Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
sodiščih obsega:
-
Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 z
dne 13. 4. 1994),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih (Uradni list
RS, št. 45/95 z dne 4. 8. 1995),
-
Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS, št. 26/99 z dne 15. 4. 1999),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o sodiščih – ZS-B (Uradni list RS, št.
38/99 z dne 21. 5. 1999).
ZAKON
o sodiščih (ZS)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
PRVI DEL
1. poglavje: Temeljne določbe
1. člen
Sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo
sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom.
Določbe prvega dela tega zakona veljajo za
vsa sodišča v Republiki Sloveniji, razen za ustavno sodišče.
2. člen
Pravnomočno odločbo sodne oblasti mora
spoštovati vsaka fizična in pravna oseba v Republiki Sloveniji.
Odločbe sodne oblasti vežejo sodišča in vse
druge državne organe Republike Slovenije.
Imuniteto pred sodno oblastjo določajo
ustava in pravila mednarodnega prava.
Izvršitve odločbe sodišča ne more ovirati
odločba drugega državnega organa.
3. člen
Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije
vezan na ustavo in zakon. V skladu z ustavo je vezan tudi na splošna načela
mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe.
Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na
temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne
primere. Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s
splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri. tem ravna v skladu s pravnim
izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede.
Sodnik ravna vselej tako, kot bi imel pred
seboj nedoločeno število primerov iste vrste.
4. člen
Sredstva za delo sodišč se zagotavljajo v
proračunu Republike Slovenije.
Plače sodnikov določa zakon.
5. člen
Sodišča poslujejo v slovenskem jeziku.
Na območjih, kjer živita avtohtoni
italijanska in madžarska narodna skupnost, sodišča poslujejo tudi v
italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka, ki živi na tem območju,
uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.
Kadar sodišče višje stopnje odloča o
pravnih sredstvih v zadevah, v katerih je sodišče nižje stopnje vodilo postopek
tudi v-italijanskem oziroma madžarskem jeziku, izda odločbo tudi v prevodu v
italijanski oziroma madžarski jezik.
Če sodišče višje stopnje pri odločanju po
prejšnjem odstavku opravi obravnavo, uporablja določbe drugega odstavka tega
člena.
Stroške, povezane z uporabo jezika
pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti pred sodišči, krije Republika
Slovenija.
6. člen
Poslovanje sodišč urejata zakon in sodni
red.
7. člen
Poslovanje sodišča vodi predsednik sodišča.
Za predsednika sodišča je lahko imenovan samo sodnik.
8. člen
Državljani, ki so udeleženi pri izvajanju
sodne oblasti, so v okvirih, ki jih določa zakon, v svojih pravicah in
dolžnostih izenačeni s sodniki.
Udeležba pri izvajanju sodne oblasti je
častna.
9. člen
Pooblastila in dolžnosti sodnega osebja, ki
sodeluje pri izvajanju sodne oblasti, določa zakon.
Posebne dolžnosti ostalega sodnega osebja
določa sodni red.
10. člen
Za zadeve pravosodne uprave je pristojno
ministrstvo, pristojno za pravosodje.
11. člen
Sodišče višje stopnje lahko pri odločanju
na podlagi vloženega pravnega sredstva usmerja pravno mnenje sodišča nižje
stopnje v okvirih, ki jih določa procesni zakon.
Sodnik je pri uporabi prava neodvisen tudi
v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v konkretni zadevi že izrazilo svoje
pravno mnenje.
12. člen
Sodišče višje stopnje lahko zahteva od
sodišča nižje stopnje na svojem območju podatke v zvezi z uporabo zakona,
podatke o problemih, ki se pojavljajo pri sojenju. in druge podatke, potrebne
za proučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu.
Sodišče višje stopnje sme zaradi izvajanja
nalog iz prejšnjega odstavka pregledati delo sodišča nižje stopnje na svojem
območju.
V okviru izvajanja nalog iz prvega in
drugega odstavka tega člena sodišče višje stopnje ne sme zahtevati podatkov v
zvezi z uporabo zakona ali pregledovati zadev, o katerih še ni pravnomočno
odločeno.
13. člen
V zadevah iz sodne pristojnosti si dajejo
sodišča medsebojno pravno pomoč. Drugim državnim organom oziroma nosilcem javnih
pooblastil dajejo sodišča pomoč z dajanjem podatkov, spisov in listin na
vpogled, kadar zakon tako določa.
Vsi državni organi in nosilci javnih
pooblastil so dolžni dajati sodiščem pomoč pri izvajanju njihovih funkcij.
2. poglavje: Zakoniti sodnik
14. člen
Sodnik izvaja sodno oblast na enem ali več
pravnih področjih, na katero oziroma katera je pred začetkom koledarskega leta
razporejen z letnim razporedom dela.
15. člen
Na posameznem pravnem področju, na katero
sta razporejena dva ali več sodnikov, se zadeve dodeljujejo posameznim sodnikom
po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni
red začetnic priimkov sodnikov.
Če je na isti dan vloženih več začetnih
procesnih aktov na istem pravnem področju ali pri vnaprej določenih vrstah
zadev v okviru istega pravnega področja, se zadeve najprej razvrstijo po
abecednem redu začetnic priimkov oziroma imen strank oziroma udeležencev, zoper
katere je vložen procesni akt.
Zadeve, v katerih višja sodišča in Vrhovno
sodišče Republike Slovenije odločajo o rednem ali izrednem pravnem sredstvu, se
sodnikom dodeljujejo po dnevnem zaporedju prispelih spisov, upoštevaje abecedni
red začetnic priimkov sodnikov.
16. člen
Na način, določen v prejšnjem členu, se
dodeljujejo tudi zadeve, v katerih je sodnik po prevzemu zadeve izločen ali
katerih ne more pravočasno obravnavati zaradi daljše odsotnosti.
17. člen
Sodni red določa podrobnejša pravila za
dodeljevanje zadev.
S sodnim redom se podrobneje predpišejo
zlasti pravila o dodeljevanju zadev v primerih, ko je več začetnih procesnih
aktov vloženih zoper isto stranko, v primerih, ko je na isti dan ali v krajšem
časovnem obdobju vloženih večje število začetnih procesnih aktov z bistveno
enakim dejanskim in pravnim stanjem, v primerih, ko je zaradi obremenjenosti
treba sodniku začasno ustaviti dodelitev novih zadev, in v drugih podobnih
primerih ter pravila o načinu in vrstnem redu vabljenja sodnikov porotnikov
zaradi udeležbe pri sojenju.
Razporeditev sodnikov po določbi 14. člena
tega zakona ter pravila dodeljevanja zadev po določbah tega poglavja in sodnega
reda se objavijo na oglasni deski sodišča.
3. poglavje: Sodni svet
18. člen
Člani sodnega sveta se izvolijo za dobo
petih let in po poteku te dobe ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni.
Članu sodnega sveta, ki je bil izvoljen na
nadomestnih volitvah zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana,
poteče mandat z iztekom mandata sodnega sveta.
19. člen
Predsednika sodnega sveta izvolijo člani z
dvotretjinsko večino glasov s tajnim glasovanjem.
20. člen
Volitve članov sodnega sveta razpiše
predsednik državnega zbora najmanj tri mesece pred iztekom mandata članov
sodnega sveta.
Če je treba zaradi predčasnega prenehanja
mandata (2. do 4. točka prvega odstavka 27. člena) razpisati nadomestne volitve,
jih predsednik državnega zbora razpiše najkasneje v enem mesecu po prenehanju
mandata člana sodnega sveta.
Od razpisa volitev do dneva glasovanja mora
poteči najmanj petdeset dni.
Kandidatna lista za člane sodnega sveta, ki
jih predlaga predsednik republike, mora biti državnemu zboru predložena
najkasneje dvajset dni pred dnevom glasovanja.
21. člen
Na kandidatni listi za izvolitev članov
sodnega sveta, ki jih državni zbor voli na predlog predsednika republike, mora
biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se jih voli,
vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se jih voli.
Volitve so tajne.
22. člen
Volitve članov sodnega sveta iz vrst
sodnikov so neposredne in tajne.
Pravico voliti imajo vsi sodniki, ki na dan
volitev opravljajo sodniško funkcijo in so vpisani v stalni sodniški volilni
imenik.
