Zakon o temeljih vodnega režima, pomembnega za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin, in o meddržavnih vodah (ZTVR) ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o temeljih vodnega režima, pomembnega za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin, in o meddržavnih vodah obsega:

-        Zakon o medrepubliških in meddržavnih vodah (Uradni list SFRJ, št. 2/74 z dne 10. 1. 1974),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o medrepubliških in meddržavnih vodah (Uradni list SFRJ, št. 24/76 z dne 4. 6. 1976).

ZAKON

O TEMELJIH VODNEGA REŽIMA, POMEMBNEGA ZA DVE ALI VEČ REPUBLIK OZIROMA AVTONOMNIH POKRAJIN, IN O MEDDRŽAVNIH VODAH

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se urejajo temelji vodnega režima na vodnih tokovih, ki imajo pomen za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin in temelji režima meddržavnih voda.

Vodni tokovi, ki imajo pomen za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin, so vodni tokovi, ki tvorijo ali sekajo mejo med republikami, in tisti, ki so določeni z dogovorom iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: medrepubliški vodni tokovi).

Meddržavne vode so vode, ki tvorijo ali sekajo državno mejo.

Ta zakon se nanaša na tekoče, izvirne, talne in stoječe medrepubliške in meddržavne vode.

Ta zakon se nanaša tudi na vode obalnega morja Jugoslavije glede njihovega varstva pred onesnaženjem.

2. člen

Temelje režima medrepubliških vodnih tokov in meddržavnih voda tvorijo elementi, ki vplivajo na kvalitativno in kvantitativno stanje voda na določenem kraju in ob določenem času.

3. člen

Da bi bili zagotovljeni enotni temelji vodnega režima na medrepubliških vodnih tokovih, lahko zainteresirane republike in avtonomne pokrajine sporazumno določijo za te vode eno vodno območje.

4. člen

Temelji vodnega režima iz 2. člena tega zakona se določijo v vodnogospodarski osnovi za medrepubliški vodni tok oziroma za meddržavne vode.

Vodnogospodarska osnova je dolgoročni načrt za vzdrževanje in razvoj temelja vodnega režima na medrepubliškem vodnem toku oziroma na meddržavnih vodah.

Vodnogospodarska osnova za medrepubliški vodni tok oziroma meddržavne vode vsebuje zlasti obstoječe stanje vodnega režima, glavne elemente in pogoje vzdrževanja in razvoja temeljev vodnega režima, s katerimi se zagotavljajo najugodnejše tehnične in ekonomske vodnogospodarske rešitve za obrambo pred škodljivim delovanjem voda, za njihovo kvalitativno in kvantitativno varstvo in za kompleksno izkoriščanje voda, ki imajo pomen za medsebojne in meddržavne odnose.

Zainteresirane republike in avtonomne pokrajine opredelijo s sporazumom elemente, ki tvorijo temelje vodnega režima v smislu 2. člena tega zakona (zlasti vodno stanje, pretok, smer toka vode, hitrost vode, stanje ledu nošenje naplavin, temperatura vode, fizikalna, kemična, biološka in bakteriološka sestava vode in njene radioaktivne lastnosti) in določijo vodne tokove in njihove pritoke, oziroma dele vodnih tokov in njihovih pritokov ter akumulacije na njih, ki se štejejo za medrepubliške vodne tokove in za katere se sprejema vodnogospodarska osnova iz prvega odstavka tega člena.

4.a člen

Na podlagi ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj vodnega režima na medrepubliških vodnih tokovih in meddržavnih vodah se upošteva pri sprejemanju družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti tudi dinamika razvoja temeljev vodnega režima, določena z vodnogospodarskimi osnovami.

5. člen

Vodnogospodarsko osnovo za medrepubliški vodni tok sprejemajo zainteresirane republike in avtonomne pokrajine sporazumno.

Vodnogospodarsko osnovo za meddržavne vode, ki niso hkrati medrepubliški vodni tok, sprejema republika oziroma avtonomna pokrajina v skladu z mednarodnimi pogodbami.

