Zakon o spremembah zakona o založništvu

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o založništvu obsega:

-        Zakon o založništvu (Uradni list SRS, št. 25/78 z dne 27. 11. 1978),

-        Popravek zakona o založništvu (Uradni list SRS, št. 27/78 z dne 12. 12. 1978),

-        Zakon o spremembah zakona o založništvu (Uradni list SRS, št. 42/86 z dne 7. 11. 1986).

ZAKON

o založništvu

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. člen

Za založništvo po tem zakonu se šteje izdajanje, zalaganje in razpečevanje knjig, časnikov, revij, katalogov, prospektov, plakatov, letakov, tiskovin, zemljevidov, separatov, brošur, učbenikov, učil, reprodukcij likovnih del, razglednic, koledarjev, fotografij, mikrofilmov, diamikrokartic, muzikalij, gramofonskih plošč, tonskih kaset, video kaset, magnetofonskih in magnetnih trakov ter drugih podobnih del, ki se razmnožujejo s tiskanjem ali na drug podoben način in so namenjene javnosti (v nadaljnjem besedilu: publikacije).

Izvirna likovna dela, ki nastanejo z odstiskavanjem ali odlivanjem, se ne štejejo za publikacije po prejšnjem odstavku.

2. člen

Založniška dejavnost posreduje umetniška dela in druge kulturne vrednote, znanstvena dognanja ter splošno in strokovno znanje, bistveno prispeva k vsestranskemu razvoju osebnosti in ustvarjalnih sposobnosti delovnih ljudi in občanov, k uresničevanju samoupravnih socialističnih odnosov, k razvoju kulturnih, raziskovalnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti, k zbliževanju kultur narodov in narodnosti Jugoslavije in k mednarodnemu sodelovanju.

To družbeno vlogo opravlja založniška dejavnost še posebej z izdajanjem in zalaganjem novih umetniških del, del slovenske klasike, del pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti, domačih in tujih družboslovnih del, zlasti marksističnih, temeljnih znanstvenih del; učbenikov in drugih publikacij, potrebnih za razvoj izobraževanja, znanosti in kulture; del, ki so namenjena predstavitvam naše znanosti in kulture v drugih republikah in pokrajinah ter v svetu; najboljših del drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti ter največjih dosežkov duhovnega ustvarjanja drugih narodov.

3. člen

Založništvo je dejavnost posebnega družbenega pomena.

4. člen

Poseben družbeni interes pri opravljanju založniške dejavnosti se zagotavlja:

-        s posebnimi pogoji za ustanovitev založniške organizacije,

-        s posebnimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi ustanoviteljev založniške organizacije,

-        s sodelovanjem ustanoviteljev založniške organizacije, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, knjižnic in drugih zainteresiranih organizacij združenega dela, avtorjev oziroma njihovih organizacij in drugih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) pri upravljanju in odločanju o vprašanjih založniške organizacije,

-        z drugimi oblikami družbenega vpliva v mejah in na način, kot to določajo ta zakon in akti o ustanovitvi oziroma samoupravni sporazumi med ustanovitelji založniških organizacij.

5. člen

Delegati uporabnikov soodločajo v organu založniške organizacije, ki odloča o delu in poslovanju organizacije, v založniški organizaciji, ki ima manj kot trideset delavcev, pa z vsemi delavci.

6. člen

Avtorji-ustvarjalci, katerih delo je povezano z založniško dejavnostjo, se lahko v mejah, ki jih določa ta zakon, sami ali v svojih delovnih skupnostih ali v svojih organizacijah ukvarjajo z založništvom ter sodelujejo pri upravljanju in odločanju v založniških organizacijah.

Delovni ljudje, ki kot avtorji trajneje sodelujejo z založniško organizacijo, imajo v skladu z zakonom, s samoupravnim sporazumom med avtorji in založniškimi organizacijami ter samoupravnimi splošnimi akti teh organizacij pravico sodelovati pri upravljanju teh organizacij in v razpolaganju z rezultati skupnega dela.

7. člen

Založniška organizacija ustvarja celotni prihodek:

1.      s prodajo proizvodov in storitev na domačem in tujem trgu oziroma v okviru organizacijo združenega dela;

2.      s svobodno menjavo dela;

3.      z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev;

4.      s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo ali na kakšni drugi podlagi, določeni z zakonom ali s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom.

