprave, opremo in druga delovna sredstva - firmo oziroma ime
in sedež dobavitelja, datum začetka delovanja ali izročitve proizvoda v uporabo
uporabniku in podpis pooblaščenega delavca.
S predpisom iz prvega odstavka tega člena
se določijo proizvodi, za katere mora proizvajalec, uvoznik oziroma zastopnik
tuje firme dati garancijo za kakovost oziroma brezhibno delovanje proizvoda,
zagotoviti servis za vzdrževanje in popravila ter oskrbovanje z nadomestnimi
deli v garancijskem roku, najkrajši garancijski rok in rok, v katerem mora
garant ravnati po zahtevi uživalca garancije ih odpraviti okvare in
pomanjkljivosti proizvoda ali pa oporečen proizvod nadomestiti z enakim novim
in brezhibnim proizvodom.
Stroške za material, nadomestne dele, delo,
prenos in prevoz proizvodov, ki nastanejo pri odpravljanju okvar oziroma pri
nadomestitvi proizvoda z novim na podlagi garancije, plača garant.
7. Deklariranje, označevanje,
oznamovanje in pakiranje proizvodov
65. člen
Z deklariranjem proizvodov je po tem zakonu
mišljeno, da se na embalaži, originalnem pakiranju, na proizvodu, nalepki,
privezku na proizvodu ali ob njem navedejo podatki za identifikacijo
proizvodov, njihove usklajenosti s standardi in predpisi, karakteristik in
proizvajalca oziroma organizacije združenega dela, ki daje proizvod v promet na
trg.
Z označevanjem oziroma oznamovanjem
proizvodov je po tem zakonu mišljeno nanašanje na proizvode, embalažo,
pakiranje, nalepke, privezke ali na kakšen drug ustrezen način znakov ustreznosti
ali drugih znakov in oznak, ki jih določa ta zakon ali predpisi, izdani na
njegovi podlagi, oznak določenih tehničnih karakteristik in drugih
karakteristik proizvodov, znamenj in simbolov za nevarnost, opozoril, oznak in
simbolov za način ravnanja s pošiljkami pri transportu, prenosu ali prevozu in
za ravnanje s proizvodi pri skladiščenju in hrambi ter oskrbovanje proizvodov s
tablicami s sporočili o karakteristikah, nevarnostih, opozorilih na nevarnost
in o postopku v primeru nezgode.
66. člen
S predpisom o deklariranju, označevanju
oziroma oznamovanju proizvodov ali z drugim predpisom, izdanim na podlagi tega
zakona, se lahko za določene proizvode, dela ali storitve določijo način
deklariranja ter elementi deklaracije oziroma način označevanja ali oznamovanja
ter tehnični pogoji in zahteve glede nanašanja teh oznak ali znamenj na
proizvode, embalažo, pakiranje idr. ter način njihovega nanašanja.
67. člen
S predpisom o pakiranju proizvodov ali z
drugim predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, se določijo proizvodi, ki
morajo biti na ustrezen način pakirani, pogoji in zahteve glede načina
pakiranja, količin proizvodov v posamičnem ali zbirnem pakiranju, materiala za
pakiranje ih njegovih karakteristik, oblik in izmere ter pogoji in zahteve za
tipizacijo sredstev za pakiranje, embalažo in za originalno pakiranje.
Proizvodi v originalnem pakiranju so po tem
zakonu proizvodi, ki so pred dajanjem v promet na trg pakirani tako, da vsebine
pakiranja ni mogoče spremeniti, porabiti oziroma uporabiti, ne da bi se pakiranje
odprlo ali poškodovalo, da bi se tako pakiran proizvod ponudil neposrednemu
potrošniku oziroma uporabniku.
VI. STANDARDIZACIJA V OBOROŽENIH SILAH SOCIALISTIČNE
FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE, ZA CIVILNO ZAŠČITO IN ZA ORGANE ZA NOTRANJE
ZADEVE
68. člen
Za posebne potrebe oboroženih sil
Socialistične federativne republike Jugoslavije se s posebnimi predpisi
urejajo:
1.
dejavnost standardizacije in postopek sprejemanja in objavljanja
standardov ljudske obrambe in drugih aktov standardizacije v oboroženih silah
za oborožitvena sredstva in vojaško opremo ter za material, objekte, postroje,
opremo, aparate in druga sredstva izključno za oborožene sile;
2.
atestiranje proizvodov, ki se uporabljajo izključno za oborožene sile;
3.
opravljanje tehničnega nadzorstva glede specifične opreme v ogroženih
objektih in prostorih za proizvodnjo oborožitvenih sredstev in vojaške opreme
ter v drugih objektih in prostorih izključno za oborožene sile.