Po enega člana sodnega sveta volijo
sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na Vrhovnem sodišču Republike
Slovenije, na sodiščih položaja višjega sodišča, na sodiščih položaja okrožnega
sodišča in na okrajnih sodiščih. Dva člana sodnega sveta volijo vsi sodniki iz
prejšnjega odstavka.
Za člana sodnega sveta je lahko izvoljen
vsak sodnik, razen sodnika, ki je imenovan za predsednika sodišča.
Pri kandidiranju članov sodnega sveta je
treba upoštevati enakomerno zastopanost članov z območij vseh višjih sodišč v
Republiki Sloveniji.
23. člen
Sodniški volilni imenik (v nadaljnjem
besedilu: imenik) iz drugega odstavka prejšnjega člena vodi ministrstvo,
pristojno za pravosodje.
Najpozneje deset dni po razpisu volitev
ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje imenik sodiščem.
Sodnik ima pravico vpogleda v imenik in
pravico pisno zahtevati popravek, če sam ali kdo drug ni vpisan v imenik
oziroma je vpisan kdo, ki po določbah tega zakona nima pravice voliti, ali če
so napačno vpisani osebni podatki. Popravek lahko zahteva najmanj deset dni
pred volitvami.
Če je zahteva za popravo imenika
utemeljena, ministrstvo imenik popravi, če meni da ni utemeljena, pa mora v
dveh dneh od prejema zahteve za popravo imenika izdati zavrnilno odločbo.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je
dovoljeno sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem v 24 urah po vročitvi
odločbe. Sodišče mora odločiti v nadaljnjih oseminštiridesetih urah.
24. člen
Na vsaki kandidatni listi za člana sodnega
sveta iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona mora biti večje število
kandidatov, kot je število članov, ki se jih voli, vendar največ dvakrat
tolikšno, kot je število članov, ki se jih voli.
Kandidate za člane sodnega sveta predlagajo
sodniki pisno ali na sodniških zborih. Na kandidatno listo se uvrstijo
kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije sodniki. Če je število kandidatov
večje, kot določa prejšnji odstavek, se uvrstijo na kandidatno listo tisti
kandidati, ki jih je predlagalo največ sodnikov.
Kandidatne liste potrdi in objavi volilna
komisija najmanj petnajst dni pred dnevom glasovanja.
25. člen
Volitve se opravijo na vseh sodiščih,
katerih sodniki volijo člana sodnega sveta, na isti dan.
Za glasovanje na voliščih se smiselno
uporabljajo določbe IX. poglavja zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list
RS, št. 44/92), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Glasuje se osebno z glasovnico, na kateri
se obkroži ime sodnika, katerega se voli.
Izvoljen je sodnik, ki je prejel največ
glasov. Če sta dva kandidata ali več kandidatov prejela enako največje število
glasov, se volitve glede njih ponovijo.
26. člen
Volitve članov sodnega sveta iz vrst
sodnikov vodi volilna komisija, ki jo imenuje sodni svet.
Volilna komisija ima predsednika in štiri
člane ter njihove namestnike. Za predsednika in namestnika predsednika volilne
komisije se imenuje sodnik vrhovnega sodišča.
Volitve se opravljajo na voliščih. Volišča
so na sedežih okrožnih sodišč in na sedežu Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije. Na sedežih okrožnih sodišč volijo vsi sodniki, razen sodnikov
vrhovnega sodišča.
Delo na voliščih opravljajo tričlanski
volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. Predsednik volilnega odbora je
sodnik višjega sodišča. Predsednik volilnega odbora pri Vrhovnem sodišču
Republike Slovenije je sodnik tega sodišča.
Volilna komisija določi obrazce za izvedbo
volitev po določbah tega člena ter enotne standarde za volilni material in
druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil.
27. člen
Članu sodnega sveta preneha mandat:
1.
s potekom dobe, za katero je izvoljen;
2.
z odstopom;
3.
članu, ki je sodnik, s prenehanjem ali razrešitvijo sodniške funkcije;
4.
članu, ki ni sodnik, če postane trajno nesposoben za opravljanje svoje
funkcije ali če izgubi status, v zvezi s katerim je bil izvoljen.
Član sodnega sveta, ki mu je prenehal
mandat po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana
sodnega sveta do izvolitve novega člana.
Članu sodnega sveta preneha mandat po 2.
točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko sodni svet prejme njegovo pisno
izjavo o odstopu, po 4. točki pa, ko ga državni zbor razreši.
V primerih iz prejšnjega odstavka sodni
svet nemudoma obvesti predsednika državnega zbora, če je odstopil oziroma je
bil razrešen član sodnega sveta, ki ga voli državni zbor, pa tudi predsednika
republike.
28. člen
Sodni svet predlaga državnemu zboru
kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo; predlaga državnemu zboru razrešitev
sodnika; odloča o nezdružljivosti sodniške funkcije; daje mnenje k predlogu
proračuna za sodišča in mnenje državnemu zboru o zakonih, ki urejajo položaj,
pravice in dolžnosti sodnikov ter osebja sodišč, ter opravlja druge zadeve, če
zakon tako določa.
Sodni svet odloča o predlogih za izvolitev
sodnikov, o imenovanjih in napredovanjih sodnikov in uvrstitvah v plačilni
razred ter o predlogih za razrešitev sodnikov z večino glasov vseh članov, če
zakon ne določa drugače.
S poslovnikom, ki ga sodni svet sprejme z
dvotretjinsko večino glasov, se uredi način odločanja v zadevah, ki niso zajete
v prejšnjem odstavku, ter druga vprašanja v zvezi z delom sodnega sveta.
29. člen
Članom sodnega sveta pripada za udeležbo na
sejah sodnega sveta sejnina.
Strokovna in administrativna dela za sodni
svet opravlja strokovna služba sodnega sveta.
Sredstva za delo sodnega sveta in njegove
strokovne službe se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Odredbodajalec
za sredstva je predsednik sodnega sveta.
4. poglavje: Personalni sveti
30. člen
Pri okrožnih, višjih in vrhovnem sodišču se
oblikujejo personalni sveti, ki so pristojni za oblikovanje mnenj o kandidatih,
ocene sodniške službe in za druga opravila, ki se nanašajo na kadrovske zadeve
sodnikov sodišča, če zakon tako določa.
Personalni svet okrožnega sodišča opravlja
svoje naloge tudi za sodnike na okrajnih sodiščih z območja okrožnega sodišča.
31. člen
Personalni svet sestavljajo po položaju
predsednik sodišča in določeno število članov, ki jih izvolijo sodniki izmed
sebe.
Predsednika sodišča v njegovi odsotnosti
nadomešča podpredsednik.
32. člen
Predsednika personalnega sveta in njegovega
namestnika izvolijo izmed sebe člani personalnega sveta z večino glasov s
tajnim glasovanjem..
Personalni svet sprejema odločitve z večino
glasov vseh članov.
33. člen
V personalne svete okrožnih sodišč izvolijo
sodniki okrajnih in okrožnih sodišč, ki imajo skupaj več kot petdeset sodnikov,
izmed sebe šest sodnikov, od tega tri okrajne, ki jih kandidirajo in volijo
sodniki na okrajnih sodiščih, in tri okrožne, ki jih kandidirajo in volijo sodniki
na okrožnem sodišču.
V personalne svete, okrožnih sodišč
izvolijo sodniki okrajnih in okrožnih sodišč, ki imajo manj kot petdeset
sodnikov, izmed sebe štiri sodnike, od tega dva okrajna in dva okrožna sodnika.
Pri specializiranih sodiščih, ki imajo položaj
okrožnih sodišč, so personalni sveti sestavljeni samo iz sodnikov
specializiranega sodišča tega položaja in so sestavljeni iz predsednika sodišča
in dveh članov, ki jih izvolijo sodniki izmed sebe.
V personalne svete višjih in vrhovnega
sodišča izvolijo sodniki teh sodišč izmed sebe štiri sodnike.
Sodniki, ki so na delu na Vrhovnem sodišču
Republike Slovenije, imajo pravico voliti člane personalnega sveta vrhovnega
sodišča, ne morejo pa biti izvoljeni v personalni svet tega sodišča.
34. člen
Volitve članov personalnega sveta razpiše
sodni svet najmanj tri mesece pred iztekom mandata članov personalnega sveta,
ki so voljeni.
35. člen
Člani personalnih svetov se volijo za dobo
štirih let na način in po postopku, ki ga ta zakon določa za volitve članov sodnega
sveta izmed sodnikov.
