Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o temeljih
vodnega režima, pomembnega za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin, in o meddržavnih vodah obsega:
-
Zakon o medrepubliških in meddržavnih vodah (Uradni list SFRJ, št. 2/74
z dne 10. 1. 1974),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o medrepubliških in meddržavnih
vodah (Uradni list SFRJ, št. 24/76 z dne 4. 6. 1976).
ZAKON
O TEMELJIH VODNEGA REŽIMA,
POMEMBNEGA ZA DVE ALI VEČ REPUBLIK OZIROMA AVTONOMNIH POKRAJIN, IN O MEDDRŽAVNIH VODAH
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se urejajo temelji vodnega
režima na vodnih tokovih, ki imajo pomen za dve ali več republik oziroma
avtonomnih pokrajin in temelji režima meddržavnih voda.
Vodni tokovi, ki imajo pomen za dve ali več republik oziroma
avtonomnih pokrajin, so vodni tokovi, ki tvorijo ali sekajo mejo med republikami,
in tisti, ki so določeni z dogovorom iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona
(v nadaljnjem besedilu: medrepubliški vodni tokovi).
Meddržavne vode so vode, ki tvorijo ali sekajo državno mejo.
Ta zakon se nanaša na tekoče, izvirne,
talne in stoječe medrepubliške in meddržavne vode.
Ta zakon se nanaša tudi na vode obalnega
morja Jugoslavije glede njihovega varstva pred onesnaženjem.
2. člen
Temelje režima medrepubliških vodnih tokov
in meddržavnih voda tvorijo elementi, ki vplivajo na kvalitativno in
kvantitativno stanje voda na določenem kraju in ob določenem času.
3. člen
Da bi bili zagotovljeni enotni temelji
vodnega režima na medrepubliških vodnih tokovih, lahko zainteresirane republike
in avtonomne pokrajine sporazumno določijo za te vode eno vodno
območje.
4. člen
Temelji vodnega režima iz 2. člena tega
zakona se določijo v vodnogospodarski osnovi za medrepubliški vodni tok oziroma
za meddržavne vode.
Vodnogospodarska osnova je dolgoročni načrt
za vzdrževanje in razvoj temelja vodnega režima na medrepubliškem vodnem toku
oziroma na meddržavnih vodah.
Vodnogospodarska osnova za medrepubliški
vodni tok oziroma meddržavne vode vsebuje zlasti obstoječe stanje vodnega
režima, glavne elemente in pogoje vzdrževanja in razvoja temeljev vodnega
režima, s katerimi se zagotavljajo najugodnejše tehnične in ekonomske
vodnogospodarske rešitve za obrambo pred škodljivim delovanjem voda, za njihovo
kvalitativno in kvantitativno varstvo in za kompleksno izkoriščanje voda, ki
imajo pomen za medsebojne in meddržavne odnose.
Zainteresirane republike in
avtonomne pokrajine opredelijo s sporazumom elemente, ki
tvorijo temelje vodnega režima v smislu 2. člena tega zakona (zlasti vodno
stanje, pretok, smer toka vode, hitrost vode, stanje ledu nošenje naplavin,
temperatura vode, fizikalna, kemična, biološka in bakteriološka sestava vode in
njene radioaktivne lastnosti) in določijo vodne tokove in njihove pritoke,
oziroma dele vodnih tokov in njihovih pritokov ter akumulacije na njih, ki se
štejejo za medrepubliške vodne tokove in za katere se
sprejema vodnogospodarska osnova iz prvega odstavka tega člena.
4.a člen
Na podlagi ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj vodnega
režima na medrepubliških vodnih tokovih in meddržavnih vodah se upošteva pri
sprejemanju družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti tudi dinamika razvoja
temeljev vodnega režima, določena z vodnogospodarskimi osnovami.
5. člen
Vodnogospodarsko osnovo za medrepubliški
vodni tok sprejemajo zainteresirane republike in avtonomne pokrajine sporazumno.
Vodnogospodarsko osnovo za meddržavne vode,
ki niso hkrati medrepubliški vodni tok, sprejema republika oziroma
avtonomna pokrajina v skladu z mednarodnimi pogodbami.
