Opozorilo: Besedilo
osnovnega predpisa
ZAKON
O STANDARDIZACIJI (ZSta-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon opredeljuje cilje in načela
slovenske nacionalne standardizacije, določa status slovenskega nacionalnega
organa za standarde, njegove naloge, članstvo, način financiranja ter ureja
pripravo, sprejem in izdajo slovenskega nacionalnega standarda in njegovo
uporabo.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, oziroma
tisti, ki se v zvezi s standardizacijo najpogosteje uporabljajo, imajo
naslednji pomen:
-
standardizacija je dejavnost vzpostavljanja določil glede na dejanske
ali možne težave za skupno in ponavljajočo se uporabo z namenom, da se doseže
optimalna stopnja urejenosti na danem področju;
-
mednarodna standardizacija je standardizacija, v katero se vključujejo
ustrezni organi iz vseh držav;
-
evropska standardizacija je standardizacija, v katero se vključujejo
ustrezni organi evropskih držav;
-
nacionalna standardizacija je standardizacija, ki se izvaja na ravni
posamezne države;
-
organ za standarde je standardizacijski organ, priznan na nacionalni,
evropski ali mednarodni ravni, katerega osnovna dejavnost, opredeljena v
statutu, sta priprava in sprejemanje standardov, ki so dosegljivi javnosti;
-
nacionalni organ za standarde je organ za standarde, priznan na nacionalni
ravni kot nacionalni član ustreznih mednarodnih in evropskih organizacij za
standardizacijo;
-
mednarodna organizacija za standardizacijo je organizacija za
standardizacijo, katere članstvo je odprto ustreznemu nacionalnemu organu iz
vsake države:
ISO International Organization for
Standardization (Mednarodna organizacija za standardizacijo),
IEC International Electrotechnical
Commission (Mednarodna elektrotehniška komisija),
ITU International Telecommunication
Union (Mednarodna zveza za telekomunikacije);
-
evropska organizacija za standardizacijo je organizacija za
standardizacijo, katere članstvo je odprto ustreznemu nacionalnemu organu iz
evropskih držav:
CEN European Committee for Standardization
(Evropski komite za standardizacijo),
CENELEC European Committee for
Electrotechnical Standardization (Evropski komite za standardizacijo v
elektrotehniki),
ETSI European Telecommunication Standards
Institute (Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde);
-
standard je dokument, ki nastane s konsenzom in ga sprejme priznani
organ in ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti in njihove
rezultate ter je namenjen za občo in večkratno uporabo in usmerjen v doseganje
optimalne stopnje urejenosti na danem področju;
-
mednarodni standard je standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija
za standardizacijo in je dosegljiv javnosti;
-
evropski standard je standard, ki ga sprejme evropska organizacija za
standardizacijo in je dosegljiv javnosti;
-
nacionalni standard je standard, ki ga sprejme nacionalni organ za
standarde in je dosegljiv javnosti.
II. CILJI IN NAČELA SLOVENSKE NACIONALNE STANDARDIZACIJE
3. člen
Slovenska nacionalna standardizacija
zasleduje naslednje cilje:
-
zagotavljanje kakovosti proizvodov, procesov in storitev z opredelitvijo
njihovih značilnost, ki določajo zmožnosti, da zadostijo določenemu namenu;
-
zviševanje ravni varnosti, varovanja zdravja in življenja ter varstva
okolja;
-
zagotavljanje smotrne izrabe dela, materiala in energije pri izdelavi in
menjavi proizvodov;
-
izboljšanje proizvodne učinkovitosti z obvladovanjem raznolikosti,
združljivosti in zamenljivosti;
-
pospeševanje mednarodne trgovine s preprečevanjem ali odpravo ovir pri
trgovanju, ki izvirajo iz neutemeljenih razlik pri poslovanju na nacionalni
ravni.
4. člen
Slovenska nacionalna standardizacija
temelji na spoštovanju naslednjih načel:
-
pravice prostovoljnega sodelovanja in prispevanja vseh zainteresiranih
pri pripravi in sprejemanju slovenskih nacionalnih standardov ter prostovoljne
uporabe slovenskih nacionalnih standardov;
-
konsenza, ki pomeni načelno strinjanje pomembnega dela zainteresiranih o
vsebini slovenskih nacionalnih standardov;
-
preprečitve prevlade posameznih interesov nad skupnim interesom
zainteresiranih;
-
preglednosti dela in javne dosegljivosti slovenskih nacionalnih
standardov;
-
medsebojne usklajenosti slovenskih nacionalnih standardov;
-
upoštevanja doseženega stanja tehnike in pravil v mednarodni in evropski
standardizaciji.