Založniška organizacija ustvarja celotni prihodek na način iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka le, če je to v skladu z njenimi obveznostmi po samoupravnih sporazumih v okviru svobodne menjave dela in z namenom družbenih sredstev, s katerimi upravlja.

Tisti del celotnega prihodka, ki ga založniška organizacija ustvari s kompenzacijami, premijami, regresi, vrnitvijo davkov in drugih davščin, dotacijami in darili, kot tudi na drugi podlagi, določeni z zakonom, se v celoti uporablja za založniško dejavnost, če ni v zakonu drugače določeno oziroma če ni namembnost dotacij ali daril drugačna.

8. člen

Delavci založniških organizacij se kot izvajalci združujejo v samoupravne interesne kulturne skupnosti in v druge ustrezne samoupravne interesne skupnosti.

Založniška organizacija sprejme svoj plan in program razvoja, pri čemer mora upoštevati usmeritve in obveznosti, ki jih je prevzela s samoupravnim sporazumom o osnovah plana samoupravnih interesnih skupnosti iz prvega odstavka, založniško politiko ter kriterije za združevanje dela in sredstev v svobodni menjavi dela teh skupnosti.

V okviru samoupravnih interesnih kulturnih skupnosti delavci založniških organizacij skupaj z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in z drugimi delavci, ki kot avtorji združujejo svoje delo z založniškimi organizacijami, določajo način in obseg njihovega sodelovanja v upravljanju teh organizacij in razpolaganja z rezultati skupnega dela.

Samoupravni sporazum o vprašanjih iz prejšnjega odstavka sklenejo založniške organizacije z avtorji-sodelavci iz VII. poglavja tega zakona neposredno ali po njihovih društvih.

9. člen

Pri izvrševanju programov, odločanju o poslovni politiki in pri izvajanju ukrepov za dostopnost publikacije delovnim ljudem in občanom, za vzbujanje interesa za te publikacije, za ugotavljanje in upoštevanje želja in potreb delovnih ljudi in občanov založniške organizacije še posebej sodelujejo s knjižnicami, z organizacijami na področju vzgoje in izobraževanja in z društvi ter z drugimi organizacijami, ki svojo dejavnost namenjajo razširjanju kulturnih vrednot in razvijanju kulturnih dejavnosti delovnih ljudi in občanov.

10. člen

Založniške organizacije morajo spodbujati tako organiziranje občanov (knjižni klubi, naročniški sveti, zbori kupcev publikacij ipd.), ki omogoča ugotavljanje potreb in interesov delovnih ljudi in občanov za publikacije, in jim morajo ustvarjati pogoje za to, da svoje potrebe sporočajo in uveljavljajo.

11. člen

Delovanje založniških organizacij je javno.

Založniške organizacije morajo objaviti vsakoletni program in program usmeritve založniške dejavnosti za srednjeročno obdobje ter poročilo o izpolnitvi tega programa na tak način, da se občani z njim seznanijo.

Založniške organizacije v skladu z določbami tega zakona s svojimi samoupravnimi akti podrobneje določijo, kako bodo zagotavljale javnost svojega delovanja.

12. člen

V vsaki publikaciji morajo biti poleg podatkov, ki jih zahtevajo predpisi o javnem obveščanju, natisnjeni naslov publikacije (pri prevodih tudi naslov izvirnika), ime avtorja in soavtorjev, prevajalca, ilustratorja, opremljevalca, urednika antologije, odgovornega predstavnika založbe, kraj in leto natisa oziroma razmnožitve, naklada ter zaporedna številka vsakega ponatisa ali izdaje oziroma podatek o dotisu.

II. NOSILCI ZALOŽNIŠKE DEJAVNOSTI

13. člen

Z založniško dejavnostjo se lahko ukvarjajo temeljne in druge organizacije združenega dela, ki jim je to edina ali glavna dejavnost.

Kjer ta zakon govori o založniški organizaciji, je mišljena temeljna ali druga organizacija iz prejšnjega odstavka.

14. člen

Organizacije združenega dela, ki niso obsežene v prejšnjem členu, ter družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije in društva ter druge družbene pravne osebe lahko zalagajo le publikacije, ki izvirajo iz njihove dejavnosti ali so ji namenjene, če je zalaganje takih publikacij predvideno v njihovih samoupravnih splošnih aktih.

Zalaganje publikacij verskih skupnosti ureja poseben zakon.

15. člen

Avtor lahko izdaja in zalaga svoja dela v samozaložbi.