V skladu z določenimi temelji vodnega režima v vodnogospodarski osnovi iz prvega odstavka tega člena urejajo zainteresirane republike in avtonomne pokrajine sporazumno vodni režim za posamezna območja porečij medrepubliških vodnih tokov.

6. člen

Finančne obveznosti in druga razmerja v zvezi z graditvijo vodnogospodarskih in drugih objektov, izvajanjem del (jemanje kamenja, peska in proda idr.) ter rabo in varstvo voda na medrepubliških vodnih tokovih urejajo zainteresirane republike oziroma avtonomni pokrajini z dogovorom.

II. VZDRŽEVANJE TEMELJEV VODNEGA REŽIMA

7. člen

Določeni temelji vodnega režima se vzdržujejo z ukrepi za urejanje, za izkoriščanje in rabo voda (v nadaljnjem besedilu: raba voda), za varstvo voda in za obrambo pred škodljivim delovanjem voda.

Dejavnost vzdrževanja, razvoja temeljev vodnega režima in varstva voda iz prvega odstavka tega člena je posebnega družbenega pomena.

7.a člen

Vode se urejajo s tem, da se vzdržujejo medrepubliški vodni tokovi in meddržavne vode, gradijo in vzdržujejo vodnogospodarski objekti in naprave, ter z drugimi ukrepi za urejanje, razvoj temeljev vodnega režima in varstvo voda, zlasti vode iz 26. člena tega zakona.

1. Vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje

8. člen

Za graditev novih ali rekonstrukcijo sedanjih vodnogospodarskih in drugih objektov ter naprav in za dela (jemanje peska, kamna in proda idr.) na medrepubliškem vodnem toku oziroma na meddržavnih vodah, ki lahko povzročijo spremembe v naravnem ali umetno upostavljenem vodnem režimu ali na katere vpliva vodni režim (v nadaljnjem besedilu: graditev objektov in naprav), je potrebno soglasje pristojnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini (vodnogospodarsko soglasje).

Vodnogospodarsko soglasje iz prvega odstavka tega člena da pristojni organ republike oziroma avtonomne pokrajine, v kateri se gradi objekt ali naprava. Če se objekt ali naprava gradi na medrepubliškem vodnem toku in so z graditvijo zajeta deloma ozemlja več republik oziroma republik in avtonomnih pokrajin, da vodnogospodarsko soglasje organ, ki je določen z dogovorom iz 6. člena tega zakona.

9. člen

Vodnogospodarsko soglasje za graditev objektov in naprav, ki utegnejo vplivati na vodni režim v drugi nizvodni ali vzvodni republiki oziroma avtonomni pokrajini, se da šele, ko se dobi poprejšnje soglasje pristojnega organa oziroma pooblaščene organizacije omenjene republike oziroma avtonomne pokrajine (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), ali na podlagi pismenega obvestila pristojnega organa, da poprejšnje soglasje ni potrebno.

Organ, ki je pristojen izdati vodnogospodarsko soglasje, mora obvestiti pristojni organ, ki daje poprejšnje soglasje, o slehernem objektu ali napravi, ki se namerava graditi na medrepubliškem vodnem toku, in prositi za poprejšnje soglasje. Pristojni organ druge republike oziroma avtonomne pokrajine mora v 30 dneh od prejema obvestila odgovoriti, ali je po njegovem mnenju poprejšnje soglasje potrebno, ali v 90 dneh od dneva, ko prejme kompletno tehnično dokumentacijo, dati ali odreči poprejšnje soglasje.

Brez poprejšnjega soglasja oziroma brez pismenega obvestila, da soglasje ni potrebno, in brez sporazuma iz 6. člena tega zakona, ni dovoljeno izdati vodnogospodarskega soglasja.

Pristojni organ, ki daje poprejšnje soglasje, lahko veže to soglasje na pogoj, da mora organ, ki je pristojen za vodnogospodarsko soglasje, s svojimi ukrepi poskrbeti, da se preprečijo ali omilijo škodljive posledice, ki utegnejo nastati z graditvijo objekta ali naprave.