V skladu z določenimi temelji vodnega
režima v vodnogospodarski osnovi iz prvega odstavka tega člena urejajo
zainteresirane republike in avtonomne pokrajine
sporazumno vodni režim za posamezna območja porečij medrepubliških vodnih
tokov.
6. člen
Finančne obveznosti in druga
razmerja v zvezi z graditvijo vodnogospodarskih in drugih
objektov, izvajanjem del (jemanje kamenja, peska in proda idr.) ter rabo in varstvo voda na medrepubliških vodnih tokovih urejajo
zainteresirane republike oziroma avtonomni pokrajini z dogovorom.
II. VZDRŽEVANJE TEMELJEV VODNEGA REŽIMA
7. člen
Določeni temelji vodnega režima se vzdržujejo
z ukrepi za urejanje, za izkoriščanje in rabo voda (v nadaljnjem besedilu: raba
voda), za varstvo voda in za obrambo pred škodljivim delovanjem voda.
Dejavnost vzdrževanja, razvoja temeljev vodnega režima in
varstva voda iz prvega odstavka tega člena je posebnega družbenega pomena.
7.a člen
Vode se urejajo s tem, da se vzdržujejo medrepubliški
vodni tokovi in meddržavne vode, gradijo in
vzdržujejo vodnogospodarski objekti in naprave, ter z drugimi ukrepi za
urejanje, razvoj temeljev vodnega režima in varstvo voda, zlasti vode iz 26.
člena tega zakona.
1. Vodnogospodarsko soglasje in
vodnogospodarsko dovoljenje
8. člen
Za graditev novih ali rekonstrukcijo
sedanjih vodnogospodarskih in drugih objektov ter naprav in za dela (jemanje
peska, kamna in proda idr.) na medrepubliškem vodnem toku oziroma na
meddržavnih vodah, ki lahko povzročijo spremembe v naravnem ali umetno
upostavljenem vodnem režimu ali na katere vpliva vodni režim (v nadaljnjem
besedilu: graditev objektov in naprav), je potrebno soglasje pristojnega organa
v republiki oziroma avtonomni pokrajini
(vodnogospodarsko soglasje).
Vodnogospodarsko soglasje iz prvega odstavka tega člena da
pristojni organ republike oziroma avtonomne pokrajine, v kateri se gradi objekt
ali naprava. Če se objekt ali naprava gradi na medrepubliškem vodnem toku in so
z graditvijo zajeta deloma ozemlja več republik oziroma republik in avtonomnih
pokrajin, da vodnogospodarsko soglasje organ, ki je določen z dogovorom iz 6.
člena tega zakona.
9. člen
Vodnogospodarsko soglasje za graditev
objektov in naprav, ki utegnejo vplivati na vodni režim v drugi nizvodni ali
vzvodni republiki oziroma avtonomni pokrajini, se da
šele, ko se dobi poprejšnje soglasje pristojnega organa oziroma pooblaščene
organizacije omenjene republike oziroma avtonomne pokrajine (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), ali na podlagi pismenega obvestila pristojnega organa, da poprejšnje
soglasje ni potrebno.
Organ, ki je pristojen izdati
vodnogospodarsko soglasje, mora obvestiti pristojni organ, ki daje poprejšnje
soglasje, o slehernem objektu ali napravi, ki se namerava graditi na
medrepubliškem vodnem toku, in prositi za poprejšnje soglasje. Pristojni organ
druge republike oziroma avtonomne pokrajine mora v 30
dneh od prejema obvestila odgovoriti, ali je po njegovem mnenju poprejšnje
soglasje potrebno, ali v 90 dneh od dneva, ko prejme kompletno tehnično
dokumentacijo, dati ali odreči poprejšnje soglasje.
Brez poprejšnjega soglasja oziroma brez
pismenega obvestila, da soglasje ni potrebno, in brez sporazuma iz 6. člena
tega zakona, ni dovoljeno izdati vodnogospodarskega soglasja.
Pristojni organ, ki daje poprejšnje
soglasje, lahko veže to soglasje na pogoj, da mora organ, ki je pristojen za
vodnogospodarsko soglasje, s svojimi ukrepi poskrbeti, da se preprečijo ali
omilijo škodljive posledice, ki utegnejo nastati z graditvijo objekta ali
naprave.