5. poglavje: Sodna oblast, sodniki, sodišče
36. člen
Sodno oblast izvaja sodnik v skladu z
zakonsko določeno pristojnostjo sodišča.
Sodnik opravlja sodniško funkcijo na
sodišču, za katerega je kandidiral, in na sodniškem mestu, za katerega je bil
izvoljen oziroma imenovan, če zakon ne določa drugače.
Pri opravljanju sodniške funkcije v zbornem
sojenju imajo vsi v takšnem sojenju udeleženi sodniki enake pravice in enake
dolžnosti. Zakon določa pravice procesnega vodstva sodnika, ki predseduje
zbornemu sodišču (predsednik senata).
Pri opravljanju sodniške funkcije uporablja
oseba ženskega spola naziv "sodnica", oseba moškega spola naziv
"sodnik", skupaj s tem nazivom pa tudi ustrezen dodatek, ki kaže na
njeno – njegovo sodniško mesto ali položaj.
37. člen
Sodišče je državni organ, pristojen za
izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb.
Sodišče izvršuje sodne odločbe neposredno v
zadevah in v primerih, ki jih določa zakon.
Sodišče izvršuje odločbe drugih državnih
organov ali nosilcev javnih pooblastil, če zakon tako določa.
38. člen
Število sodniških mest na posameznem
sodišču določi. sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje. po
predhodnem mnenju predsednika sodišča.
39. člen
Pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo,
pogoje za napredovanje sodnika, razloge prenehanja sodniške funkcije, razloge
za razrešitev sodnika, pravice in dolžnosti. ki izvirajo iz sodniške službe,
ter postopke za njihovo uveljavljanje določa zakon.
6. poglavje: Sodniki na delu na vrhovnem sodišču
40. člen
Sodniki, ki so v skladu z zakonom dodeljeni
na delo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, sodelujejo pri izvajanju sodne
oblasti s poročanjem na sejah senatov vrhovnega sodišča ter z izdelavo sodnih
odločb, pripravljajo na zahtevo predsednikov senatov vrhovnega sodišča
zahtevnejša strokovna mnenja o posameznih pravnih vprašanjih, opravljajo po
odredbi predsednika vrhovnega sodišča druga strokovno zahtevnejša dela, lahko
pa tudi delo sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Sodniki iz prejšnjega odstavka ne morejo
sodelovati pri odločanju o zadevah iz pristojnosti vrhovnega sodišča.
7. poglavje: Sodniki porotniki, porotniki
41. člen
Državljani sodelujejo pri izvajanju sodne
oblasti kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih.
42. člen
Za sodnika porotnika je lahko imenovan
državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil
pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in
ki je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne
oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik.
43. člen
Mandat sodnikov porotnikov traja pet let in
so lahko ponovno imenovani.
44. člen
Predsednik višjega sodišča imenuje in
razrešuje sodnike porotnike pri okrožnih sodiščih s sodnega območja višjega
sodišča.
Pred ponovnim imenovanjem kandidatov za
sodnike porotnike predsednik višjega sodišča pridobi mnenje predsednika
pristojnega okrožnega sodišča o njihovem dotedanjem opravljanju funkcije
sodnika porotnika.
45. člen
Kandidate za sodnike porotnike okrožnih
sodišč lahko predlagajo predstavniški organi občin z območja sodišča, pri
katerem bodo sodniki porotniki, lahko pa tudi interesne organizacije, ki so kot
društva ali združenja registrirana in delujejo na tem območju, razen političnih
strank, ki neposredno ne morejo predlagati kandidatov.
Izmed predlaganih kandidatov imenuje
predsednik višjega sodišča sodnike porotnike posameznega sodišča v sorazmerju s
številom prebivalcev občine, ki je predlagala kandidate oziroma v sorazmerju s
številom članov, ki jih imajo interesne organizacije.
Na območjih, kjer živita avtohtoni
italijanska in madžarska narodna skupnost, imenuje predsednik višjega sodišča
potrebno število sodnikov porotnikov, ki aktivno obvladajo italijanski oziroma
madžarski jezik.
46. člen
Sodniki porotniki morajo biti imenovani
pred potekom časa. za katerega so bili imenovani sodniki porotniki tekočega
mandata.
Predsednik sodišča mora najkasneje pet
mesecev pred potekom mandata pozvati predstavniške organe občin in druge pristojne
predlagatelje, da predlagajo kandidate za imenovanje, in določiti rok, do
katerega je dovoljeno vložiti predloge. Poziv se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Predsednik višjega sodišča upošteva tiste
predloge, ki so prispeli k sodišču do izteka roka iz prejšnjega odstavka.
Kolikor do izteka roka iz drugega odstavka
tega člena ni vloženih najmanj takšno število predlogov, kot je število mest
sodnikov porotnikov, predsednik sodišča presodi, ali bo dodatno pozval
pristojne predlagatelje k vložitvi predlogov, ali bo imenoval sodnike porotnike
oziroma porotnike izmed oseb, ki so že doslej opravljale to funkcijo.
V primeru iz prejšnjega odstavka predsednik
višjega sodišča ni dolžan upoštevati določbe drugega odstavka prejšnjega člena.
47. člen
Če imenovanje sodnikov porotnikov ni
opravljeno do izteka mandata, ostanejo prejšnji sodniki porotniki na dolžnosti
do imenovanja sodnikov porotnikov novega mandata.
48. člen
Pred nastopom dolžnosti sodnik porotnik
pred predsednikom višjega sodišča, ki ga je imenoval, izreče naslednjo prisego:
"Prisegam, da bom pri sojenju spoštoval-a pravni red in da bom odločal-a
po svoji vesti.".
49. člen
Število sodnikov porotnikov pri posameznih
sodiščih določi sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje.
50. člen
Sodnikom porotnikom gre za sodelovanje pri
sojenju nagrada in povračilo stroškov po predpisih, ki jih na predlog ministra,
pristojnega za pravosodje, sprejme državni zbor.
51. člen
Sodnik porotnik se razreši, če sam tako
želi ali če nevestno in neredno opravlja dolžnost sodnika porotnika.
Sodnik porotnik odgovarja za škodo, ki jo
neposredno povzroči z nevestnim ali nerednim opravljanjem dolžnosti.
52. člen
Kadar zakon določa, da sodelujejo
državljani pri izvajanju sodne oblasti kot porotniki, se glede njih uporabljajo
določbe 42. ter 48. in 50. člena tega zakona.
8. poglavje: Strokovni sodelavci, sodni referenti,
sodniški pripravniki, upravno tehnično in drugo sodno osebje
53. člen
Za opravljanje pravnega dela ima sodišče
potrebno število višjih strokovnih sodelavcev in strokovnih sodelavcev, ki
sprejemajo na zapisnik vloge ter izjave strank in pod vodstvom in po naročilu
sodnika v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče
in' izvedence, opravljajo priprave za glavno obravnavo, poročajo ha sejah
senatov in izdelujejo osnutke sodnih odločb.
Strokovni sodelavec iz prejšnjega odstavka
je lahko, kdor izpolnjuje splošne, pogoje za sklenitev delovnega razmerja v
državnem organu, ima pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik in opravljen
pravniški državni izpit.
Višje strokovne sodelavce imenuje
predsednik sodišča izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in
imajo najmanj šest let delovnih izkušenj na pravnem področju.
54. člen
Za vodenje postopkov in prvo odločanje v
zadevah zemljiške knjige, sodnega registra in denarnih izvršb imajo sodišča
prve stopnje potrebno število sodnih referentov.
Sodni referenti opravljajo tudi druge
zadeve v skladu z zakonom in sodnim redom.
Zoper odločitev, ki jo izda sodni referent,
je vselej dovoljeno pravno sredstvo.
O pravnem sredstvu iz prejšnjega odstavka
odloča sodnik istega sodišča.
55. člen
Pripravniki, ki se po pridobljenem
strokovnem naslovu diplomirani pravnik na sodišču usposabljajo za opravljanje
pravniškega državnega izpita (v nadaljnjem besedilu: sodniški pripravnik),
lahko spremljajo naroke, glavne obravnave ter seje senatov, izdelujejo osnutke
sodnih odločb in drugih sodnih pisanj, sprejemajo na zapisnik vloge strank ter
pišejo zapisnike, kadar je sodišče na zunanjem poslovanju.