10. člen

Vodnogospodarsko soglasje za graditev objektov in naprav na območju porečja meddržavnih voda, ki je določeno v mednarodni pogodbi, se daje v skladu s tako pogodbo in s poprejšnjim soglasjem Zveznega komiteja za kmetijstvo.

11. člen

Za rabo voda in za izpuščanje odplak, odpadkov ter drugih snovi, ki utegnejo onesnažiti medrepubliški vodni tok ali meddržavne vode (v nadaljnjem besedilu: odplake), je potrebno vodnogospodarsko dovoljenje pristojnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini.

Vodnogospodarsko dovoljenje za objekte in naprave iz prvega odstavka tega zakona da organ, ki je dal vodnogospodarsko soglasje.

Vodnogospodarsko dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se izda za določen ali nedoločen čas.

12. člen

Vodnogospodarsko dovoljenje za rabo voda oziroma za izpuščanje odplak, ki utegnejo vplivati na vodni režim v drugi nizvodni ali vzvodni republiki oziroma avtonomni pokrajini, se da šele, ko se dobi poprejšnje soglasje pristojnega organa omenjene republike oziroma avtonomne pokrajine ali na podlagi njegovega pismenega obvestila, da poprejšnje soglasje ni potrebno.

Organ, ki je pristojen izdati vodnogospodarsko dovoljenje, mora obvestiti pristojni organ, ki daje poprejšnje soglasje, o sleherni nameravani rabi voda in slehernem nameravanem izpuščanju odplak na medrepubliškem vodnem toku, in ga prositi za poprejšnje soglasje. Pristojni organ druge republike oziroma avtonomne pokrajine mora v 30 dneh od prejema obvestila odgovoriti, ali je po njegovem mnenju poprejšnje soglasje potrebno, oziroma v 60 dneh od dneva, ko prejme popolno tehnično dokumentacijo, dati ali odreči poprejšnje soglasje.

Brez poprejšnjega soglasja oziroma brez pismenega obvestila, da soglasje ni potrebno, in brez sporazuma iz 6. člena tega zakona ni dovoljeno izdati vodnogospodarskega dovoljenja.

Pristojni organ, ki daje poprejšnje soglasje, lahko veže to soglasje na pogoj, da mora organ, ki je pristojen za vodnogospodarsko dovoljenje, s svojimi ukrepi poskrbeti, da se preprečijo ali omilijo škodljive posledice, ki bi utegnile nastati zaradi rabe vode ali izpuščanja odplak.

13. člen

Režim polnjenja in praznjenja umetnih akumulacij na medrepubliških vodnih tokovih, ki vpliva na vodni režim druge republike oziroma avtonomne pokrajine, določijo s sporazumom pristojni organi zainteresiranih republik oziroma avtonomnih pokrajin.

Investitor oziroma uporabnik visokih jezov je dolžan izdelati in hraniti dokumentacijo o posledicah, če bi se jez nenadoma porušil ali bi se voda prelila čezenj, označiti črte, do koder bi segel poplavni val, zagotoviti in v brezhibnem stanju vzdrževati te označbe in priprave, s katerimi se obveščajo organizacije in občani na ogroženem območju in dajejo alarmni znaki.

Kopijo dokumentacije o posledicah morebitnega nenadnega rušenja jezu ali prelivanja vode čezenj mora poslati investitor Zveznemu sekretariatu za narodno obrambo in pristojnim organom v zainteresiranih republikah in avtonomnih pokrajinah v treh mesecih od dneva začetka obratovanja visokega jezu.

14. člen

Vodnogospodarsko dovoljenje za rabo voda na območju porečja meddržavnih voda, ki je določeno v mednarodni pogodbi, se izda v skladu s tako pogodbo in s poprejšnjim soglasjem Zveznega komiteja za kmetijstvo in Zveznega komiteja za narodno obrambo.