10. člen
Vodnogospodarsko soglasje za graditev
objektov in naprav na območju porečja meddržavnih voda, ki je določeno v
mednarodni pogodbi, se daje v skladu s tako pogodbo in s poprejšnjim soglasjem
Zveznega komiteja za kmetijstvo.
11. člen
Za rabo voda in za izpuščanje odplak,
odpadkov ter drugih snovi, ki utegnejo onesnažiti medrepubliški vodni tok ali
meddržavne vode (v nadaljnjem besedilu: odplake), je potrebno vodnogospodarsko
dovoljenje pristojnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini.
Vodnogospodarsko dovoljenje za objekte in naprave iz prvega
odstavka tega zakona da organ, ki je dal vodnogospodarsko soglasje.
Vodnogospodarsko dovoljenje iz prvega
odstavka tega člena se izda za določen ali nedoločen čas.
12. člen
Vodnogospodarsko dovoljenje za rabo voda
oziroma za izpuščanje odplak, ki utegnejo vplivati na vodni režim v drugi
nizvodni ali vzvodni republiki oziroma avtonomni pokrajini, se da šele, ko se dobi poprejšnje soglasje pristojnega organa
omenjene republike oziroma avtonomne pokrajine ali na
podlagi njegovega pismenega obvestila, da poprejšnje soglasje ni potrebno.
Organ, ki je pristojen izdati
vodnogospodarsko dovoljenje, mora obvestiti pristojni organ, ki daje poprejšnje
soglasje, o sleherni nameravani rabi voda in slehernem
nameravanem izpuščanju odplak na medrepubliškem vodnem toku, in ga prositi za
poprejšnje soglasje. Pristojni organ druge republike oziroma avtonomne
pokrajine mora v 30 dneh od prejema obvestila odgovoriti, ali
je po njegovem mnenju poprejšnje soglasje potrebno, oziroma v 60 dneh od dneva,
ko prejme popolno tehnično dokumentacijo, dati ali odreči poprejšnje soglasje.
Brez poprejšnjega soglasja oziroma brez
pismenega obvestila, da soglasje ni potrebno, in brez sporazuma iz 6. člena
tega zakona ni dovoljeno izdati vodnogospodarskega dovoljenja.
Pristojni organ, ki daje poprejšnje
soglasje, lahko veže to soglasje na pogoj, da mora organ, ki je pristojen za
vodnogospodarsko dovoljenje, s svojimi ukrepi poskrbeti, da se preprečijo ali
omilijo škodljive posledice, ki bi utegnile nastati zaradi rabe vode ali
izpuščanja odplak.
13. člen
Režim polnjenja in praznjenja umetnih
akumulacij na medrepubliških vodnih tokovih, ki vpliva na vodni režim druge
republike oziroma avtonomne pokrajine, določijo s
sporazumom pristojni organi zainteresiranih republik oziroma avtonomnih
pokrajin.
Investitor oziroma uporabnik visokih jezov
je dolžan izdelati in hraniti dokumentacijo o posledicah, če bi se jez nenadoma
porušil ali bi se voda prelila čezenj, označiti črte, do koder bi segel poplavni
val, zagotoviti in v brezhibnem stanju vzdrževati te označbe in priprave, s
katerimi se obveščajo organizacije in občani na ogroženem območju in dajejo
alarmni znaki.
Kopijo dokumentacije o posledicah
morebitnega nenadnega rušenja jezu ali prelivanja vode čezenj mora poslati
investitor Zveznemu sekretariatu za narodno obrambo in pristojnim organom v
zainteresiranih republikah in avtonomnih pokrajinah v
treh mesecih od dneva začetka obratovanja visokega jezu.
14. člen
Vodnogospodarsko dovoljenje za rabo voda na
območju porečja meddržavnih voda, ki je določeno v mednarodni pogodbi, se izda
v skladu s tako pogodbo in s poprejšnjim soglasjem Zveznega komiteja za kmetijstvo in Zveznega komiteja za
narodno obrambo.
15. člen
Republika oziroma avtonomna pokrajina, katere organ da vodnogospodarsko soglasje ali izda
vodnogospodarsko dovoljenje brez poprejšnjega soglasja oziroma brez obvestila,
da poprejšnje soglasje ni potrebno (9., 12. oziroma 14. člen) ali brez
sporazuma iz 6. člena tega zakona, je odgovorna za škodo, ki nastane zaradi
tega v drugi republiki, avtonomni pokrajini oziroma
drugi državi.
