Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o varstvu konkurence
obsega:
-
Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93 z dne 9. 4. 1993),
-
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK (Uradni list RS, št.
56/99 z dne 13. 7. 1999),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu potrošnikov – ZVPot-A
(Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002).
ZAKON
O VARSTVU KONKURENCE
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Prepovedana so dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo
konkurenco na trgu ali nasprotujejo dobrim poslovnim običajem pri nastopanju na
trgu ali pomenijo nedovoljeno špekulacijo.
2. člen
Ta zakon velja za pravne in fizične osebe, ki opravljajo
gospodarsko dejavnost, ne glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko in
lastninsko pripadnost (v nadaljnjem besedilu: podjetja).
Kot gospodarska dejavnost se šteje vsaka dejavnost, ki se
opravlja na trgu, zlasti pa: nakup in prodaja blaga, proizvodnja, prevozne,
turistične, gradbene, blagovno-prometne in kakršne koli druge storitve, pa tudi
bančni, finančni, zavarovalni in podobni posli.
Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za posle javnih
podjetij, če njihovo ravnanje ni določeno z zakonom ali aktom pristojnega
državnega organa.
Ta zakon se uporablja tudi za podjetja in osebe, ki imajo
svoj sedež oziroma prebivališče zunaj Republike Slovenije, če njihova dejanja učinkujejo
na ozemlju Republike Slovenije.
II. OMEJEVANJE KONKURENCE
3. člen
(prenehal
veljati)
4. člen
(prenehal
veljati)
5. člen
(prenehal
veljati)
6. člen
(prenehal
veljati)
7. člen
(prenehal
veljati)
8. člen
(prenehal
veljati)
9. člen
(prenehal
veljati)
10. člen
(prenehal
veljati)
11. člen
(prenehal
veljati)
12. člen
(prenehal
veljati)
III. NELOJALNA KONKURENCA
13. člen
Nelojalna konkurenca je prepovedana.
Nelojalna konkurenca je dejanje podjetja pri nastopanju na
trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči
ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu.
Kot dejanja nelojalne konkurence po prejšnjem odstavku se štejejo
zlasti:
-
reklamiranje, oglašanje ali ponujanje blaga ali storitev z navajanjem
neresničnih podatkov ali podatkov in izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo
ustvariti zmedo na trgu ali z zlorabo nepoučenosti ali lahkovernosti
potrošnikov;
-
(prenehala
veljati);
-
reklamiranje, oglašanje ali ponujanje blaga ali storitev ali
omalovaževanje drugega podjetja s sklicevanjem na narodnostno, rasno, politično
ali versko pripadnost;
-
dajanje podatkov o drugem podjetju, če ti podatki škodijo ali utegnejo
škoditi ugledu in poslovanju drugega podjetja;
-
prodaja blaga z označbami ali podatki, ki ustvarjajo ali utegnejo
ustvariti zmedo glede izvora, načina proizvodnje, količine, kakovosti ali
drugih lastnosti blaga;
-
prikrivanje napak blaga ali storitev ali kakšno drugačno zavajanje
potrošnikov;
-
dejanja, usmerjena v prekinitev poslovnega razmerja med drugimi podjetji
ali k preprečevanju ali oteževanju takih razmerij;
-
neupravičeno neizpolnjevanje ali razdiranje pogodbe s kakšnim podjetjem,
da bi se sklenila enaka ali podobna pogodba z drugim podjetjem;
-
oglaševanje navidezne razprodaje ali navideznega znižanja cen in podobna
dejanja, ki zavajajo potrošnike glede cen;
-
neupravičena uporaba imena, firme, znamke ali kakšne druge oznake
drugega podjetja, ne glede na to ali je drugo podjetje dalo soglasje, če se s
tem ustvari ali utegne ustvariti zmeda na trgu;
-
dajanje ali obljubljanje daril, premoženjske ali drugačne koristi
drugemu podjetju, njegovemu delavcu ali osebi, ki dela za drugo podjetje, da bi
se darovalcu omogočila ugodnost v škodo kakšnega podjetja ali potrošnikov;
-
nepooblaščena uporaba storitev trgovskega potnika, trgovskega
predstavnika ali zastopnika drugega podjetja;
-
pridobivanje kupcev blaga ali uporaba storitev z dajanjem ali
obljubljanjem nagrad ali kakšne druge premoženjske koristi ali ugodnosti, ki po
vrednosti občutneje presega vrednost blaga ali storitve, s katero naj kupec
pridobi možnost nagrade;
-
protipravno pridobivanje poslovne tajnosti drugega podjetja ali
neupravičeno izkoriščanje zaupane poslovne tajnosti drugega podjetja.