15. člen

Republika oziroma avtonomna pokrajina, katere organ da vodnogospodarsko soglasje ali izda vodnogospodarsko dovoljenje brez poprejšnjega soglasja oziroma brez obvestila, da poprejšnje soglasje ni potrebno (9., 12. oziroma 14. člen) ali brez sporazuma iz 6. člena tega zakona, je odgovorna za škodo, ki nastane zaradi tega v drugi republiki, avtonomni pokrajini oziroma drugi državi.

Odgovornost za škodo iz prvega odstavka tega člena je podana tudi, če se objekt ali naprava gradi brez vodnogospodarskega soglasja oziroma če se voda rabi ali odplake izpuščajo brez vodnogospodarskega dovoljenja.

2. Ukrepi za varstvo medrepubliških vodnih tokov, meddržavnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije

16. člen

Glede na namen in stopnjo kakovosti voda predpiše Zvezni izvršni svet klasifikacijo medrepubliških vodnih tokov, meddržavnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije na podlagi mnenja zainteresiranih republik in avtonomnih pokrajin.

S kakovostjo vode iz prvega odstavka tega člena so mišljene zlasti fizikalna, kemična, biološka in bakteriološka sestava vode ter njene radioaktivne lastnosti.

17. člen

Skladno s klasifikacijo iz prvega odstavka 16. člena tega zakona kategorizira pristojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini v sporazumu s pristojnimi organi drugih zainteresiranih republik oziroma avtonomnih pokrajin glede na kakovost vode, ki se želi doseči, medrepubliške vodne tokove, meddržavne vode in vode obalnega morja Jugoslavije na območju republike oziroma avtonomne pokrajine, katere organ je, meddržavne vode pa tudi skladno z mednarodnimi pogodbami.

18. člen

Snovi, ki lahko spravijo v nevarnost življenje in zdravje ljudi, rib in živali (v nadaljnjem besedilu: nevarne snovi), ni dovoljeno izpuščati v medrepubliške vodne tokove, meddržavne vode in vode obalnega morja Jugoslavije, če bi s svojo sestavo, količino ali stopnjo radioaktivnosti poslabšale določene kategorije teh voda.

Da ne bi prihajale v medrepubliške vodne tokove, meddržavne vode in vode obalnega morja Jugoslavije snovi, ki bi lahko povzročile tolikšno spremembo njihove kemične, fizikalne, biološke ali bakteriološke sestave, da bi omejile ali onemogočile njeno rabo (v nadaljnjem besedilu: škodljive snovi), se lahko predpišejo potrebni varstveni ukrepi (omejitev ali prepoved izpuščanja odplak, zgraditev objektov ali naprav za omilitev onesnaženosti ali za prečiščevanje odplak ipd.).

Nevarne snovi, ki jih ni dovoljeno izpuščati v medrepubliške vodne tokove, meddržavne vode in vode obalnega morja Jugoslavije ter njihovo količino in stopnjo radioaktivnosti predpiše Zvezni izvršni svet.

19. člen

Organizacije združenega dela in druge organizacije, druge pravne osebe in posamezniki ne smejo onesnažiti medrepubliških vodnih tokov, meddržavnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije v nasprotju z veljavnimi predpisi in mednarodnimi obveznostmi Jugoslavije in so odgovorni, če jih onesnažijo.

Odgovornost za onesnaženje voda iz prvega odstavka tega člena je podana tudi tedaj, kadar je onesnaženje posledica višje sile, če uporabnik objekta ali naprave ni poprej ukrenil vsega, kar je bil po veljavnih predpisih dolžan ukreniti, da ne pride do onesnaženja.

Organizacije združenega dela in druge organizacije, druge pravne osebe in posamezniki, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno dejavnost, morajo voditi evidenco o vrsti, količini in stopnji onesnaženosti izpuščenih odplak.

20. člen

Snovi, ki prihajajo po rabi v medrepubliške vodne tokove, meddržavne vode ali vode obalnega morja Jugoslavije in se ne razkrajajo v zadostni meri (detergenti idr.), ni dovoljeno dajati v notranji promet.

Zvezni izvršni svet določi snovi iz prvega odstavka tega člena, ki jih ni dovoljeno dajati v notranji promet.