Standardi ljudske obrambe se obvezno
uporabljajo.
69. člen
Za posebne potrebe civilne zaščite ter
sistema opazovanja in obveščanja se s posebnimi predpisi urejajo:
1.
standardi, tehnični normativi in norme kakovosti za material, objekte,
postroje, naprave, opremo in druga sredstva civilne zaščite ter sredstva za
opazovanje in obveščanje;
2.
atestiranje proizvodov za civilno zaščito ter sredstva za opazovanje in
obveščanje.
70. člen
Za posebne potrebe organov in služb za
notranje zadeve se s posebnimi predpisi urejajo standardi, tehnični normativi,
norme kakovosti in atestiranje materiala, objektov, postrojev, naprav, opreme,
aparatov in drugih sredstev izključno za organe in službe za notranje zadeve.
VII. MEDNARODNO SODELOVANJE IN INFORMIRANJE NA PODROČJU
STANDARDIZACIJE
71. člen
Zvezna organizacija za standardizacijo
sodeluje z mednarodnimi organizacijami na področju standardizacije in opravlja
na svojem delovnem področju zadeve, ki se nanašajo na pripravo, sklepanje in
izpolnjevanje mednarodnih pogodb.
Zvezna organizacija za standardizacijo
sodeluje z mednarodnimi strokovnimi organizacijami za standardizacijo ter pri
delu organov in delovnih teles teh organizacij, katerih članica je, vključuje
se v mednarodne sisteme atestiranja, priznavanja izsledkov preizkušanja in
zagotavljanja kakovosti ter jih izvaja v skladu s tem zakonom, pri čemer
sodeluje z zainteresiranimi organizacijami združenega dela, skupnostmi
organizacij združenega dela, gospodarskimi zbornicami, strokovnimi družbenimi
organizacijami in upravnimi organi.
72. člen
Zvezna organizacija za standardizacijo
zagotavlja informiranje na področju standardizacije;
1.
s sodelovanjem v mednarodnem sistemu informiranja o standardizaciji
(ISONET);
2.
z informativnimi glasili ter kataloškimi in drugimi publikacijami, ki
jih izdaja;
3.
z izdajanjem tehničnih priporočil;
4.
z zbiranjem, obdelavo in posredovanjem informacij na zahtevo uporabnikov
informacij;
5.
s pošiljanjem delovnih in drugih gradiv v okviru postopka programiranja
standardizacije, načrtovanja, izdelave ih sprejemanja jugoslovanskih standardov
in predpisov, določenih s tem zakonom, mednarodnih standardov in pravil ter
standardov mednarodnih sistemov atestiranja, priznavanja izsledkov preizkušanja
in zagotavljanja kakovosti ter delovnega in drugega gradiva v okviru drugih
oblik mednarodnega strokovnega sodelovanja na področju standardizacije.
Razen uporabnikov, ki jim pošilja zvezna
organizacija za standardizacijo informacije in informativno gradivo iz prvega
odstavka tega člena po uradni dolžnosti in kot delovno gradivo za izdelavo,
spremembe, dopolnitve in pripravo novih standardov in predpisov ter tehničnih
priporočil, plačajo uporabniki za te informacije in gradivo določeno
nadomestilo.
Višino nadomestila iz drugega odstavka tega
člena določi funkcionar, ki vodi zvezno organizacijo za standardizacijo, v
sporazumu s funkcionarjem, ki vodi zvezni upravni organ za finance.
VIII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO IN UPRAVNI UKREPI
73. člen
Uporabo tega zakona, standardov in
predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, razen standardov in predpisov iz 68.
in 70. člena tega zakona, nadzorujejo v skladu z zveznim zakonom pristojni
inšpekcijski organi v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah in Zvezni tržni
inšpektorat.