Občan lahko v samozaložbi zalaga tudi dela, za katera je podedoval ali na drug zakonit način pridobil materialne avtorske pravice.

16. člen

Začasne ali trajne delovne skupnosti delovnih ljudi, ki z osebnim delom delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, lahko zalagajo dela svojih članov, če je to v skladu s pogodbo o združitvi v delovno skupnost.

Člani delovne skupnosti iz prejšnjega odstavka določajo s samoupravnim sporazumom svoj delež prispevkov k stroškom za založniško dejavnost in njegovo delitev ter zagotavljanje drugih obveznosti, ki jih določa zakon.

III. USTANAVLJANJE ZALOŽNIŠKIH ORGANIZACIJ

17. člen

Založniško organizacijo lahko ustanovi organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost, krajevna skupnost, družbenopolitična skupnost, družbenopolitična organizacija in druga družbena pravna oseba.

Društvo lahko ustanovi založniško organizacijo za dosego svojih ciljev, določenih v statutu.

Delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, združeni v začasno ali trajno delovno skupnost, lahko ustanovijo založniško organizacijo, če je to v skladu s pogodbo o združitvi v delovno skupnost.

18. člen

Založniška organizacija se lahko ustanovi, če so zagotovljeni potrebni kadri, prostori in oprema ter druga materialna sredstva za začetek dela in za izpolnitev najmanj triletnega programa dejavnosti založniške organizacije.

19. člen

Elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve založniške organizacije mora obsegati zlasti podatke o tem:

-        ali te dejavnosti ni mogoče opravljati v obstoječih založniških organizacijah,

-        ali bo nova organizacija zadovoljevala potrebe po založniški dejavnosti na posameznem področju družbenega dela in na določenem območju in

-        ali so te potrebe trajnejše in tolikšne, da je zaradi njih utemeljeno ustanoviti založniško organizacijo.

20. člen

Ustanovitelj si mora od samoupravne interesne skupnosti iz prvega odstavka 8. člena, v katere področje spada založniška dejavnost, priskrbeti soglasje o upravičenosti ustanovitve založniške organizacije.

Če samoupravna interesna skupnost ne da soglasja, lahko ustanovitelj predlaga, da o soglasju odloči skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti.

21. člen

Ustanovitelj lahko določi z aktom o ustanovitvi, da je potrebno njegovo soglasje k spremembam dejavnosti in sedeža založniške organizacije, k imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika ter individualnega poslovodnega organa ali predsednika kolektivnega poslovodnega organa založniške organizacije. Če ustanovitelj v takem primeru v roku treh mesecev ne sporoči svoje odločitve, se šteje, da se s predlogom založniške organizacije strinja.

Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za ustanovitelje iz tretjega odstavka 17. člena zakona.

22. člen

Če ustanovi založniško organizacijo več ustanoviteljev, uredijo svoje medsebojne pravice in obveznosti s samoupravnimi sporazumi.

IV. ZALOŽNIŠKI SVET

23. člen

Založniška organizacija ima založniški svet, ki ga sestavljajo delegati delavcev založniške organizacije, delegati ustanovitelja, družbenopolitičnih skupnosti, zainteresiranih samoupravnih interesnih skupnosti, Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih zainteresiranih družbenopolitičnih organizacij, zainteresiranih društev umetnikov in drugih društev, knjižnic in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).

Z aktom ustanovitelja se po predhodnem dogovoru z zainteresiranimi organizacijami in organi v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva podrobneje določi, kateri uporabniki delegirajo svoje predstavnike v založniški svet in koliko jih delegirajo. Kadar ustanavlja založniško organizacijo ustanovitelj iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona, se ta vprašanja urede s samoupravnim sporazumom na predlog Socialistične zveze delovnega ljudstva.

Če ustanovitelj preneha obstajati in nima pravnega naslednika ali če ustanovitelj ne določi v primernem roku, kateri uporabniki delegirajo svoje predstavnike v založniški svet, odloči o tem samoupravna interesna skupnost iz 8. člena tega zakona.

24. člen

Založniški svet je sestavljen po načelu ločenih skupin delegatov delavcev oziroma vseh delavcev, če šteje založniška organizacija manj kot trideset članov in delegatov uporabnikov.

Odločitve so sprejete, če so jih v enakem besedilu sprejeli delegati delavcev založniške organizacije in delegati uporabnikov.

S statutom založniške organizacije se določi tudi usklajevalni postopek za primere, ko pri glasovanju ni doseženo soglasje.