21.  člen

Ladje in druga plovila, ki uporabljajo za pogon svojih strojev ali za ogrevanje kotlov nafto oziroma olje, morajo biti tako opremljeni, da je preprečeno onesnaženje medrepubliških vodnih tokov, meddržavnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije z nafto oziroma oljem.

22. člen

Odplake in druge odpadne snovi z ladij se prevzemajo v določenih lukah, ki morajo imeti za to ustrezne priprave.

Druge luke morajo imeti najnujnejše priprave za sprejemanje manjših količin odplak in drugih odpadnih snovi.

23. člen

Naftovodi in spojila ladij s pripravami na obali ter priprave za sprejemanje, predelavo in hrambo večjih količin nafte oziroma olja, morajo biti zgrajeni tako, da ne more nafta oziroma olje odtekati v medrepubliške vodne tokove, meddržavne vode in vode obalnega morja Jugoslavije. Ti objekti in te priprave morajo biti od časa do časa pregledani.

24. člen

Če poveljnik ladje ali druga odgovorna oseba na ladji, ladjar ali uporabnik zemljišča opazi, da je prišlo do večje onesnaženosti medrepubliških vodnih tokov, meddržavnih voda ali voda obalnega morja Jugoslavije, mora to takoj naznaniti pristojnemu organu.

25. člen

Zvezni hidrometeorološki zavod je dolžan nenehno spremljati in preiskovati kvantitativne in kvalitativne spremembe medrepubliških vodnih tokov, meddržavnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije, dajati napovedi vremena in vodnih sprememb, opozarjati na nevarnost onesnaženja teh voda in o tem obveščati zvezni upravni organ, ki je pristojen za vodno gospodarstvo, ter druge zainteresirane zvezne organe in organizacije.

Podatke o kvantitativnih in kvalitativnih spremembah voda iz prvega odstavka tega člena v prejšnjem letu mora Zvezni hidrometeorološki zavod objaviti v prvem polletju naslednjega leta.

Spremljanje in preiskovanje voda, napovedovanje vremena in vodnih sprememb, obveščanje in opozarjanje po prvem odstavku tega člena opravlja Zvezni hidrometeorološki zavod v dogovoru s pristojnimi organi zainteresiranih republik.

Spremljanje in preiskovanje voda ter obveščanje in opozarjanje po prvem odstavku tega člena glede nevarnih snovi opravlja Zvezni zavod za zdravstveno varstvo v dogovoru z Zveznim hidrometeorološkim za vodom in pristojnimi organi zainteresiranih republik.

26. člen

Voda iz medrepubliških vodnih tokov in meddržavnih voda, ki je po vodnogospodarski osnovi (5. člen) namenjena za pitje ali za proizvodnjo in predelavo živil ne sme vsebovati nevarnih snovi, ki bi presegale predpisane meje. Glede fizikalne, kemične, biološke in bakteriološke sestave ter radioaktivnih lastnosti mora ta voda ustrezati predpisanim pogojem.

3. Obramba pred škodljivim delovanjem medrepubliških vodnih tokov in meddržavnih voda

27. člen

Škodljivo delovanje voda in ledu na medrepubliških vodnih tokovih in meddržavnih vodah se preprečuje s preventivnimi ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ledu (graditev nasipov, akumulacij in retenzij, regulacija rek, urejanje hudournikov, varstvo zemljišč pred erozijo idr.) ter z določenimi ukrepi za obrambo pred poplavami in ledom.

28. člen

Ukrepi in dela za obrambo pred poplavami in ledom na določenem območju se določajo v načrtu za obrambo pred poplavami.

Če se območje za obrambo pred poplavami razteza čez dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin, sprejmejo načrt za obrambo pred poplavami na takem območju sporazumno pristojni organi v teh republikah in avtonomnih pokrajinah.

29. člen

V načrtu za obrambo pred poplavami je lahko predvidena tudi udeležba enot Jugoslovanske ljudske armade, občanov in organizacij združenega dela, če je nevarnost poplave tolikšna, da s sredstvi in delavci, ki so na razpolago, ni mogoče zagotoviti obrambe.