Inšpekcijsko nadzorstvo nad uporabo
standardov in predpisov, sprejetih na podlagi tega zakona, ki urejajo
proizvodnjo, dela in storitve za Jugoslovansko ljudsko armado oziroma za
ljudsko obrambo, opravlja Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo. Ta sekretariat
opravlja nadzorstvo tudi nad uporabo predpisov iz 68. člena tega zakona in
tehnično nadzorstvo iz 3. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona.
Inšpekcijsko nadzorstvo nad uporabo
predpisov iz 70. člena tega zakona opravlja zvezni upravni organ za notranje
zadeve.
74. člen
Če pristojni inšpekcijski organ pri
opravljanju nadzorstva ugotovi, da niso bili uporabljeni predpisi, izdani na
podlagi tega zakona, naloži z odločbo organizaciji združenega dela, ki
predpisov ni uporabila, da opravljanje svoje dejavnosti v določenem roku
uskladi s predpisanimi pogoji in zahtevami.
Če pristojni organ pri opravljanju
inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da proizvodi, dela ali storitve ne ustrezajo
predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, in da obstaja zato nevarnost za
življenje in zdravje ljudi ter za človekovo okolje ali da utegne nastati znatna
materiala škoda, izda odločbo, s katero prepove proizvodnjo takih proizvodov
oziroma nadaljnje izvajanje del ali opravljanje storitev.
75. člen
Če pristojni organ pri opravljanju
inšpekcijskega nadzorstva ugotovi: da proizvodi, ki so dani v promet, ne
ustrezajo predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, oziroma internim in
panožnim standardom ali proizvajalni specifikaciji, po kateri so proizvedeni;
da niso na predpisan način pakirani, deklarirani, označeni oziroma oznamovani;
da nimajo priloženih predpisanih listin; da v nasprotju s tem zakonom in
predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, zanje niso zagotovljeni servis,
nadomestni deli, pribor in drugi proizvodi, brez katerih tehnično zahtevnih
proizvodov ni mogoče uporabljati v skladu z njihovim namenom; da v nasprotju s
tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, nimajo priloženega
tehničnega navodila oziroma navodila za uporabo ali da nimajo pravilnih oznak,
podatkov ali znakov ustreznosti, izda odločbo, s katero prepove promet takih
proizvodov, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.
IX. LISTINE O POOBLASTILU ZA NADZORSTVO
76. člen
Delavcem zvezne organizacije za
standardizacijo, članom strokovne komisije zvezne organizacije za
standardizacijo in delavcem pooblaščene organizacije, ki opravljajo nadzorstvo
iz 46., 49., 51., 55. in 56. člena tega zakona, se za opravljanje tega
nadzorstva izda službena izkaznica.
Službeno izkaznico iz prvega odstavka tega
člena izda zvezna organizacija za standardizacijo.
S predpisom o službeni izkaznici iz prvega
odstavka tega člena se določijo vsebina, obrazec, izdajanje in uporaba te
izkaznice ter vodenje evidence o njej.
X. KAZENSKE DOLOČBE
77. člen
Z denarno kaznijo od 500.000 do 4,000.000
dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali
druga pravna oseba:
1.
če ne uporablja obveznih standardov in predpisov, izdanih na podlagi
tega zakona, pri proizvodnji, predelavi in dodelavi proizvodov ter pri
izvajanju del oziroma opravljanju storitev; pri projektiranju, graditvi,
uporabi, vzdrževanju, popravilih, predelavah in prenehanju obratovanja oziroma
uporabe objektov, postrojev, naprav, opreme in drugih delovnih sredstev; pri
pakiranju, označevanju, oznamovanju in deklariranju proizvodov, pri ravnanju z
njimi, pri transportu, prenosu, prevozu, skladiščenju in hrambi proizvodov
(prvi odstavek 16. člena);
2.
če pri opravljanju svoje dejavnosti med delovnim procesom ne zagotovi
izpolnjevanja pogojev in zahtev, določenih z obveznimi standardi in predpisi,
izdanimi na podlagi tega zakona, glede karakteristik kakovosti in opravljanja
kontrole kakovosti proizvodov, del in storitev (17. člen);
3.