Odgovornost za škodo iz prvega odstavka
tega člena je podana tudi, če se objekt ali naprava gradi brez
vodnogospodarskega soglasja oziroma če se voda rabi ali odplake izpuščajo brez
vodnogospodarskega dovoljenja.
2. Ukrepi za varstvo medrepubliških vodnih
tokov, meddržavnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije
16. člen
Glede na namen in stopnjo kakovosti voda
predpiše Zvezni izvršni svet klasifikacijo medrepubliških vodnih tokov,
meddržavnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije na podlagi mnenja
zainteresiranih republik in avtonomnih pokrajin.
S kakovostjo vode iz prvega odstavka tega
člena so mišljene zlasti fizikalna, kemična, biološka in bakteriološka sestava
vode ter njene radioaktivne lastnosti.
17. člen
Skladno s klasifikacijo iz prvega odstavka
16. člena tega zakona kategorizira pristojni organ v republiki oziroma
avtonomni pokrajini v sporazumu s pristojnimi organi drugih
zainteresiranih republik oziroma avtonomnih pokrajin
glede na kakovost vode, ki se želi doseči, medrepubliške vodne tokove,
meddržavne vode in vode obalnega morja Jugoslavije na območju republike
oziroma avtonomne pokrajine, katere organ je, meddržavne vode
pa tudi skladno z mednarodnimi pogodbami.
18. člen
Snovi, ki lahko spravijo v nevarnost
življenje in zdravje ljudi, rib in živali (v nadaljnjem besedilu: nevarne
snovi), ni dovoljeno izpuščati v medrepubliške vodne tokove, meddržavne vode in
vode obalnega morja Jugoslavije, če bi s svojo sestavo, količino ali stopnjo
radioaktivnosti poslabšale določene kategorije teh voda.
Da ne bi prihajale v medrepubliške vodne
tokove, meddržavne vode in vode obalnega morja Jugoslavije snovi, ki bi lahko
povzročile tolikšno spremembo njihove kemične, fizikalne, biološke ali
bakteriološke sestave, da bi omejile ali onemogočile njeno rabo (v nadaljnjem
besedilu: škodljive snovi), se lahko predpišejo potrebni varstveni ukrepi
(omejitev ali prepoved izpuščanja odplak, zgraditev objektov ali naprav za omilitev
onesnaženosti ali za prečiščevanje odplak ipd.).
Nevarne snovi, ki jih ni dovoljeno
izpuščati v medrepubliške vodne tokove, meddržavne vode in vode obalnega morja
Jugoslavije ter njihovo količino in stopnjo radioaktivnosti predpiše Zvezni
izvršni svet.
19. člen
Organizacije združenega dela in druge
organizacije, druge pravne osebe in posamezniki ne smejo onesnažiti
medrepubliških vodnih tokov, meddržavnih voda in voda obalnega morja
Jugoslavije v nasprotju z veljavnimi predpisi in mednarodnimi obveznostmi
Jugoslavije in so odgovorni, če jih onesnažijo.
Odgovornost za onesnaženje voda iz prvega
odstavka tega člena je podana tudi tedaj, kadar je onesnaženje posledica višje
sile, če uporabnik objekta ali naprave ni poprej ukrenil vsega, kar je bil po
veljavnih predpisih dolžan ukreniti, da ne pride do onesnaženja.
Organizacije združenega dela in druge
organizacije, druge pravne osebe in posamezniki, ki opravljajo gospodarsko ali
komunalno dejavnost, morajo voditi evidenco o vrsti, količini in stopnji onesnaženosti
izpuščenih odplak.
20. člen
Snovi, ki prihajajo po rabi v medrepubliške
vodne tokove, meddržavne vode ali vode obalnega morja Jugoslavije in se ne
razkrajajo v zadostni meri (detergenti idr.), ni dovoljeno dajati v notranji
promet.
Zvezni izvršni svet določi snovi iz prvega
odstavka tega člena, ki jih ni dovoljeno dajati v notranji promet.