Če tudi po usklajevalnem postopku ne pride do soglasja, pa bi to lahko povzročilo znatno družbeno škodo, lahko skupščina pristojne družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon, določi ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.

25. člen

Založniški svet oblikuje predlog statuta, predlog smernic in elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in sprejema plane, določa letne programe založniške dejavnosti in spremlja njihovo izvajanje, sklepa samoupravne sporazume za uresničevanje svobodne menjave dela, določa poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje, določa načela in merila kadrovske politike ter imenuje in razrešuje odgovornega urednika in individualni poslovodni organ ali predsednika kolegijskega poslovodnega organa.

26. člen

O vprašanjih, ki niso zajeta v prejšnjem členu, odločajo delavci založniške organizacije s samoupravnimi sporazumi ali drugimi akti založniške organizacije v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

27. člen

Določbe 24. člena tega zakona se uporabljajo tudi za organ, ki upravlja delo in poslovanje delovne organizacije, sestavljene iz temeljnih založniških organizacij, če ta organ odloča o zadevah iz 25. člena tega zakona.

28. člen

V društvih, katerih namen oziroma naloga je zalaganje publikacij, odloča o planu in letnem programu založniške dejavnosti, o sklepanju samoupravnih sporazumov za uresničevanje svobodne menjave dela, o ukrepih za izpopolnjevanje programa ter o imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika organ, v katerem so, poleg delegatov članov društva, delegati uporabnikov iz prvega odstavka 23. člena tega zakona. S pravili društva se po predhodnem dogovoru z zainteresiranimi organizacijami in organi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva podrobneje določi, kateri uporabniki delegirajo svoje delegate v ta organ in koliko.

Organ iz prejšnjega odstavka deluje po načelu ločenih skupin delegatov članov društva in delegatov uporabnikov. Za ta organ se primerno uporabljajo določbe 24. člena tega zakona.

V. SPREJEMANJE IN USKLAJEVANJE PROGRAMOV, SODELOVANJE ZALOŽNIŠKIH ORGANIZACIJ IN NJIHOVO POVEZOVANJE Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA

29. člen

Založniške organizacije razgrnejo vsako leto predloge programov založniške dejavnosti in objavijo razgrnitev v sredstvih javnega obveščanja; razgrnitev za naslednje leto objavijo najkasneje do konca prejšnjega koledarskega leta.

Ko založniška organizacija določa letni program založniške dejavnosti, mora obravnavati pripombe, ki so jih dale pravne osebe ter delovni ljudje in občani k predlogu programa.

30. člen

Založniške organizacije morajo opraviti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim med seboj usklajujejo programe založniške dejavnosti, v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona.

31. člen

Založniške organizacije morajo vsako leto ob objavi programov svoje založniške dejavnosti navesti, ali so usklajeni po postopku iz prejšnjega člena.

Založniške organizacije tudi objavijo, za kateri del programa svoje založniške dejavnosti so si zagotovile del dohodka v svobodni menjavi dela neposredno oziroma po samoupravnih interesnih skupnostih ali v okviru njih.

32. člen

Določbe 29., 30. in 31. člena tega zakona se uporabljajo tudi za organe, organizacije in skupnosti iz 14. člena tega zakona, kadar gre za publikacije, ki so namenjene tudi razpečevanju v javnosti.

33. člen

Založniške organizacije v medsebojnem sodelovanju na temelju pogodb ali samoupravnih sporazumov izmenjavajo izkušnje, usklajujejo interese ter združujejo delo in sredstva za skupno opravljanje nalog, kot so raziskovanje trga, skupno uporabljanje in razvijanje knjigotrške mreže, obveščanje uporabnikov in drugi načini zagotavljanja javnosti delovanja, priprava zahtevnejših publikacij, zagotavljanje storitev papirne in grafične industrije, skladiščenje, zastopanje na tujem trgu, sodelovanje s tujimi partnerji in podobno.

34. člen

Založniške organizacije se lahko združujejo v skupnost za uresničevanje posameznih skupnih interesov v založniški dejavnosti, določenih s samoupravnim sporazumom o združitvi v skupnost.