III. SLOVENSKI INŠTITUT ZA STANDARDIZACIJO
1. Naloge in ustanovitev inštituta
5. člen
Za dosego ciljev iz 3. člena tega zakona
Republika Slovenija ustanovi Slovenski inštitut za standardizacijo (v
nadaljnjem besedilu: inštitut) kot slovenski nacionalni organ za standarde.
Inštitut opravlja naslednje naloge:
-
pripravlja, sprejema, izdaja in vzdržuje slovenske nacionalne standarde
ter druge dokumente s področja slovenske nacionalne standardizacije;
-
vodi register slovenskih nacionalnih standardov;
-
predstavlja interese slovenske nacionalne standardizacije v mednarodnih
in evropskih organizacijah za standardizacijo;
-
zbira, ureja in posreduje standarde in druge dokumente s področja
standardizacije v skladu s programom dela;
-
vzdržuje baze podatkov o standardih in drugih dokumentih s področja
standardizacije v skladu s programom dela ter posreduje informacije iz baz
podatkov;
-
izdaja glasilo, ki je namenjeno objavam o sprejetih slovenskih
nacionalnih standardih ter informacijam o drugih dokumentih s področja
standardizacije;
-
promovira uporabo slovenskih nacionalnih standardov;
-
izvaja druge naloge v skladu s predpisi in sklenjenimi mednarodnimi
pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
Inštitut v okviru svoje dejavnosti opravlja
tudi druge naloge in storitve, določene v aktu o ustanovitvi in statutu, če
cilj opravljanja teh dejavnosti ni pridobivanje dobička.
Inštitut ima izključno pravico opravljati
naloge iz prve do šeste alinee prvega odstavka tega člena.
6. člen
Za potrebe priprave predpisov in javnih
naročil inštitut po naročilu Republike Slovenije pripravlja, sprejema, izdaja
in vzdržuje slovenske nacionalne standarde ter druge dokumente s področja
slovenske nacionalne standardizacije, katerih cilj je zagotavljati varnost,
varovanje zdravja in življenja, varstvo okolja ter zaščito interesov
potrošnikov.
7. člen
Inštitut je pravna oseba javnega prava, ki
se vpiše v sodni register.
Inštitut posluje v skladu z zakoni in
drugimi predpisi, ki veljajo za javne zavode, če ta zakon ne ureja posameznih
vprašanj drugače.
Ustanovitelj inštituta je Republika
Slovenija. Akt o ustanovitvi inštituta sprejme Vlada Republike Slovenije.
Sredstva za začetek dela Inštituta zagotovi
ustanovitelj.
Za izvajanje nalog iz prvega odstavka 5.
člena ter nalog iz 6. člena tega zakona ima inštitut pravico v pečatu,
štampiljki ali na dokumentih uporabljati grb Republike Slovenije.
2. Članstvo v inštitutu
8. člen
Za uresničevanje svojih interesov v zvezi s
slovensko nacionalno standardizacijo lahko postane član inštituta državljan
Republike Slovenije ali pravna oseba, ustanovljena po pravu Republike Slovenije
s sedežem v Republiki Sloveniji.
Član ima pravico sodelovati pri delu in
upravljanju inštituta v skladu s tem z zakonom, aktom o ustanovitvi in
statutom.
9. člen
Član je dolžan plačevati Inštitutu
članarino, ki se določi glede na naravo dejavnosti člana, njegov letni prihodek
oziroma proračun in število zaposlenih.
Podrobneje se višina članarine in način
njenega plačevanja uredita s splošnim aktom inštituta, ki ga sprejme upravni
odbor Inštituta.
10. člen
Članstvo preneha z odpovedjo, s prenehanjem
člana ali z izključitvijo. Član je izključen s sklepom skupščine inštituta, če
ne plačuje članarine ali če huje krši predpise ali splošne akte Inštituta.
Članstvo preneha z dnem vložitve odpovedi, dnem prenehanja člana ali z dnem
pravnomočnosti sklepa o izključitvi.
Vsebino prijave in izjave o odpovedi
članstva ter druga vprašanja v zvezi z nastankom in prenehanjem članstva ureja
statut.
3. Organi inštituta
11. člen
Organi inštituta so:
-
skupščina;
-
predsednik Inštituta;
-
upravni odbor;
-
direktor;
-
strokovna sveta.