21. člen
Ladje in druga plovila, ki uporabljajo za
pogon svojih strojev ali za ogrevanje kotlov nafto oziroma olje, morajo biti
tako opremljeni, da je preprečeno onesnaženje medrepubliških vodnih tokov,
meddržavnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije z nafto oziroma oljem.
22. člen
Odplake in druge odpadne snovi z ladij se
prevzemajo v določenih lukah, ki morajo imeti za to ustrezne priprave.
Druge luke morajo imeti najnujnejše
priprave za sprejemanje manjših količin odplak in drugih odpadnih snovi.
23. člen
Naftovodi in spojila ladij s pripravami na
obali ter priprave za sprejemanje, predelavo in hrambo večjih količin nafte
oziroma olja, morajo biti zgrajeni tako, da ne more nafta oziroma olje odtekati
v medrepubliške vodne tokove, meddržavne vode in vode obalnega morja
Jugoslavije. Ti objekti in te priprave morajo biti od časa do časa pregledani.
24. člen
Če poveljnik ladje ali druga odgovorna
oseba na ladji, ladjar ali uporabnik zemljišča opazi, da je prišlo do večje
onesnaženosti medrepubliških vodnih tokov, meddržavnih voda ali voda obalnega
morja Jugoslavije, mora to takoj naznaniti pristojnemu organu.
25. člen
Zvezni hidrometeorološki zavod je dolžan
nenehno spremljati in preiskovati kvantitativne in kvalitativne spremembe
medrepubliških vodnih tokov, meddržavnih voda in voda obalnega morja
Jugoslavije, dajati napovedi vremena in vodnih sprememb, opozarjati na
nevarnost onesnaženja teh voda in o tem obveščati zvezni upravni organ, ki je
pristojen za vodno gospodarstvo, ter druge zainteresirane zvezne organe in
organizacije.
Podatke o kvantitativnih in kvalitativnih
spremembah voda iz prvega odstavka tega člena v prejšnjem letu mora Zvezni
hidrometeorološki zavod objaviti v prvem polletju naslednjega leta.
Spremljanje in preiskovanje voda,
napovedovanje vremena in vodnih sprememb, obveščanje in opozarjanje po prvem
odstavku tega člena opravlja Zvezni hidrometeorološki zavod v dogovoru s
pristojnimi organi zainteresiranih republik.
Spremljanje in preiskovanje voda ter
obveščanje in opozarjanje po prvem odstavku tega člena glede nevarnih snovi
opravlja Zvezni zavod za zdravstveno varstvo v dogovoru z Zveznim
hidrometeorološkim za vodom in pristojnimi organi zainteresiranih republik.
26. člen
Voda iz medrepubliških vodnih tokov in
meddržavnih voda, ki je po vodnogospodarski osnovi (5. člen) namenjena za pitje
ali za proizvodnjo in predelavo živil ne sme vsebovati nevarnih snovi, ki bi
presegale predpisane meje. Glede fizikalne, kemične, biološke in bakteriološke
sestave ter radioaktivnih lastnosti mora ta voda ustrezati predpisanim pogojem.
3. Obramba pred škodljivim delovanjem
medrepubliških vodnih tokov in meddržavnih voda
27. člen
Škodljivo delovanje voda in ledu na
medrepubliških vodnih tokovih in meddržavnih vodah se preprečuje s
preventivnimi ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ledu (graditev nasipov, akumulacij in retenzij, regulacija rek,
urejanje hudournikov, varstvo zemljišč pred erozijo idr.) ter z določenimi
ukrepi za obrambo pred poplavami in ledom.
28. člen
Ukrepi in dela za obrambo pred poplavami in
ledom na določenem območju se določajo v načrtu za obrambo pred poplavami.
Če se območje za obrambo pred poplavami
razteza čez dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin, sprejmejo načrt za obrambo pred poplavami na takem območju
sporazumno pristojni organi v teh republikah in avtonomnih pokrajinah.
29. člen
V načrtu za obrambo pred poplavami je lahko
predvidena tudi udeležba enot Jugoslovanske ljudske armade, občanov in
organizacij združenega dela, če je nevarnost poplave tolikšna, da s sredstvi in
delavci, ki so na razpolago, ni mogoče zagotoviti obrambe.