56. člen
Pri vsakem sodišču je potrebno število
upravno tehničnih in drugih delavcev. Njihove naloge, način njihovega poslovanja
in njihove posebne odgovornosti so določene z zakonom in sodnim redom.
57. člen
Strokovni sodelavec, sodni referent, sodniški
pripravnik, upravno tehnični ali drug delavec pri sodišču sme sprejemati
funkcije ali opravljati druge dejavnosti samo, če so združljive z neodvisnostjo
in ugledom sodišča. O združljivosti odloča predsednik sodišča.
Zoper odločitev predsednika sodišča iz
prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v roku osmih dni od dneva vročitve
odločbe. O pritožbi odloči minister, pristojen za pravosodje.
Osebje iz prvega odstavka tega člena je
glede dolžnosti varovanja tajnosti izenačeno s sodniki.
Določba prvega odstavka tega člena ne
posega v pravice sindikalnega organiziranja.
58. člen
Pravica do stavke osebja iz prejšnjega
člena je omejena.
V času stavke je osebje iz prejšnjega člena
dolžno opravljati delo v razpisanih narokih, glavnih obravnavah oziroma javnih
sejah ter poskrbeti za izdajo in odpravo vseh odločb v zakonitem roku. V
postopkih, za katere je z zakonom določeno, da so hitri, oziroma v zadevah, ki
so po zakonu oziroma naravi stvari nujne, je osebje dolžno poslovati tudi v
času stavke.
59. člen
Število strokovnih sodelavcev, sodnih
referentov, upravno tehničnih in drugih delavcev sodišča določi za posamezno
sodišče minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju sodnega sveta.
Akt o določitvi števila delavcev iz
prejšnjega odstavka začne veljati z dnem, ko ga potrdi Vlada Republike
Slovenije.
9. poglavje: Sodna uprava
60. člen
V zadeve sodne uprave sodi odločanje in
druga opravila, s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih
predpisov zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti.
V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora
nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisen položaj sodnika pri
odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
Kadar je treba v zadevi sodne uprave
odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, se v postopku
odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če
ni s tem zakonom ali z zakonom, ki ureja sodniško službo, drugače določeno.
61. člen
Zadeve sodne uprave so v pristojnosti
predsednika sodišča, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Predsednika sodišča v odsotnosti nadomešča
podpredsednik.
Za imenovanje in razrešitev podpredsednika
sodišča se uporabljajo določbe tega zakona o predsedniku sodišča.
Za izvrševanje zadev sodne uprave ima
sodišče sekretarja sodišča.
62. člen
Predsednika sodišča imenuje minister,
pristojen za pravosodje, izmed treh kandidatov, ki jih predlaga sodni svet, za
dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Sodni svet javno pozove sodnike k vložitvi
kandidatur za prosto mesto predsednika sodišča. Poziv se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Če v roku, določenem v pozivu, niso vložene
vsaj tri kandidature, sodni svet javni poziv ponovi.'
Če v ponovljenem pozivu niso vložene vsaj
tri kandidature, lahko sodni svet predlaga v imenovanje enako število
kandidatov, kot je prijavljenih kandidatur.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov
imenuje in razrešuje predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije državni
zbor na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po poprejšnjem mnenju
sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Če je za predsednika sodišča imenovan
sodnik, ki do imenovanja ni opravljal sodniške funkcije na tem sodišču, šteje
imenovanje za predsednika sodišča hkrati za imenovanje na sodniško mesto tega
sodišča.
63. člen
Predsedniku sodišča preneha funkcija:
1.
če mu preneha ali je razrešen sodniške funkcije;
2.
če je imenovan za sodnika ali predsednika drugega sodišča;
3.
če se odpove funkciji predsednika sodišča;
4.
po poteku dobe iz prvega odstavka prejšnjega člena, če ni ponovno
imenovan.
Funkcija predsednika sodišča iz razloga po
2. točki prejšnjega odstavka preneha z dnem učinkovanja imenovanja za sodnika
ali predsednika drugega sodišča, iz razloga po 3. točki prejšnjega odstavka pa
trideseti dan po prispetju odpovedi na ministrstvo, pristojno za pravosodje.
64. člen
Predsednik sodišča se razreši funkcije
predsednika:
1.
če zadev sodne uprave ne opravlja v skladu s predpisi ali če jih ne
opravlja pravočasno;
2.
če s kršitvijo predpisov ali kako drugače okrni načelo neodvisnosti
sodnikov pri sojenju;
3.
če krši ali dopusti kršitev predpisov v zvezi z dodeljevanjem zadev (2.
poglavje tega zakona).
Predsedniku sodišča mora biti v postopku
razrešitve dana možnost, da se pisno izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo
razrešitveni razlog.
O razrešitvi predsednika sodišča odloči
minister, pristojen za pravosodje, ki mora pred odločitvijo zahtevati mnenje
sodnega sveta.
Če sodni svet nasprotuje odločitvi o
razrešitvi, mora minister, pristojen za pravosodje, zahtevati, da o razrešitvi
odloči disciplinsko sodišče, ki je na drugi stopnji pristojno za disciplinski
postopek zoper sodnika.
65. člen
Razrešitev predsednika sodišča ne vpliva na
položaj, pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih ima razrešeni kot sodnik.
66. člen
Določbe tega zakona o predsedniku in
podpredsedniku sodišča se smiselno uporabljajo za predstojnika okrajnega
sodišča in njegovega namestnika.
Imenovanje in razrešitev predstojnika
okrajnega sodišča predlaga predsednik okrožnega sodišča, na katerega območju je
okrajno sodišče. Imenuje ga minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem
mnenju sodnega sveta.
67. člen
Opravljanje zadev sodne uprave nadzoruje
predsednik sodišča, ki ima neposredno višji položaj, in ministrstvo, pristojno
za pravosodje, ki izvaja službeni nadzor nad delom sodišča preko predsednikov
višjih sodišč.
Določba prejšnjega odstavka se ne nanaša na
nadzor nad izvrševanjem zadev sodne uprave pri Vrhovnem sodišču Republike
Slovenije.
68. člen
Sodni red določa pooblastila v zadevah sodne
uprave, ki se nanašajo na vodenje notranjih organizacijskih enot sodišča z
razčlenjeno organizacijo.
69. člen
Kadar sodni red določa, da vodi notranjo
organizacijsko enoto sodnik, postavi in odstavi vodjo enote personalni svet na
predlog predsednika oziroma predstojnika sodišča.
70. člen
Okrožna in višja sodišča imajo službo za
informatiko, vrhovno sodišče pa center za informatiko kot posebno
organizacijsko enoto.
Službo oziroma center za informatiko vodi
predsednik sodišča ali po njem določen sodnik. Pri delu službe sodelujejo
sodniki, ki jih določi predsednik sodišča, ter potrebno število strokovnih
delavcev.
Sodniki so v času dela v službi lahko v
celoti ali deloma oproščeni opravljanja drugega sodniškega dela.
Center za informatiko skrbi za izvajanje enotne
tehnološke podpore poslovanja sodišč ter za pravni informacijski sistem sodišč.
Center za informatiko vodi sodnik, ki je
določen, da vodi notranjo organizacijsko enoto za področje evidentiranja sodne
prakse.
71. člen
Letni razpored sodnikov na določena pravna
področja določi personalni svet na predlog predsednika sodišča.
Letni razpored mora biti določen in
objavljen najkasneje do 15. decembra za naslednje koledarsko leto.
Spremembe letnega razporeda med letom so
dovoljene, če se pri sodišču izprazni eno ali več sodniških mest, če jih
narekujejo občutne spremembe v pripadu zadev na določenem pravnem področju ali
v primeru daljše sodnikove odsotnosti.
Spremembe iz prejšnjega odstavka ne morejo
pričeti veljati prej kot v petih dneh po njihovi objavi.
72. člen
Stranka lahko, kadar meni, da sodišče
neutemeljeno dolgo rešuje zadevo, naslovi na predsednika sodišča pritožbo
zaradi zavlačevanja postopka (v nadaljnjem besedilu: nadzorstvena pritožba),
lahko pa vloži takšno pritožbo tudi na ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Če nadzorstvena pritožba ni očitno
neutemeljena. predsednik od sodnika zahteva, da brez odlašanja izdela poročilo
glede na navedbe v pritožbi in glede na stanje zadeve.
Če je nadzorstvena pritožba vložena pri
ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ministrstvo od predsednika sodišča lahko
zahteva, da ravna po določbi prejšnjega odstavka in o ugotovitvah obvesti
ministrstvo.