12. člen
Delo inštituta usmerja in vodi skupščina,
ki jo sestavljajo vsi člani ter predstavniki ustanovitelja, ki jih imenuje
Vlada Republike Slovenije.
Skupščina opravlja naslednje naloge:
-
sprejema statut;
-
sprejema letni program dela in druge programske akte inštituta;
-
izvoli predsednika inštituta izmed svojih članov;
-
imenuje svoje predstavnike v upravni odbor;
-
opravlja druge naloge, določene z zakonom, aktom o ustanovitvi in
statutom.
13. člen
Predsednik Inštituta predstavlja inštitut,
sklicuje in vodi zasedanje skupščine ter opravlja druge naloge, določene z
aktom o ustanovitvi in statutom.
Predsednika Inštituta se izvoli za štiri
leta in je po preteku tega obdobja lahko ponovno izvoljen.
14. člen
Upravni odbor sestavljajo predstavniki
ustanovitelja, predstavniki članov, predstavniki delavcev inštituta in po
položaju predsednik inštituta. Število predstavnikov ustanovitelja,
predstavnikov delavcev in predstavnikov članov določi akt o ustanovitvi
inštituta.
15. člen
Upravni odbor opravlja naslednje naloge:
-
skrbi za izvajanje letnega programa dela in drugih programskih aktov
inštituta;
-
sprejema splošne akte inštituta, razen če je za posamezen splošni akt
določeno z zakonom, aktom o ustanovitvi ali statutom, da ga sprejema kak drug
organ;
-
sprejema splošni akt, ki ureja postopek sprejemanja slovenskih
nacionalnih standardov;
-
sprejema splošni akt, ki ureja cene storitev inštituta;
-
odloča o poslovanju inštituta;
-
sprejema finančni načrt in zaključni račun inštituta;
-
določa višino članarine za posamezno leto;
-
imenuje člane strokovnih svetov;
-
imenuje in razrešuje direktorja;
-
odloča o zahtevah za varstvo pravic delavcev inštituta;
-
predlaga skupščini odločitve iz njene pristojnosti in skrbi za pripravo
zasedanj skupščine;
-
opravlja druge naloge, ki so določene z zakonom, aktom o ustanovitvi in
statutom.
16. člen
Direktor organizira ter vodi delo in
poslovanje inštituta, zastopa inštitut kot pravno osebo in je odgovoren za
zakonitost dela in poslovanja inštituta ter opravlja druge naloge, določene z
zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom.
17. člen
Direktorja imenuje in razrešuje upravni
odbor.
Mandat direktorja je pet let od dneva
imenovanja in je po preteku tega obdobja lahko ponovno imenovan.
Pogoje za imenovanje in razrešitev
direktorja določita akt o ustanovitvi in statut.
18. člen
Za usmerjanje strokovnega dela ima inštitut
dva strokovna sveta:
-
strokovni svet za splošno področje;
-
strokovni svet za področje elektrotehnike, informacijske tehnologije in
telekomunikacij.
Število članov posameznega strokovnega
sveta se določi s statutom.
Člane posameznega strokovnega sveta imenuje
upravni odbor izmed priznanih strokovnjakov na področju ali področjih, za
katera je strokovni svet ustanovljen. Član strokovnega sveta je tudi
predstavnik ustanovitelja, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije.
Mandat članov strokovnega sveta je štiri
leta od dneva imenovanja in so lahko po preteku mandata ponovno imenovani.
19. člen
Strokovni svet opravlja naslednje naloge:
-
skrbi za izvajanje letnega programa dela in drugih programskih aktov
inštituta, ki se nanašajo na pripravo in sprejemanje slovenskih nacionalnih standardov;
-
sprejema slovenske nacionalne standarde;
-
odloča o strokovnih vprašanjih iz okvira dela inštituta;
-
pripravlja strokovne podlage za letni program in druge programske akte
inštituta;
-
upravnemu odboru in direktorju daje predloge in mnenja o organizaciji
dela;
-
za izvajanje letnega programa dela oblikuje potrebna tehnična delovna
telesa;
-
opravlja druge naloge, ki so določene z zakonom, aktom o ustanovitvi in
statutom.
4. Financiranje inštituta
20. člen
Inštitut pridobiva sredstva za delo s:
-
članarino;
-
prodajo standardizacijskih dokumentov in glasila inštituta;
-
plačili za storitve;
-
iz državnega proračuna in
-
iz drugih virov.
Inštitut lahko pridobi sredstva iz drugih
virov le s soglasjem ustanovitelja.