Glede udeležbe enot Jugoslovanske ljudske armade in uporabe njenih sredstev se mora z načrtom za obrambo pred poplavami strinjati zvezni sekretar za narodno obrambo ali organ, ki ga ta pooblasti.

30. člen

Dokler traja nevarnost poplav in ledu, mora organ ki je za to določen v načrtu za obrambo pred poplavami, o vseh pojavih in o vsem, kar ukrepa na svojem območju in ima pomen za obrambo območij v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah, obveščati organe, ki so pristojni za obrambo pred poplavami in ledom v omenjenih republikah oziroma avtonomnih pokrajinah, in Zvezni komite za kmetijstvo. Republika oziroma avtonomna pokrajina, katere organ ne izvrši te obveznosti, je odgovorna za škodo, ki zaradi tega nastane v drugi republiki oziroma avtonomni pokrajini.

Obvestilom iz prvega odstavka tega člena morajo vse službe za zvezo dajati prednost.

III. POSEBNE DOLOČBE

31. člen

Za rabo vode iz akumulacije na medrepubliškem vodnem toku, ki tvori mejo med republikama, se plačuje vodni prispevek, če je bila akumulacija zgrajena do dneva uveljavitve tega zakona. Vodni prispevek določita in si ga delita zadevni republiki po medsebojnem sporazumu.

Vodni prispevek iz prvega odstavka tega člena se deli sorazmerno s površino porečja vodnega toka, površino akumulacije, sredstvi, vloženimi v njeno zgraditev, z višino škode, nastale vzvodno ali nizvodno od akumulacije, v posamezni republiki in po drugih ustreznih merilih.

32. člen

Vodni prispevek za uporabljeno vodo iz akumulacije, ki je na območju ene republike in pripada zavezancu za vodni prispevek na območju druge republike, katere gradnja se je začela ali končala pred uveljavitvijo tega zakona, določa republika, v kateri je akumulacija, in pripada njej.

Vodni prispevek iz prvega odstavka tega člena ne sme biti višji od vodnega prispevka, ki se plačuje za rabo vode iz drugih akumulacij v republiki, v kateri je akumulacija.

Če povzroči akumulacija iz prvega odstavka tega člena navzlic temu, da izpolnjuje pogoje, ki so določeni v vodnogospodarskem soglasju in vodnogospodarskem dovoljenju, škodljive posledice v drugi republiki, se morata zainteresirani republiki sporazumeti o programu del za njihovo odpravo in o uporabi vodnega prispevka.

IV. KAZENSKE DOLOČBE

33. člen

Z denarno kaznijo od 20.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki izpusti v medrepubliški vodni tok, meddržavne vode ali vode obalnega morja Jugoslavije nevarno snov v nasprotju s prvim odstavkom 18. člena ter prvim in drugim odstavkom 19. člena tega zakona.

Z denarno kaznijo od 2.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela oziroma drugi pravni osebi, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.

34. člen

Z denarno kaznijo od 10.000 do 500.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:

1.      če gradi objekt ali napravo brez vodnogospodarskega soglasja (8. člen);

2.      če uporabi vodo ali izpusti odplake brez vodnogospodarskega dovoljenja (prvi odstavek 11. člena);

3.      če za visoke jezove ne izdela in ne hrani potrebne dokumentacije, če ne označi črt, do koder bi segel poplavni val, ali ne zagotovi ali ne vzdržuje v brezhibnem stanju označb črte poplavnega vala in priprave, s katero se obvešča ali daje alarmni znak (drugi odstavek 13. člena);

4.      če izpusti v medrepubliški vodni tok, meddržavne vode ali vode obalnega morja Jugoslavije škodljivo snov v nasprotju s predpisanimi varstvenimi ukrepi (drugi odstavek 18. člena);

5.      če da kljub prepovedi v notranji promet snov, ki po rabi prihaja v medrepubliški vodni tok, meddržavne vode ali vode obalnega morja Jugoslavije in se ne razkraja v zadostni meri (20. člen);