73. člen
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko
v primeru iz zadnjega odstavka prejšnjega člena pošlje nadzorstveno pritožbo
predsedniku višjega sodišča, če se stranka pritožuje zoper delo višjega
sodišča, pa predsedniku vrhovnega sodišča, s predlogom, da odredi pregled
poslovanja sodišča v zadevi, v kateri se stranka pritožuje, in mu o ugotovitvah
pregleda poroča:
10. poglavje: Pravosodna uprava
74. člen
V zadeve pravosodne uprave sodi
zagotavljanje splošnih pogojev za uspešno izvajanje sodne oblasti, zlasti
priprava zakonov in drugih predpisov s področja organizacije in poslovanja
sodišč, skrb za izobraževanje in strokovno usposabljanje kadrov, zagotavljanje
kadrovskih, materialnih, tehničnih in prostorskih pogojev, izvajanje mednarodne
pravne pomoči, izvrševanje kazenskih sankcij, statistična in druga raziskovanja
o poslovanju sodišč ter druge upravne naloge, ki jih določa zakon.
75. člen
Letni obseg finančnih sredstev za plače
sodnikov in drugega osebja sodišč, za stroške poslovanja sodišč, za njihovo
opremo in za zagotavljanje prostorskih pogojev se določi v proračunu.
Obseg finančnih sredstev za plače sodnikov
in sodnega osebja ter za stroške poslovanja sodišč se v okviru državnega
proračuna Republike Slovenije na podlagi finančnih načrtov posameznih sodišč
zagotavlja pri proračunskem uporabniku Vrhovnem sodišču Republike Slovenije za
vsa sodišča. Priprava finančnih načrtov, njihovo izvrševanje in spremljanje se
izvaja po posameznih sodiščih. Sredstva za delo okrajnih sodišč na območju
posameznega okrožnega sodišča se načrtujejo v okviru finančnega načrta tega
sodišča, pri čemer se sredstva za delo okrajnih sodišč izkazujejo ločeno.
Vrhovno sodišče usklajuje pripravo finančnih načrtov in porabo sredstev po
posameznih sodiščih glede na njihove finančne načrte in skupno zagotovljena
sredstva v proračunu. Odredbodajalci za sredstva posameznih sodišč so
predsedniki sodišč.
Obseg finančnih sredstev za opremo sodišč
in za zagotavljanje prostorskih pogojev sodišč se v okviru državnega proračuna
Republike Slovenije oblikuje in zagotavlja pri ministrstvu, pristojnem za
pravosodje.
76. člen
V zadevah pravosodne uprave občuje ministrstvo,
pristojno za pravosodje, s sodišči preko predsednikov oziroma predstojnikov
sodišč. Neposredno s sodnikom lahko občuje samo v zadevah mednarodne pravne
pomoči, v drugih zadevah pa le, kadar je tako določeno v zakonu ali sodnem
redu.
77. člen
Za opravljanje zahtevnejših strokovnih
nalog se lahko ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, dodeli eden ali več
sodnikov.
Dodeljeni sodnik odgovarja za opravljanje
nalog iz prejšnjega odstavka ministru, pristojnemu za pravosodje.
78. člen
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi
centralno kadrovsko evidenco za sodnike, strokovne sodelavce, sodne referente,
upravno tehnično in drugo osebje sodišč.
Centralna kadrovska evidenca zajema osebne
podatke o imenu, datumu rojstva, stalnem prebivališču, šolanju, izobraževanju,
znanju tujih jezikov ter druge podatke, ki jih določa zakon.
Podatke iz prejšnjega odstavka posredujejo
ministrstvu sodišča na način, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje.
79. člen
Oseba, katere podatki so vpisani v
centralni kadrovski evidenci, ima vselej pravico zahtevati vpogled v podatke,
ki se nanašajo nanjo, in zahtevati popravek, če so podatki napačni.
Sodni svet lahko od ministrstva,
pristojnega za pravosodje, zahteva vse podatke iz centralne kadrovske evidence,
ki se nanašajo na sodnike.
Podatki iz centralne kadrovske evidence se
lahko uporabijo le za izvajanje tega zakona in zakona, ki ureja položaj
sodnikov oziroma drugega sodnega osebja.
11. poglavje: Sodni red
80. člen
S sodnim redom se določajo: notranja
organizacija sodišč, način poslovanja sodišč v posameznih vrstah zadev,
podrobnejša pravila o dodeljevanju zadev posameznim sodnikom, način poslovanja
v primerih, ko stranka, priča ali oškodovanec uporablja pred sodiščem svoj
jezik in pisavo, organizacija in poslovanje dežurne preiskovalne službe,
poslovanje v zadevah sodne uprave in pisarniško tehnično poslovanje sodišč ter
pravila o urejanju drugih vprašanj, kadar tako določa zakon.
81. člen
Sodni red predpiše minister, pristojen za pravosodje,
po predhodno pridobljenem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije.
82. člen
Obliko in vsebino sodnih vpisnikov in
tipiziranih obrazcev za poslovanje sodišč ter za statistično poročanje predpiše
v skladu z zakonom in sodnim redom minister, pristojen za pravosodje.
83. člen
Sodišča opravljajo naroke in odločajo v
času od 15. julija do 15. avgusta (sodne počitnice) samo v nujnih
zadevah.
Kot nujne zadeve v smislu prejšnjega
odstavka se štejejo:
1.
preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu
odvzeta prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki
Sloveniji,
2.
izdaja začasne odredbe,
3.
nepravdne in izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter
preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona,
4.
nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih
organizacijah,
5.
menični in čekovni protesti ter menične tožbe,
6.
spori za objavo popravka objavljene informacije,
7.
popis zapustnikovega premoženja,
8.
zadeve prisilne poravnave in stečaja,
9.
druge zadeve, za katere tako določa zakon.
Razen v zadevah iz prejšnjega odstavka, se
šteje čas iz prvega odstavka tega člena kot čas, ko sodišče ne dela in se sodna
pisanja ne vročajo.
12. poglavje: Sodni izvedenci, sodni cenilci, sodni
tolmači
84. člen
Sodni izvedenci so osebe, imenovane za
neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo
izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali
glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka.
Sodni cenilci so osebe, imenovane za
neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo
izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice ter mnenje o njeni vrednosti
oziroma o denarni vrednosti na njej povzročene škode.
Sodni tolmači so osebe, imenovane za
neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da na zahtevo sodišča tolmačijo na
narokih oziroma prevajajo listine.
85. člen
Osebe, imenovane za sodnega izvedenca ali
sodnega cenilca, se smejo sklicevati na to svojo lastnost samo, kadar dajejo
izvide in mnenja na zahtevo sodišča ali na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja
njenih pravic, v drugih primerih pa le, če tako določa zakon ali z dovoljenjem
predsednika okrožnega sodišča.
86. člen
Sodne izvedence, sodne cenilce in sodne
tolmače imenuje minister, pristojen za pravosodje.
87. člen
Za sodnega izvedenca je lahko imenovan,
kdor:
1.
je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
2.
je polnoleten,
3.
ni bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega bi bil moralno
neprimeren za opravljanje izvedenskega dela,
4.
ima šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati
izvedensko delo,
5.
ima strokovno znanje in sposobnosti za določeno vrsto izvedenskega dela.
Zaradi ugotavljanja pogoja iz 5. točke
prejšnjega odstavka lahko minister, pristojen za pravosodje, odredi poseben
preizkus strokovnosti pred komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov s področja,
na katerem bo oseba opravljala izvedensko delo. Člani komisije morajo imeti
najmanj takšno strokovno izobrazbo kot kandidat za sodnega izvedenca.
88. člen
Sodni izvedenci so imenovani z dnem, ko
pred ministrom, pristojnim za pravosodje, izrečejo naslednjo prisego:
"Prisegam pri svoji časti, da bom izvedensko delo opravljal-a po svoji
vesti, nepristransko, v skladu s pravili znanosti in strokovnega znanja in da
bom podajal-a svoje izvide in mnenja natančno in popolno.".
Imenik sodnih izvedencev vodi ministrstvo,
pristojno za pravosodje.
89. člen
Minister, pristojen za pravosodje, razreši
sodnega izvedenca:
1.
če sam zahteva razrešitev;
2.
če ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 87. člena tega
zakona;
3.