IV. NEDOVOLJENA ŠPEKULACIJA
14. člen
(prenehal
veljati)
V. DUMPINŠKI IN SUBVENCIONIRAN UVOZ
15. člen
Šteje se, da gre za dumpinški uvoz, če je blago uvoženo po
ceni, ki je nižja od normalne vrednosti.
Šteje se, da gre za subvencionirani uvoz, kadar je bilo
blago, ki se uvaža, deležno neposredne ali posredne pomoči pri proizvodnji ali
izvozu v državi, iz katere blago izvira ali iz katere se uvaža.
Za normalno, vrednost se šteje primerljiva cena, ki se na
trgu države, iz katere se blago izvaža, v rednem trgovanju zaračunava za
podobno blago, ali pa druga vrednost, ugotovljena z mednarodnimi pogodbami, ki
veljajo za Republiko Slovenijo.
16. člen
Vlada lahko, če se v predpisanem postopku ugotovi, da gre za
dumpinški ali subvencionirani uvoz, in če se ugotovi, da takšen uvoz povzroča
znatno škodo domači proizvodnji istovrstnega blaga ali če takšna škoda grozi
ali če takšen uvoz znatno zavira razvoj domače proizvodnje istovrstnega blaga,
uvede antidumpinške dajatve ali kompenzacijske carine.
Če se ugotovi, da obstajajo pogoji za uvedbo antidumpinške
dajatve ali kompenzacijske carine, ta ne sme biti večja od stopnje dumpinga ali
zneska subvencije in velja za čas in v višini, ki sta potrebna, da se
nevtralizira dumping ali subvencija, ki povzroča škodo.
Predlog za uvedbo antidumpinške dajatve ali kompenzacijske
carine lahko vloži eno ali več podjetij, ki pomeni znaten del proizvodnje istovrstnega
ali podobnega blaga.
Predlog mora vsebovati podatke, iz katerih izhaja verjetnost,
da obstaja dumpinški ali subvencionirani uvoz, škoda, ki nastaja ali utegne
nastati na podlagi takšnega uvoza, ter vzročna zveza med dumpinškim oziroma
subvencioniranim uvozom ter škodo ali morebitno škodo.
Ukrepi iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo na način
po postopku, določenem v tem zakonu in predpisih, ki jih na njegovi podlagi
izda Vlada Republike Slovenije.
VI. OMEJEVANJE TRGA Z OBLASTNIMI AKTI IN DEJANJI
17. člen
(prenehal
veljati)
18. člen
(prenehal
veljati)
19. člen
(prenehal
veljati)
20. člen
(prenehal
veljati)
21. člen
(prenehal
veljati)
VII. VARSTVO KONKURENCE
22. člen
(prenehal
veljati)
23. člen
(prenehal
veljati)
24. člen
Urad opravlja naloge, določene s tem zakonom, zlasti pa:
-
(prenehala
veljati);
-
(prenehala
veljati);
-
(prenehala
veljati);
-
(prenehala
veljati);
-
(prenehala
veljati);
-
(prenehala
veljati);
-
(prenehala
veljati);
-
(prenehala
veljati);
-
opravlja strokovne naloge v postopkih po 16. členu tega zakona.
Če urad ugotovi, da sporazumi, sklepi, ravnanja ali sklepi o
združitvi podjetij nasprotujejo temu zakonu, izda odločbo, s katero razveljavi
sporazum ali sklep ali prepove ravnanje ali združitev podjetij. (prenehal
veljati)
Urad lahko na predlog zainteresiranega podjetja ali združenja
podjetij izda odločbo, s katero ugotovi, da se določene vrste omejitev, ki
izhajajo iz sporazumov, sklepov ali ravnanj v skladu s 7. členom tega zakona,
ne štejejo kot prepovedane. (prenehal
veljati)
Odločbe urada po drugem in tretjem odstavku tega člena so
dokončne in zoper njih ni mogoča pritožba ali upravni spor. (prenehal
veljati)
25. člen
(prenehal
veljati)
26. člen
Prizadeti udeleženec v prometu blaga ali storitev na trgu
lahko s tožbo v pravdnem postopku zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne
konkurence, uničenje predmetov, s katerimi je bilo storjeno dejanje nelojalne
konkurence in vzpostavitev prejšnjega stanja, če je to mogoče.