6.      če uporabi ladjo ali drugo plovilo, ki ni opremljeno tako, da je preprečeno onesnaženje medrepubliškega vodnega toka, meddržavnih voda ali voda obalnega morja Jugoslavije z nafto oziroma oljem (21. člen);

7.      če njena luka nima ustreznih priprav za prevzemanje odplak in drugih odpadnih snovi z ladij (22. člen);

8.      če njen naftovod ali spojilo ladje s pripravami na obali ali priprave za sprejemanje, predelavo in hrambo večjih količin nafte oziroma olja niso zgrajeni tako, da ne more nafta oziroma olje odtekati v medrepubliški vodni rok, meddržavne vode ali vode obalnega morja Jugoslavije (23. člen).

Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela oziroma drugi pravni osebi, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.

35. člen

Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:

1.      če ne pošlje kopije dokumentacije o posledicah morebitnega nenadnega rušenja jezu ali prelivanja vode čezenj v določenem roku Zveznemu sekretariatu za narodno obrambo ali pristojnim organom v zainteresiranih republikah in avtonomnih pokrajinah (tretji odstavek 13. člena);

2.      če ne vodi ali ne vodi v redu predpisane evidence o izpuščanju odplak (tretji odstavek 19. člena);

3.      če ne da prednosti obvestilom iz prvega odstavka 30. člena tega zakona (drugi odstavek 30. člena).

Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela oziroma drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

36. člen

Z denarno kaznijo od 500 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če stori kakšno dejanje iz prvega odstavka 33. člena, 1. do 6. in 8. točke prvega odstavka 34. člena in 1. ter 2. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona.

Z denarno kaznijo od 50 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek poveljnik ladje ali druga odgovorna oseba na njej, ladjar ali uporabnik zemljišča, če ne naznani takoj pristojnemu organu, da je prišlo do večje onesnaženosti medrepubliškega vodnega toka, meddržavnih voda ali voda obalnega morja Jugoslavije.

Zakon o medrepubliških in meddržavnih vodah (Uradni list SFRJ, št. 2/74) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

37. člen

Dokler ni sprejeta vodnogospodarska osnova iz prvega odstavka 5. člena tega zakona, bodo posamezne elemente temeljev vodnega režima iz 4. člena tega zakona zainteresirane republike urejale sporazumno.

38. člen

Investitor visokega jezu, ki je bil zgrajen do uveljavitve tega zakona ali bo zgrajen do 30. septembra 1974, mora izdelati dokumentacijo iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in jo do konca leta 1974 poslati Zveznemu sekretariatu za narodno obrambo in pristojnim organom v zainteresiranih republikah.

39. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, nehajo veljati določbe 21. in 25. člena, kolikor se nanašajo na narodno obrambo in vojaške potrebe, drugi odstavek 30. člena, 33. člen, tretji in četrti odstavek 37. člena, tretji in četrti odstavek 45. člena, četrti odstavek 52. člena, drugi in tretji odstavek 53. člena, prvi in drugi odstavek 59. člena, četrti odstavek 60. člena, in v zvezi s to določbo tudi njegov prvi odstavek, ter 64., 73a in 73b člen temeljnega zakona o vodah (»Uradni list SFRJ« št. 13/65, 50/68 in 60/70).

40. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o medrepubliških in meddržavnih vodah (Uradni list SFRJ, št. 24/76) spreminja 37. člen zakona tako, da se glasi:

»37. člen

Dokler ni sprejeta vodnogospodarska osnova iz prvega odstavka 5. člena tega zakona, bodo posamezne elemente temeljev vodnega režima iz 4. člena tega zakona zainteresirane republike in avtonomne pokrajine urejale sporazumno.«;

spreminja 38. člen zakona tako, da se glasi:

»38. člen

Investitor visokega jezu, ki je bil zgrajen do uveljavitve tega zakona ali bo zgrajen do 30. septembra 1974, mora izdelati dokumentacijo iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in jo do konca leta 1976 poslati Zveznemu sekretariatu za narodno obrambo in pristojnim organom v zainteresiranih republikah in avtonomnih pokrajinah.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»21. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«.«.