če svojih dolžnosti ne opravlja redno in vestno.
90. člen
Sodni izvedenec ima pravico do nagrade za
svoje izvedensko delo in pravico do povrnitve stroškov, ki jih je imel v zvezi
z izvedenskim delom.
91. člen
Minister, pristojen za pravosodje,
podrobneje predpiše način imenovanja in razrešitve sodnih izvedencev ter tarifo
za plačevanje storitev po prejšnjem členu.
92. člen
Določbe 87. do 91. člena tega zakona se
smiselno uporabljajo za sodne cenilce, določbe drugega odstavka 88. ter
89. do 91. člena pa za sodne tolmače.
93. člen
Za sodnega tolmača je lahko imenovan, kdor
poleg pogojev iz 1. do 3. točke prvega odstavka 87. člena tega zakona,
izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da ima visoko strokovno izobrazbo,
2.
da uspešno opravi preizkus znanja za sodnega tolmača.
Izjemoma je lahko imenovana za sodnega
tolmača oseba, ki ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo, če obvlada tuj
jezik, za katerega primanjkuje sodnih tolmačev, ker gre za tuj jezik, ki se v
postopkih pred državnimi organi Republike Slovenije redko uporablja.
Vsebino in način opravljanja preizkusa
znanja iz 2. točke prvega odstavka tega člena ter način poslovanja sodnega
tolmača, kadar posluje po določbi tretjega odstavka 84. člena tega zakona,
predpiše minister, pristojen za pravosodje.
94. člen
Sodni tolmač izreče pred ministrom,
pristojnim za pravosodje, naslednjo prisego: "Prisegam, da bom svoje delo
kot sodni tolmač opravljal-a vestno, natančno in po svojem najboljšem
znanju.".
95. člen
Če je zoper sodnega izvedenca, sodnega
cenilca oziroma sodnega tolmača uveden kazenski postopek zaradi kaznivega
dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen
zapora več kot dve leti, minister, pristojen za pravosodje, sodnemu izvedencu,
sodnemu cenilcu oziroma sodnemu tolmaču začasno prepove opravljati delo iz 84.
člena tega zakona.
Začasna prepoved traja do pravnomočnosti
odločbe,. s katero se konča kazenski postopek.
Zoper odločbo o začasni prepovedi
opravljanja dela je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od njene
vročitve.
96. člen
Sredstva za plačilo stroškov in povračilo
stroškov sodnih izvedencev, sodnih cenilcev oziroma sodnih tolmačev zagotavlja
država v predračunu sodišča, če tako določa zakon.
Zakon določa, v katerih primerih in katera
stranka ali drug udeleženec v postopku je dolžan povrniti sredstva, izplačana
na podlagi prejšnjega odstavka.
DRUGI DEL
1. poglavje: Vrste in pristojnosti sodišč
97. člen
Sodno oblast izvajajo v Republiki Sloveniji
sodniki na sodiščih iz prvega odstavka 98. člena tega zakona (sodišča s splošno
pristojnostjo).
Na sodiščih, ustanovljenih za zadeve z
določenih pravnih področij, se izvaja sodna oblast v okviru pristojnosti, ki je
z zakonom izrecno določena (specializirana sodišča).
98. člen
V Republiki Sloveniji so:
1.
okrajna sodišča.
2.
okrožna sodišča.
3.
višja sodišča,
4.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vrhovno
sodišče).
Specializirana sodišča, ustanovljena s
posebnim zakonom, imajo, če zakon ne določa drugače:
1.
položaj okrožnega sodišča tista sodišča prve stopnje, katerih pritožbena
stopnja je specializirano višje sodišče;
2.
položaj višjega sodišča tista sodišča druge stopnje, ki odločajo o
pritožbah zoper odločbe specializiranih sodišč prve stopnje;
3.
položaj višjega sodišča tista sodišča prve stopnje, katerih pritožbena
stopnja je Vrhovno sodišče.
99. člen
Okrajna sodišča so pristojna:
I. v kazenskih zadevah:
1. za sojenje na prvi
stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen
zapora do treh let, razen v zadevah kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime,
storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega
obveščanja;
2. za opravljanje
preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejšnje točke;
3. za opravljanje drugih
zadev, ki jih določa zakon;
II. v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na
prvi stopnji:
1. (prenehala
veljati);
2. (prenehala
veljati);
3. v zapuščinskih in
drugih nepravdnih zadevah ter za vodenje zemljiške knjige;
4. v izvršilnih zadevah
ter za opravljanje izvršbe;
III. za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah, kadar
tako določa zakon;
IV. za opravljanje zadev pravne pomoči, za katere ni po
zakonu pristojno drugo sodišče.
100. člen
Pri okrajnem sodišču vodi postopek in sodi
oziroma odloča sodnik posameznik.
101. člen
Okrožna sodišča so pristojna:
I. v kazenskih zadevah:
1. za sojenje na prvi
stopnji o kaznivih dejanjih, za katera niso pristojna okrajna sodišča;
2. za opravljanje
preiskave oziroma preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejšnje točke;
3. za opravljanje
predhodnega postopka in sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih
mladoletnikov;
4. za odločanje na prvi
stopnji o izvršitvi kazenske sodbe tujega sodišča;
5. za izvrševanje
kazenskih sodb iz 1., 3. in 4. točke ter za. izvrševanje kazenskih sodb
okrajnih sodišč;
6. za odločanje o
dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine;
7. za odločanje v
zunajobravnavnem senatu (tudi v kazenskih zadevah iz pristojnosti okrajnih
sodišč);
8. za opravljanje drugih
zadev, ki jih določa zakon;
9. za opravljanje
nadzorstva glede zakonitega in pravilnega ravnanja z obsojenci ter nadzorstva
nad priporniki;
II. v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na
prvi stopnji:
1. (prenehala
veljati);
2. (prenehala
veljati);
3. (prenehala
veljati);
4. o priznanju tujih
sodnih odločb;
5. v zadevah prisilne
poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, ter v
sporih v zvezi z njimi;
6. v sporih o pravicah
intelektualne lastnine.
III. za vodenje sodnega registra;
IV. za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah, če
tako določa zakon;
V. za opravljanje zadev pravne pomoči v zadevah iz točke
I. do IV. in za opravljanje mednarodne pravne pomoči.
O predlogih za dopustitev kontrole
telefona, drugih komunikacijskih sredstev in občil ter kontrole pisem in drugih
pošiljk odloča predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega je sedež
predlagatelja, oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik.
102. člen
V zadevah iz prejšnjega člena vodi postopek
in sodi oziroma odloča sodnik posameznik, razen če zakon določa, da sodi senat.
Kadar zakon določa, da v zadevah iz
prejšnjega člena odloča senat, le-tega sestavljajo sodnik kot predsednik senata
in dva sodnika porotnika kot člana senata, če zakon ne določa drugače.
Kadar zakon določa, da v zadevah iz
prejšnjega člena odloča petčlanski senat, le-tega sestavljajo en sodnik kot
predsednik senata ter en sodnik in trije sodniki porotniki kot člani senata, če
zakon ne določa drugače.
103. člen
Okrožno sodišče, katerega sodno območje
obsega tudi teritorialno morje Republike Slovenije, je poleg zadev iz 101.
člena tega zakona pristojno za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v vseh
sporih, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju ter sporih, v katerih se
uporablja pomorsko pravo, v sporih glede izkoriščanja morja in morskega dna ter
za odločanje o vpisih v register ladij.
Za odločanje v sporih o pravicah intelektualne
lastnine je na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v
Ljubljani, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami
teles, slikami, risbami in tehničnimi izboljšavami.
104. člen
Višja sodišča so pristojna:
1.
za sojenje oziroma odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe
okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja;
2.
za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okrožnimi
sodišči s svojega območja in za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo okrajno
oziroma okrožno sodišče s svojega območja;
3.
za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.
105. člen
Višje sodišče sodi oziroma odloča v zadevah
iz 1. in 2. točke prejšnjega člena v senatu, ki ga sestavlja en sodnik kot
predsednik senata, sodnik – poročevalec in sodnik – član senata.
V zadevah iz 3. točke prejšnjega člena
odloča sodnik posameznik. Če zakon določa, da zadeve opravlja senat; je ta
sestavljen po določbi prejšnjega odstavka.