35. člen

Založniška organizacija se lahko s samoupravnimi sporazumi povezuje z organizacijami združenega dela papirne in grafične industrije, s knjižnicami ali njihovimi skupnostmi in drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi so v uresničevanju svojih dolžnosti in razvoja povezane v skupnosti združenega dela za plansko in poslovno sodelovanje. V okviru teh skupnosti založniške organizacije usklajujejo z drugimi organizacijami svojo dejavnost in poslovanje zlasti zaradi ustvarjanja ugodnejših možnosti za pridobivanje dohodka, zaradi urejanja menjave dela in tržnih odnosov, zaradi skupnega vključevanja v mednarodno delitev dela in podobno.

Založniške organizacije se z drugimi organizacijami iz prejšnjega odstavka dogovarjajo o razvojni politiki in o skupnih temeljih plana ter v združevanju sredstev za projekte skupnega pomena.

VI. USTVARJANJE CELOTNEGA PRIHODKA ZALOŽNIŠKIH ORGANIZACIJ S SVOBODNO MENJAVO DELA

36. člen

Z neposredno svobodno menjavo dela ustvarja založniška organizacija celotni prihodek od založniške dejavnosti na temelju samoupravnih sporazumov, ki jih sklenejo založniška organizacija, druge organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe in s katerimi usklajujejo svoje interese in potrebe na področju založništva, ki so jim skupne.

S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka udeleženci predvsem določijo, kolikšen del celotnega prihodka založniške organizacije bodo za dogovorjeno dejavnost zagotavljali v svobodni menjavi dela in pod kakšnimi pogoji, koliko in kako bo posamezen udeleženec k temu prispeval ter kakšne so pravice posameznega udeleženca pri rezultatih dogovorjene dejavnosti založniške organizacije.

37. člen

V okviru ali po samoupravnih interesnih skupnostih ustvarja založniška organizacija v svobodni menjavi dela celotni prihodek od tiste založniške dejavnosti, ki pomeni zadovoljevanje skupnih potreb in interesov, zaradi katerih je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena.

38. člen

Samoupravne interesne skupnosti, v katerih založniške organizacije uresničujejo svobodno menjavo dela, v okviru svojih programov upoštevajo zlasti:

-        stopnjo družbenega interesa za posamezni del založniške dejavnosti;

-        del celotnega prihodka, ki ga je od te dejavnosti mogoče in primerno ustvariti po tržnih zakonitostih;

-        višino sredstev, ki jih je založniška organizacija namenila za to dejavnost iz dela celotnega prihodka po 7. členu tega zakona;

-        delež drugih udeležencev v svobodni menjavi dela.

Postopek odločanja o udeležbi v svobodni menjavi dela založniških organizacij v okviru samoupravnih interesnih skupnosti oziroma po njih določajo samoupravne interesne skupnosti s svojimi akti.

39. člen

Določbe 36., 37. in 38. člena tega zakona se primerno uporabljajo tudi za nosilce založniške dejavnosti iz 14. člena tega zakona.

VII. PRAVICE AVTORJEV, KI SODELUJEJO Z ZALOŽNIŠKIMI ORGANIZACIJAMI

40. člen

Pravico sodelovanja v upravljanju založniške organizacije pridobi avtor, ki s svojim avtorskim delom trajneje ali pomembneje sodeluje z založniško organizacijo (v nadaljnjem besedilu: avtor — sodelavec).

Avtor-sodelavec trajneje oziroma pomembneje sodeluje z založniško organizacijo, kadar mu je ta založila ali pogodbeno naročila avtorsko delo, ki terja vsaj leto dni avtorskega ustvarjanja, če niso v samoupravnem sporazumu iz 46. člena tega zakona določeni za avtorja ugodnejši pogoji.

41. člen

Avtor-sodelavec ima pravico enakopravno z delavci založniške organizacije in ob vzajemni odgovornosti odločati o delu in poslovanju založniške organizacije o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, o dohodku, ki ga organizacija doseže z združevanjem dela sredstev in o razporejanju tega dohodka.

Avtor-sodelavec ne soodloča o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev založniške organizacije pri delu (delovna razmerja), razen o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in o tistih delih samoupravnih splošnih aktov o urejanju delovnih razmerij, ki se nanašajo tudi na pravice, obveznosti in odgovornosti avtorjev-sodelavcev v založniški organizaciji.

Avtor-sodelavec je pridobil pravice in prevzel obveznosti in odgovornosti iz prejšnjih odstavkov tega člena, ko je dal pismeno izjavo, da je seznanjen s samoupravnimi splošnimi akti založniške organizacije, s katerimi se urejajo tudi njegove pravice, obveznosti in odgovornosti ter da jih sprejema.