Glede udeležbe enot Jugoslovanske ljudske
armade in uporabe njenih sredstev se mora z načrtom za obrambo pred poplavami
strinjati zvezni sekretar za narodno obrambo ali organ, ki ga ta pooblasti.
30. člen
Dokler traja nevarnost poplav in ledu, mora
organ ki je za to določen v načrtu za obrambo pred poplavami, o vseh pojavih in
o vsem, kar ukrepa na svojem območju in ima pomen za obrambo območij v drugih
republikah in avtonomnih pokrajinah, obveščati organe,
ki so pristojni za obrambo pred poplavami in ledom v omenjenih republikah
oziroma avtonomnih pokrajinah, in Zvezni komite za kmetijstvo. Republika oziroma avtonomna pokrajina, katere organ ne izvrši te obveznosti, je odgovorna za škodo, ki
zaradi tega nastane v drugi republiki oziroma avtonomni pokrajini.
Obvestilom iz prvega odstavka tega člena
morajo vse službe za zvezo dajati prednost.
III. POSEBNE DOLOČBE
31. člen
Za rabo vode iz akumulacije na medrepubliškem
vodnem toku, ki tvori mejo med republikama, se plačuje vodni prispevek, če je
bila akumulacija zgrajena do dneva uveljavitve tega zakona. Vodni prispevek
določita in si ga delita zadevni republiki po medsebojnem sporazumu.
Vodni prispevek iz prvega odstavka tega
člena se deli sorazmerno s površino porečja vodnega toka, površino akumulacije,
sredstvi, vloženimi v njeno zgraditev, z višino škode, nastale vzvodno ali
nizvodno od akumulacije, v posamezni republiki in po drugih ustreznih merilih.
32. člen
Vodni prispevek za uporabljeno vodo iz
akumulacije, ki je na območju ene republike in pripada zavezancu za vodni
prispevek na območju druge republike, katere gradnja se je začela ali končala
pred uveljavitvijo tega zakona, določa republika, v kateri je akumulacija, in
pripada njej.
Vodni prispevek iz prvega odstavka tega
člena ne sme biti višji od vodnega prispevka, ki se plačuje za rabo vode iz
drugih akumulacij v republiki, v kateri je akumulacija.
Če povzroči akumulacija iz prvega odstavka
tega člena navzlic temu, da izpolnjuje pogoje, ki so določeni v
vodnogospodarskem soglasju in vodnogospodarskem dovoljenju, škodljive posledice
v drugi republiki, se morata zainteresirani republiki sporazumeti o programu
del za njihovo odpravo in o uporabi vodnega prispevka.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
33. člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 1,000.000
dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali
druga pravna oseba, ki izpusti v medrepubliški vodni tok, meddržavne vode ali
vode obalnega morja Jugoslavije nevarno snov v nasprotju s prvim odstavkom 18.
člena ter prvim in drugim odstavkom 19. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 2.000 do 30.000
dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela oziroma
drugi pravni osebi, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega
člena.
34. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 500.000
dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali
druga pravna oseba:
1.
če gradi objekt ali napravo brez vodnogospodarskega soglasja (8. člen);
2.
če uporabi vodo ali izpusti odplake brez vodnogospodarskega dovoljenja
(prvi odstavek 11. člena);
3.
če za visoke jezove ne izdela in ne hrani potrebne dokumentacije, če ne
označi črt, do koder bi segel poplavni val, ali ne zagotovi ali ne vzdržuje v
brezhibnem stanju označb črte poplavnega vala in priprave, s katero se obvešča
ali daje alarmni znak (drugi odstavek 13. člena);
4.
če izpusti v medrepubliški vodni tok, meddržavne vode ali vode obalnega
morja Jugoslavije škodljivo snov v nasprotju s predpisanimi varstvenimi ukrepi
(drugi odstavek 18. člena);
5.
če da kljub prepovedi v notranji promet snov, ki po rabi prihaja v
medrepubliški vodni tok, meddržavne vode ali vode obalnega morja Jugoslavije in
se ne razkraja v zadostni meri (20. člen);
6.
če uporabi ladjo ali drugo plovilo, ki ni opremljeno tako, da je
preprečeno onesnaženje medrepubliškega vodnega toka, meddržavnih voda ali voda
obalnega morja Jugoslavije z nafto oziroma oljem (21. člen);
7.