106. člen
Vrhovno sodišče je pristojno:
1.
za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v upravnih in računsko
upravnih sporih, razen v zadevah, za katere zakon določa pristojnost drugega
sodišča prve stopnje;
2.
za sojenje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe sodišča prve
stopnje v zadevah iz prejšnje točke ter o pritožbah zoper odločbe sodišč prve
stopnje, za katere tako določa zakon;
3.
za sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe
sodišč druge stopnje;
4.
za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč, razen v
primerih, ko je za odločanje o izrednem pravnem sredstvu pristojno drugo
sodišče;
5.
za odločanje v sporih o pristojnosti med nižjimi sodišči, razen v
primerih, ko zakon določa, da je za odločanje o takšnem sporu pristojno drugo
sodišče;
6.
za odločanje o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon;
7.
za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.
107. člen
Vrhovno sodišče odloča v senatu treh
sodnikov, v senatu petih sodnikov pa, kadar zakon tako določa.
O pravnem sredstvu zoper odločbo iz
prejšnjega odstavka, izdano v senatu petih sodnikov, odloča Vrhovno sodišče v
senatu sedmih sodnikov, sicer pa v senatu petih sodnikov.
Za sestavo senata Vrhovnega sodišča se
smiselno uporablja določba prvega odstavka 105. člena tega zakona.
108. člen
Vrhovno sodišče vodi evidenco sodne prakse
sodišč Republike Slovenije in spremlja sodno prakso meddržavnih sodišč.
109. člen
Vrhovno sodišče skrbi za enotno sodno
prakso.
110. člen
Občna seja Vrhovnega sodišča:
1.
sprejema načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno
uporabo zakonov;
2.
sprejema pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse;
3.
odloča o pobudah za izdajo ali spremembo zakona;
4.
sprejema letni razpored sodnikov;
5.
določa način spremljanja sodne prakse na sodiščih;
6.
opravlja druge zadeve iz pristojnosti Vrhovnega sodišča, če zakon tako
določa.
Pravna mnenja iz prejšnjega odstavka so
obvezna za senate Vrhovnega sodišča in se lahko spremenijo samo na novi občni
seji.
111. člen
Občno sejo sestavljajo vsi sodniki
Vrhovnega sodišča. Občna seja veljavno sklepa, če sta navzoči najmanj dve
tretjini sodnikov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina vseh sodnikov
Vrhovnega sodišča in večina sodnikov oddelka, v katerega delovno področje sodi
obravnavano vprašanje.
Občno sejo skliče predsednik Vrhovnega
sodišča. Vodenje in način dela občne seje uredi poslovnik, ki je veljavno
sprejet, če zanj glasujeta najmanj dve tretjini sodnikov Vrhovnega sodišča.
Obravnavanje in sprejem načelnega pravnega
mnenja oziroma pravnega mnenja lahko predlaga oddelek Vrhovnega sodišča, v
katerega pravno področje sodi vprašanje. na katero naj se nanaša načelno pravno
mnenje oziroma pravno mnenje.
Predlog iz prejšnjega odstavka sprejme
oddelek z večino glasov sodnikov tega oddelka.
2. poglavje: Izvrševanje odločb ustavnega sodišča in
tujih sodišč
112. člen
Če je pravnomočna sodba ali druga sodna
odločba spremenjena z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, izdano na
podlagi ustavne pritožbe, jo sodišče izvrši v skladu z odločbo ustavnega
sodišča.
113. člen
Odločbo Evropskega sodišča za človekove
pravice izvrši pristojno sodišče Republike Slovenije neposredno samo, če tako
določa ratificirana mednarodna pogodba.
TRETJI DEL
1. poglavje: Organizacija okrajnih in okrožnih sodišč
114. člen
V Republiki Sloveniji so:
1.
Okrajno sodišče v Ajdovščini s sedežem v Ajdovščini – za območje sodnega
okraja Ajdovščina,
2.
Okrajno sodišče v Brežicah s sedežem v Brežicah – za območje
sodnega okraja Brežice,
3.
Okrajno sodišče v Celju s sedežem v Celju – za območje sodnih okrajev
Celje in Laško,
4.
Okrajno sodišče v Cerknici s sedežem v Cerknici – za območje
sodnega okraja Cerknica,
5.
Okrajno sodišče v Črnomlju s sedežem v Črnomlju – za območje sodnih
okrajev Črnomelj in Metlika,
6.
Okrajno sodišče v Domžalah s sedežem v Domžalah – za območje sodnega
okraja Domžale,
7.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni s sedežem v Gornji Radgoni – za območje
sodnega okraja Gornja Radgona,
8.
Okrajno sodišče v Grosupljem s sedežem v Grosupljem – za območje sodnega
okraja Grosuplje,
9.
Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici s sedežem v Ilirski Bistrici – za
območje sodnega okraja Ilirska Bistrica,
10. Okrajno
sodišče v Idriji s sedežem v Idriji – za območje sodnega okraja Idrija,
11. Okrajno
sodišče na Jesenicah s sedežem na Jesenicah – za območje sodnega okraja
Jesenice,
12. Okrajno
sodišče v Kamniku s sedežem v Kamniku – za območje sodnega okraja Kamnik,
13. Okrajno
sodišče v Kočevju s sedežem v Kočevju – za območje sodnih okrajev Kočevje
in Ribnica,
14. Okrajno
sodišče v Kopru s sedežem v Kopru -za območje sodnega okraja Koper,
15. Okrajno
sodišče v Kranju s sedežem v Kranju -za območje sodnih okrajev Kranj in Tržič,
16. Okrajno
sodišče v Krškem s sedežem v Krškem – za območje sodnega okraja Krško,
17. Okrajno
sodišče v Lenartu s sedežem v Lenartu – za območje sodnega okraja Lenart,
18. Okrajno
sodišče v Lendavi s sedežem v Lendavi – za območje sodnega okraja Lendava,
19. Okrajno
sodišče v Litiji s sedežem v Litiji – za območje sodnega okraja Litija,
20. Okrajno
sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani – za območje sodnih okrajev
Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in
Ljubljana Vič-Rudnik,
21. Okrajno
sodišče v Ljutomeru – za območje sodnega okraja Ljutomer,
22. Okrajno
sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru – za območje sodnih okrajev Maribor.
Pesnica in Ruše,
23. Okrajno
sodišče v Murski Soboti s sedežem v Murski Soboti – za območje sodnega okraja
Murska Sobota,
24. Okrajno
sodišče v Novi Gorici s sedežem v Novi Gorici – za območje sodnega okraja Nova
Gorica,
25. Okrajno
sodišče v Novem mestu s sedežem v Novem mestu – za območje sodnega okraja Novo
mesto,
26. Okrajno
sodišče v Ormožu s sedežem v Ormožu -. za območje sodnega okraja Ormož,
27. Okrajno
sodišče v Piranu s sedežem v Piranu -za območje sodnih okrajev Izola in Piran,
28. Okrajno
sodišče v Postojni s sedežem v Postojni – za območje sodnega okraja
Postojna,
29. Okrajno
sodišče na Ptuju s sedežem na Ptuju -za območje sodnega okraja Ptuj,
30. Okrajno
sodišče v Radovljici s sedežem v Radovljici – za območje sodnega okraja
Radovljica,
31. Okrajno
sodišče v Sevnici s sedežem v Sevnici -za območje sodnega okraja Sevnica,
32. Okrajno
sodišče v Sežani s sedežem v Sežani -za območje sodnega okraja Sežana,
33. Okrajno
sodišče v Slovenski Bistrici s sedežem v Slovenski Bistrici – za območje
sodnega okraja Slovenska Bistrica,
34. Okrajno
sodišče v Slovenj Gradcu s sedežem v Slovenj Gradcu – za območje sodnih okrajev
Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec,
35. Okrajno
sodišče v Slovenskih Konjicah s sedežem v Slovenskih Konjicah – za območje
sodnega okraja Slovenske Konjice,
36. Okrajno
sodišče v Šentjurju pri Celju s sedežem v Šentjurju pri Celju – za območje
sodnega okraja Šentjur pri Celju,
37. Okrajno
sodišče v Škofji Loki s sedežem v Škofji Loki – za območje sodnega okraja
Škofja Loka,
38. Okrajno
sodišče v Šmarju pri Jelšah s sedežem v Šmarju pri Jelšah – za območje sodnega
okraja Šmarje pri Jelšah,
39. Okrajno
sodišče v Tolminu s sedežem v Tolminu – za območje sodnega okraja Tolmin,
40. Okrajno
sodišče v Trbovljah s sedežem v Trbovljah – za območje sodnih okrajev Hrastnik,
Trbovlje in Zagorje.