21. člen
Iz državnega proračuna se financira
izvajanje nalog iz prvega odstavka 5. člena ter nalog iz 6. člena tega zakona.
Višina financiranja iz državnega proračuna
se določi na podlagi obsega nalog iz prejšnjega odstavka tega člena po letnem
programu dela. Pri določitvi obsega financiranja iz državnega proračuna se
upoštevajo tudi predvideni obseg članarin, plačil za slovenske nacionalne
standarde in sredstva iz drugih virov.
Po sprejemu državnega proračuna se po
potrebi v letnem programu dela planirani obseg izvajanja nalog iz prvega
odstavka tega člena prilagodi obsegu financiranja za tisto leto. Za tako
spremembo letnega programa dela lahko skupščina pooblasti upravni odbor.
IV. PRIPRAVA, SPREJEM IN IZDAJA SLOVENSKEGA NACIONALNEGA
STANDARDA
22. člen
Slovenski nacionalni standard je nacionalni
standard, ki ga ob upoštevanju načel iz 4. člena tega zakona in v skladu s
svojimi pravili sprejme inštitut in se označi s kratico SIST.
Slovenski nacionalni standard (v nadaljnjem
besedilu: SIST) se lahko pripravi tudi na podlagi mednarodnega standarda,
evropskega standarda, tujega nacionalnega standarda ali drugih dokumentov s
področja standardizacije. SIST, ki je pripravljen na tak način, se lahko
sprejme v slovenskem ali v tujem jeziku.
Informacija o sprejetem SIST se objavi v
glasilu inštituta.
SIST se izda kot posebna publikacija in je
avtorsko delo v skladu s predpisi o avtorski pravici. Razmnoževanje ali
distribuiranje delov ali celote brez soglasja inštituta ni dovoljeno.
V. UPORABA SIST
23. člen
Uporaba SIST je prostovoljna, razen v
primeru, da je obvezna uporaba SIST določena s predpisom.
Predpis, ki določa obvezno uporabo
standarda, se mora sklicevati na SIST.
24. člen
Skladnost proizvoda, procesa ali storitve s
SIST se lahko potrdi z izjavo o skladnosti, certifikatom o skladnosti ali
znakom skladnosti.
Izjavo o skladnosti s SIST poda izdajatelj
na lastno odgovornost.
25. člen
Nacionalni znak skladnosti s SIST se
uporablja v skladu s pravili, ki jih določi upravni odbor. Nacionalni znak
skladnosti s SIST se zavaruje po predpisih o industrijski lastnini.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
Vlada Republike Slovenije sprejme akt o
ustanovitvi inštituta najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona in
imenuje vršilca dolžnosti direktorja inštituta.
Vršilec dolžnosti direktorja inštituta mora
v treh mesecih po sprejemu akta o ustanovitvi na primeren način javno pozvati
fizične in pravne osebe, ki lahko postanejo člani inštituta, da se v treh
mesecih po objavi pisno prijavijo za članstvo. Če se prijavi manj kot 15
članov, se objava ponovi.
Vršilec dolžnosti direktorja inštituta mora
najpozneje v šestih mesecih po preteku roka uspešne objave sklicati zasedanje
skupščine inštituta, ki sprejme statut.
27. člen
Ustanovitelj zagotovi inštitutu potrebne
prostore za delo in prenese v njegovo neodplačno uporabo materialna sredstva in
opremo Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje, ki so
namenjena izvajanju nalog na področju standardizacije.
Obseg teh sredstev in opreme se podrobneje
določi v aktu o ustanovitvi inštituta.
28. člen
Inštitut prevzame od Urada Republike
Slovenije za standardizacijo in meroslovje tiste delavce, ki opravljajo naloge
na področju standardizacije.
29. člen
Za zaposlene v inštitutu se uporabljajo
predpisi, ki urejajo položaj in plače zaposlenih v javnem sektorju.
Do sprejema zakona, ki bo urejal položaj
javnih uslužbencev, se za zaposlene v inštitutu uporabljajo predpisi, ki
urejajo položaj zaposlenih v javnih zavodih, in določbe ter količniki zakona o
razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti
(Uradni list RS, št. 18/94 in 36/96), ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih.
30. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95).
31. člen
Do začetka dela inštituta iz 5. člena tega
zakona opravlja njegove naloge Urad Republike Slovenije za standardizacijo in
meroslovje.
32. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 314-01/93-1/8
Ljubljana, dne 8. julija 1999.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.