Če je bilo dejanje nelojalne konkurence storjeno s sredstvi
javnega obveščanja ali na podoben način (npr. z lepaki, napisi na javnih krajih
itd.) ali je dejanje prizadelo veliko udeležencev, lahko prizadeti udeleženec
zahteva tudi objavo sodbe v sredstvih javnega obveščanja.
27. člen
Če je z dejanji, ki so po tem zakonu nedopustna, komu
storjena škoda, sme ta zahtevati odškodnino po pravilih obligacijskega prava.
28. člen
Organi tržne inšpekcije v skladu s svojimi pooblastili
nadzirajo izvajanje določb tega zakona in izrekajo ukrepe v skladu z zakonom.
Organ tržne inšpekcije mora v skladu s svojimi pooblastili
zlasti:
-
obvestiti urad o sporazumih, sklepih in dejanjih, za katera meni, da
omejujejo konkurenco (3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. člen);
-
na lastno pobudo ali na predlog tožeče stranke začasno prepovedati
dejanja, za katera je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi
tega dejanja (13. člen);
-
začasno prepovedati dejanja, za katera meni, da so nedovoljena
špekulacija (14. člen);
-
vložiti ovadbo pristojnemu državnemu tožilcu za začetek postopka zaradi
dejanj, ki so po tem zakonu gospodarski prestopek;
-
(prenehala
veljati);
-
predlagati državnemu tožilcu, da začne upravni spor po tretjem odstavku
29. člena;
-
uporabiti druge ukrepe v skladu z zakonom.
29. člen
(prenehal
veljati)
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
30. člen
Z denarno kaznijo najmanj 3,000.000 tolarjev se kaznuje za
gospodarski prestopek podjetje iz 2. člena:
-
če sklene kartelni sporazum, če sprejme sklep ali če je udeleženo pri
usklajenem ravnanju (3. člen);
-
če stori dejanje, s katerim se kdo od udeležencev omejuje pri določanju
pogojev poslovanja na trgu s tretjimi osebami (9. člen);
-
če zlorabi prevladujoči položaj na trgu (10. in 11. člen);
-
če stori dejanje nelojalne konkurence (13. člen);
-
če stori dejanje nedovoljene špekulacije (14. člen);
-
če ne upošteva ukrepov omejitve prometa (20. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za
gospodarski prestopek odgovorna oseba, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
31. člen
Posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega člena v zvezi s
samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo
najmanj 1,000.000 tolarjev.
32. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,500.000 tolarjev se kaznuje za
gospodarski prestopek podjetje, ki ne obvesti urada o nameravani združitvi v primeru
iz 12. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za
gospodarski prestopek odgovorna oseba, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
33. člen
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek odgovorna oseba državnih organov in organov lokalne skupnosti,
podjetja ali druge organizacije ter posameznik, ki izvršuje javna pooblastila,
če stori dejanje ali izda akt, s katerim se omejuje prosto nastopanje podjetij
na trgu (17. člen).
Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS,
št. 18/93)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Z dnem ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati 20., 21.,
22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 39., 40., 41.,
44. in 45. člen Zakona o trgovini (Uradni list SFRJ, št, 46/90) in Zakon o
ukrepih omejevanja trga in prostega prometa blaga in storitev, pomembnih za vso
državo (Uradni list SFRJ, št. 28/75, 54/86 in 73/90).
35. člen
Urad prične z delom najkasneje do 30. 9. 1993.
Do pričetka dela urada opravlja njegove naloge po tem zakonu
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona,
se opravijo in končajo po predpisih, po katerih so bili začeti. Če so kazenske
sankcije po tem zakonu za storilca milejše, se glede njih uporablja ta zakon.
Do uveljavitve Zakona o državnem tožilstvu opravlja naloge
državnega tožilca po 28. in 29. členu tega zakona javni tožilec.
36. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence –
ZPOmK (Uradni list RS, št. 56/99)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»63. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
varstvu potrošnikov – ZVPot-A (Uradni list RS, št. 110/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»68. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.