če preden da proizvod v promet na jugoslovanski trg, ne preveri, ali
izpolnjuje pogoje in zahteve, določene z obveznimi standardi in s predpisi,
izdanimi na podlagi tega zakona, in če tega ne preveri pod pogoji in na način,
ki jih določajo zadevni standardi oziroma predpisi (prvi odstavek 18. člena);
4.
če ne izdela obvezne proizvajalne specifikacije za proizvode in dela
oziroma storitve, za katere je to določeno s predpisom o obvezni proizvajalni
specifikaciji (prvi in drugi odstavek 35. člena);
5.
če ne priskrbi atesta o ustreznosti za proizvod, za katerega je
atestiranje (homologacija) obvezno (drugi odstavek 43. člena);
6.
če uporablja atest o ustreznosti in označuje proizvode z znaki
ustreznosti v nasprotju s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi
(53. člen);
7.
če ne vloži prijave o proizvodnji specifične opreme, izvajanju del
oziroma opravljanju storitev v zvezi s specifično opremo, o preizkušanju ali
uvozu specifične opreme, za katero je s predpisom, izdanim na podlagi tega
zakona, predpisano tehnično nadzorstvo (prvi odstavek 59. člena);
8.
če tehnično zahtevnemu proizvodu ne priloži tehničnega navodila ali če
proizvodu, katerega določene lastnosti utegnejo biti nevarne za uporabnika,
druge osebe ali človekovo okolje, ne priloži navodila za uporabo (prvi odstavek
62. člena);
9.
če za tehnično zahtevne proizvode ne določi in v tehničnem navodilu ali
deklaraciji ne navede roka zagotovljenega servisiranja ali roka oskrbovanja
trga ali če svojih servisov, pooblaščenih serviserjev in trga ne oskrbuje redno
s potrebno vrsto in količino nadomestnih delov, pribora in drugih proizvodov,
brez katerih tehnično zahtevnega proizvoda ni mogoče uporabljati v skladu z
njegovim namenom (prvi in četrti odstavek 63. člena);
10.
če za proizvode, za katere je to določeno s predpisom, izdanim na
podlagi tega zakona, ne izda garancijskega lista ali če za te proizvode v
garancijskem roku ne zagotovi servisa in oskrbovanja z nadomestnimi deli ali če
ne ravna po zahtevi uživalca garancije in ne odpravi okvar in pomanjkljivosti
proizvoda ali oporečnega proizvoda ne nadomesti z enakim novim in brezhibnim
proizvodom (64. člen).
Z denarno kaznijo od 50.000 do 1,000.000
dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba v
organizaciji združenega dela ali v drugi pravni osebi, ki stori dejanje iz
prvega odstavka tega člena.
78. člen
Z denarno kaznijo od 250.000 do 1,500.000
dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna
oseba:
1.
če pristojnemu inšpekcijskemu organu na njegovo zahtevo ne da na vpogled
poročila o preizkušanju proizvoda zaradi preverjanja, ali izpolnjuje pogoje in
zahteve, določene z obveznimi standardi in predpisi, izdanimi na podlagi tega
zakona (četrti odstavek 18. člena);
2.
če zvezni organizaciji za standardizacijo ne pošlje podatkov o svojih
programih standardizacije in njihovem izvrševanju (32. člen);
3.
če pristojnemu inšpekcijskemu organu na njegovo zahtevo ne da na vpogled
obvezne proizvajalne specifikacije (tretji odstavek 35. člena);
4.
če se odmakne od obveznega jugoslovanskega standarda ali od predpisanih
norm kakovosti, ne da bi poprej dobila dovoljenje zvezne organizacije za
standardizacijo (drugi odstavek 36. člena);
5.
če na proizvodu, ki se odmika od jugoslovanskega standarda ali norm
kakovosti, ne navede številke in datuma dovoljenja, na podlagi katerega se je
odmaknila od tega standarda oziroma norm kakovosti (četrti odstavek 37. člena);
6.
če zvezni organizaciji za standardizacijo ne omogoči nemotenega
nadzorstva iz 49. člena tega zakona (prvi odstavek 50. člena);
7.
če zvezni organizaciji za standardizacijo oziroma pooblaščeni
organizaciji ne omogoči nemotene kontrole ustreznosti proizvoda, za katerega je
atestiranje (homologacija) obvezno, če je taka kontrola predpisana (prvi
odstavek 51. člena);
8.