če njena luka nima ustreznih priprav za prevzemanje odplak in drugih
odpadnih snovi z ladij (22. člen);
8.
če njen naftovod ali spojilo ladje s pripravami na obali ali priprave za
sprejemanje, predelavo in hrambo večjih količin nafte oziroma olja niso
zgrajeni tako, da ne more nafta oziroma olje odtekati v medrepubliški vodni
rok, meddržavne vode ali vode obalnega morja Jugoslavije (23. člen).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000
dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela oziroma
drugi pravni osebi, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega
člena.
35. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000
dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna
oseba:
1.
če ne pošlje kopije dokumentacije o posledicah morebitnega nenadnega
rušenja jezu ali prelivanja vode čezenj v določenem roku Zveznemu sekretariatu
za narodno obrambo ali pristojnim organom v zainteresiranih republikah in
avtonomnih pokrajinah (tretji odstavek 13. člena);
2.
če ne vodi ali ne vodi v redu predpisane evidence o izpuščanju odplak
(tretji odstavek 19. člena);
3.
če ne da prednosti obvestilom iz prvega odstavka 30. člena tega zakona
(drugi odstavek 30. člena).
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev
se kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela oziroma drugi
pravni osebi, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
36. člen
Z denarno kaznijo od 500 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če stori kakšno
dejanje iz prvega odstavka 33. člena, 1. do 6. in 8. točke prvega odstavka 34.
člena in 1. ter 2. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 50 do 2.000 dinarjev
se kaznuje za prekršek poveljnik ladje ali druga odgovorna oseba na njej,
ladjar ali uporabnik zemljišča, če ne naznani takoj pristojnemu organu, da je
prišlo do večje onesnaženosti medrepubliškega vodnega toka, meddržavnih voda
ali voda obalnega morja Jugoslavije.
Zakon o medrepubliških in meddržavnih vodah
(Uradni list SFRJ, št. 2/74) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Dokler ni sprejeta vodnogospodarska osnova
iz prvega odstavka 5. člena tega zakona, bodo posamezne elemente temeljev
vodnega režima iz 4. člena tega zakona zainteresirane republike urejale
sporazumno.
38. člen
Investitor visokega
jezu, ki je bil zgrajen do uveljavitve tega zakona ali bo zgrajen do 30.
septembra 1974, mora izdelati dokumentacijo iz drugega odstavka 13. člena tega
zakona in jo do konca leta 1974 poslati Zveznemu sekretariatu za narodno
obrambo in pristojnim organom v zainteresiranih republikah.
39. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, nehajo
veljati določbe 21. in 25. člena, kolikor se nanašajo na narodno obrambo in
vojaške potrebe, drugi odstavek 30. člena, 33. člen, tretji in četrti odstavek
37. člena, tretji in četrti odstavek 45. člena, četrti odstavek 52. člena,
drugi in tretji odstavek 53. člena, prvi in drugi odstavek 59. člena, četrti
odstavek 60. člena, in v zvezi s to določbo tudi njegov prvi odstavek, ter 64.,
73a in 73b člen temeljnega zakona o vodah (»Uradni list SFRJ« št. 13/65, 50/68
in 60/70).
40. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
»Uradnem listu SFRJ«.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
medrepubliških in meddržavnih vodah (Uradni list SFRJ, št. 24/76) spreminja 37. člen zakona tako, da se glasi:
»37. člen
Dokler ni sprejeta vodnogospodarska osnova
iz prvega odstavka 5. člena tega zakona, bodo posamezne elemente temeljev
vodnega režima iz 4. člena tega zakona zainteresirane republike in avtonomne pokrajine urejale
sporazumno.«;
spreminja 38. člen zakona tako, da
se glasi:
»38. člen
Investitor visokega
jezu, ki je bil zgrajen do uveljavitve tega zakona ali bo zgrajen do 30.
septembra 1974, mora izdelati dokumentacijo iz drugega odstavka 13. člena tega
zakona in jo do konca leta 1976 poslati Zveznemu
sekretariatu za narodno obrambo in pristojnim organom v zainteresiranih republikah
in avtonomnih pokrajinah.«;
ter vsebuje
naslednjo končno določbo:
»21. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
»Uradnem listu SFRJ«.«.