42. člen

Pravice iz prejšnjega člena uresničuje avtor-sodelavec z enakopravnim sodelovanjem v vseh oblikah samoupravnega odločanja.

43. člen

Avtor-sodelavec ima v skladu z naravo dela, s katerim sodeluje z založniško organizacijo in ob enakih ali analognih pogojih kot delavci v založniški organizaciji, pravico do povračil in nadomestil, ki štejejo med materialne stroške.

Avtor-sodelavec ima pravico enakopravno z delavci založniške organizacije zadovoljevati potrebe stanovanja, prehrane, rekreacije, kulture, ustvarjalnosti in druge skupne potrebe s sredstvi skupne porabe založniške organizacije, če te pravice ne uživa že pri drugi organizaciji združenega dela.

44. člen

Pridobitev in trajanje pravic avtorja-sodelavca iz 40. do 43. člena tega zakona je odvisno zlasti od časa, potrebnega za njegovo avtorsko delo, od kvalitete in pomena tega dela in od prejšnjega sodelovanja avtorja z založniško organizacijo, ne more pa biti krajše od enega leta.

45. člen

Kadar dohodek založniške organizacije z izdajo publikacije preseže pričakovano višino, na temelju katere je bil dogovorjen avtorski honorar, ima avtor pravico do deleža na tako ustvarjenem čistem dohodku tudi v obliki sorazmernega dodatnega avtorskega honorarja.

46. člen

S samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona avtorji-sodelavci in delavci založniških organizacij, natančneje določijo pogoje, merila in način ugotavljanja, ali je avtor izpolnil pogoje iz 40. člena tega zakona in katere pravice iz 43. člena tega zakona pripadajo avtorju-sodelavcu ter kako se ugotavlja trajanje pravic avtorja-sodelavca.

S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka se določijo tudi osnove in okvirna merila za višino avtorskih honorarjev ter podrobneje urede pogoji in obseg pravice do dodatnega honorarja po 45. členu tega zakona tar način uveljavljanja te pravice.

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

47. člen

Z denarno kaznijo najmanj 25.000 dinarjev se kaznuje za prekršek založniška organizacija,

-        če ne objavi svojega vsakoletnega programa, programa usmeritve založniške dejavnosti za srednjeročno obdobje in poročila o izpolnitvi tega programa (11. člen);

-        če izda publikacijo brez katerega od podatkov iz 12. člena tega zakona;

-        če ne razgrne svojih programskih osnov in predloga programa založniške dejavnosti v skladu z 29. členom tega zakona;

-        če ne opravi postopka za sklenitev samoupravnega sporazuma po 30. členu tega zakona ali če pri vsakoletni objavi programa založniške dejavnosti ne navede ali je program usklajen v postopku iz 31. člena tega zakona.

Z denarno kaznijo najmanj 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba založniške organizacije, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

48. člen

Z denarno kaznijo najmanj 60.000 dinarjev se kaznuje prekršek organizacija združenega dela iz 14. člena tega zakona, ki ravna v nasprotju z navedenim členom ali stori prekršek iz 3. aline prvega odstavka prejšnjega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 30.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

49. člen

Z denarno kaznijo najmanj 40.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s 14. in 29. do 31. členom tega zakona.

Z denarno kaznijo najmanj 30.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

50. člen

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik oziroma skupnost iz 16. člena tega zakona, ki izda, založi ali razpeča publikacijo v nasprotju s 15. ali 16. členom tega zakona.

Zakon o založništvu (Uradni list SRS, št. 25/78) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

51. člen

Ustanovitelji morajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejeti akt iz drugega odstavka 23. člena tega zakona, ali svoj akt z njim uskladiti.

Če je ustanoviteljev več, morajo sprejeti samoupravni sporazum iz 22. člena v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ustanovitelji si lahko pridržijo pravico soglasja iz 21. člena tega zakona, če tako določijo s svojim aktom najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

52. člen

Založniške organizacije morajo uskladiti svoje statute in druge samoupravne splošne akte z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.

53. člen

Z dnem, ko časne veljati ta zakon, se v SR Sloveniji preneha uporabljati temeljni zakon o založniških podjetjih in založniških zavodih (Uradni list FLRJ, št. 44/49 in Uradni list SFRJ, št. 15/65).

54. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«.

Zakon o spremembah zakona o založništvu (Uradni list SRS, št. 42/86) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«.