če pooblaščenemu delavcu zvezne organizacije za standardizacijo oziroma
pooblaščenemu delavcu strokovne institucije ne omogoči nemotenega tehničnega
nadzorstva (drugi odstavek 59. člena).
Z denarno kaznijo od 5.000 do 100.000
dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega
dela ali drugi pravni osebi, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
79. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000
dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost z
osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ki stori dejanje iz 77. člena
tega zakona.
Z denarno kaznijo do 45.000 dinarjev se
kaznuje za prekršek posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim
delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ki stori dejanje iz 78. člena tega
zakona.
XI. POOBLASTILA ZA IZDAJO PREDPISOV
80. člen
Funkcionar, ki vodi zvezno organizacijo za
standardizacijo, je pooblaščen izdati predpise: o jugoslovanskih standardih
(23. člen); o obvezni proizvajalni specifikaciji (35. člen); o atestiranju
proizvodov (39. člen); o obveznem atestiranju (homologaciji) proizvodov (40.
člen); o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela
oziroma druge strokovne institucije, pooblaščene za atestiranje oziroma preizkušanje
proizvodov (48. člen); o tehničnem nadzorstvu (60. člen); o natančnejši vsebini
tehničnega navodila ali navodila za uporabo proizvodov (62. člen); o
zagotovljenem servisiranju in oskrbovanju z nadomestnimi deli in drugimi
proizvodi (63. člen); o proizvodih, ki jim mora biti priložen garancijski list
(64. člen); o deklariranju, označevanju oziroma oznamovanju proizvodov (66.
člen); o pakiranju proizvodov (67. člen) in o službeni izkaznici oseb, ki
opravljajo nadzorstvo (76. člen).
81. člen
Funkcionar, ki vodi zvezno organizacijo za
standardizacijo, je pooblaščen po poprejšnjem mnenju zainteresiranih zveznih
upravnih organov izdati predpise o tehničnih normativih (33. člen) in predpise
o kakovosti proizvodov, del in storitev (34. člen).
Ne glede na prvi odstavek taga člena izda
predpise o tehničnih normativih (33. člen) - v delu, ki se nanaša na tehnične
normative, ki utegnejo vplivati na varnost življenja in zdravja delavcev pri
delu, in predpise o kakovosti živil (34. člen) - v delu, ki se nanaša na
njihovo sestavo, ki vpliva na biološko vrednost živil, funkcionar, ki vodi
zvezno organizacijo za standardizacijo v sporazumu s funkcionarjem, ki vodi
zvezni upravni organ za zdravstvo.
82. člen
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
kmetijstvo, je pooblaščen izdati predpise o kakovosti semena in sadilnega materiala
kmetijskih in gozdnih rastlin (34. člen).
83. člen
Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je
pooblaščen izdati predpise o dejavnosti standardizacije in o postopku
sprejemanja in objavljanja standardov ljudske obrambe in drugih aktov
standardizacije v oboroženih silah za oborožitvena sredstva in vojaško opremo
ter za material, objekte, postroje, opremo, aparate in druga sredstva izključno
za oborožene sile, o atestiranju proizvodov izključno za oborožene sile in
opravljanju tehničnega nadzorstva glede specifične opreme v objektih in
prostorih, ki se uporabljajo izključno za oborožene sile (68. člen).
84. člen
Funkcionar, ki vodi zvezno organizacijo za
standardizacijo, je pooblaščen v sporazumu z zveznim sekretarjem za ljudsko
obrambo izdati predpise o standardih, tehničnih normativih in normah kakovosti
ter o obveznem atestiranju (homologaciji) za material, objekte, postroje,
naprave, opremo in druga sredstva za posebne potrebe civilne zaščite ter
sistema opazovanja in obveščanja (69. člen).
85. člen
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za
notranje zadeve, je pooblaščen izdati predpise o standardih, tehničnih
normativih, normah kakovosti ter o atestiranju proizvodov oziroma sredstev in
opreme za delo organov in služb za notranje zadeve (70. člen).
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
86. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha
veljati zakon o standardizaciji (Uradni list SFRJ št. 38/77 in 11/80).
Predpisi, izdani na podlagi zakona o
standardizaciji, se uskladijo s tem zakonom v dveh letih po uveljavitvi tega
zakona.
87. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SFRJ.