41. Okrajno
sodišče v Trebnjem s sedežem v Trebnjem – za območje sodnega okraja Trebnje,
42. Okrajno
sodišče v Velenju s sedežem v Velenju – za območje sodnih okrajev Mozirje
in Velenje,
43. Okrajno
sodišče na Vrhniki s sedežem na Vrhniki – za območje sodnih okrajev
Logatec in Vrhnika,
44. Okrajno
sodišče v Žalcu s sedežem v Žalcu – za območje sodnega okraja Žalec.
Za območje sodnega okraja se šteje po tem
zakonu območje občine, določeno z zakonom o postopku za ustanovitev, združitev
oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (Uradni list SRS. št.
28/80, 9/82, 27/84, 38/89 in Uradni list RS, št. 30/90).
Za območje sodnega okraja Koper se šteje po
tem zakonu tudi teritorialno morje Republike Slovenije in vsa plovila,
registrirana v Republiki Sloveniji, ko se nahajajo v mednarodnih vodah.
115. člen
V Republiki Sloveniji so:
1.
Okrožno sodišče v Celju s sedežem v Celju – za območje sodnega okrožja
Celje,
2.
Okrožno sodišče v Kopru s sedežem v Kopru – za območje sodnega okrožja
Koper,
3.
Okrožno sodišče v Kranju s sedežem v Kranju -za območje sodnega okrožja
Kranj,
4.
Okrožno sodišče v Krškem s sedežem v Krškem – za območje sodnega
okrožja Krško,
5.
Okrožno sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani – za območje
sodnega okrožja Ljubljana,
6.
Okrožno sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru – za območje
sodnega okrožja Maribor,
7.
Okrožno sodišče v Murski Soboti s sedežem v Murski Soboti – za območje
sodnega okrožja Murska Sobota,
8.
Okrožno sodišče v Novi Gorici s sedežem v Novi Gorici – za območje
sodnega okrožja Nova Gorica,
9.
Okrožno sodišče v Novem mestu s sedežem v Novem mestu – za območje
sodnega okrožja Novo mesto,
10. Okrožno
sodišče na Ptuju s sedežem na Ptuju -za območje sodnega okrožja Ptuj,
11. Okrožno
sodišče v Slovenj Gradcu s sedežem v Slovenj Gradcu – za območje sodnega
okrožja Slovenj Gradec.
Za območje sodnega okrožja po tem zakonu se
šteje območje, ki je bilo do uveljavitve tega zakona določeno kot območje
temeljnega sodišča po 26. členu zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št.
10/77. 4/82, 37/82, 7/86, 41/87. 24/88 in Uradni list RS, št. 8/90), kolikor ta
zakon ne določa drugače.
Za območje sodnega okrožja Maribor se šteje
območje, ki je po prejšnjem odstavku določeno za območje Temeljnega sodišča v
Mariboru, razen območja občin Ptuj in Ormož, ki se šteje za območje sodnega
okrožja Ptuj, in razen območja občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na
Koroškem in Slovenj Gradec, ki se šteje za območje sodnega okrožja Slovenj
Gradec.
Za območje sodnega okrožja Novo mesto se
šteje območje, ki je po drugem odstavku tega člena določeno za območje
Temeljnega sodišča v Novem mestu, razen območja občin Brežice, Krško in
Sevnica, ki se šteje za območje sodnega okrožja Krško.
Za območje sodnega okrožja Koper se šteje
tudi teritorialno morje in plovila po določbi tretjega odstavka prejšnjega
člena.
116. člen
V Republiki Sloveniji so:
1.
Višje sodišče v Celju s sedežem v Celju,
2.
Višje sodišče v Kopru s sedežem v Kopru,
3.
Višje sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani,
4.
Višje sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru.
Za območje Višjega sodišča v Celju se šteje
sodno okrožje Celje, za območje Višjega sodišča v Kopru se štejeta sodni
okrožji Koper in Nova Gorica, za območje Višjega sodišča v Ljubljani se štejejo
sodna okrožja Kranj, Krško. Ljubljana in Novo mesto, za območje Višjega sodišča
v Mariboru pa sodna okrožja Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Slovenj Gradec.
117. člen
Vrhovno sodišče ima sedež v Ljubljani.
_________________
Zakon
o sodiščih (Uradni list
RS, št. 19/94) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe:
»2. poglavje: Prehodne in končne določbe
1. oddelek: Posebne določbe za prve
volitve članov sodnega sveta izmed sodnikov in prve volitve članov personalnih
svetov
118. člen
Prve volitve članov sodnega sveta morajo
biti razpisane petnajst dni po uveljavitvi tega zakona.
Volitve se izvedejo po določbah 3. poglavja
prvega dela tega zakona, kolikor ni s temi posebnimi določbami drugače
določeno.
119. člen
Pravico voliti in biti voljeni v sodni svet
imajo sodniki, ki na dan volitev opravljajo sodniško funkcijo na sodiščih v
Republiki Sloveniji in so vpisani v začasni sodniški volilni imenik, ki ga
sestavi ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Glede pravice vpogleda in pravice zahtevati
popravo imenika iz prejšnjega odstavka se uporablja določba 23. člena tega
zakona.
Enega člana sodnega sveta volijo sodniki
Vrhovnega sodišča, enega člana sodniki višjih sodišč in Sodišča združenega dela
Republike Slovenije, dva člana sodniki temeljnih sodišč in sodišč združenega
dela prve stopnje. Dva člana sodnega sveta volijo vsi sodniki iz prvega
odstavka tega člena.
120. člen
Prve volitve članov personalnih svetov
morajo biti razpisane v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.
Volitve se izvedejo po določbi 35. člena
tega zakona, kolikor ni s temi posebnimi določbami drugače določeno.
V personalne svete temeljnih sodišč, ki
imajo več kot -petdeset sodnikov, izvolijo sodniki, ki na dan volitev
opravljajo sodniško funkcijo na temeljnih sodiščih, izmed sebe šest sodnikov,
sodniki drugih temeljnih sodišč pa štiri sodnike.
Prve volitve članov personalnih svetov
sodišč združenega dela prve stopnje se razpišejo z dnem, ko pričnejo z delom
delovna in socialna sodišča.
Do konstituiranja personalnih svetov po
prejšnjem odstavku opravljajo funkcijo personalnih svetov sodniki teh sodišč na
zboru sodnikov.
121. člen
Sodni svet, izvoljen po določbah tega
zakona, se konstituira na prvi seji sodnega sveta, ki jo skliče predsednik
dotedanjega sodnega sveta v petnajstih- dneh po izvolitvi vseh članov sodnega
sveta po določbah tega zakona.
Do izvolitve predsednika sodnega sveta vodi
delo sodnega sveta najstarejši izvoljeni član sodnega sveta.
Če sodni svet iz prvega odstavka tega člena
ni konstituiran do 29. marca 1994, se do njegovega konstituiranja podaljša
mandat članom sodnega sveta, imenovanim po določbah zakona o rednih sodiščih.
2. oddelek: Prehodne in končna
določba
122. člen
Okrožna in okrajna sodišča, ustanovljena s
tem zakonom, začnejo z delom l. januarja 1995.
Višja sodišča nadaljujejo z delom
1. januarja 1995 s pristojnostmi, ki jih imajo po tem zakonu.
Vrhovno sodišče nadaljuje z delom 1. januarja
1995 s pristojnostmi, ki jih ima po ustavi in zakonu.
Do uveljavitve spremembe sistema kaznivih
ravnanj so okrožna sodišča pristojna za sojenje na prvi stopnji o gospodarskih
prestopkih.
Do zagotovitve materialnih pogojev za delo
v Cerknici deluje Okrajno sodišče v Cerknici s sedežem na Rakeku.
123. člen
S 1. januarjem 1995 prevzamejo okrožna
sodišča vse zadeve temeljnih in višjih sodišč, za katere, so stvarno pristojna
po tem ali drugem zakonu.
S 1. januarjem 1995 prevzamejo okrajna
sodišča vse zadeve temeljnih sodišč, za katere so stvarno pristojna po tem
zakonu.
Arhive nekdanjih okrožnih sodišč prevzamejo
okrožna sodišča iz tega zakona, arhive nekdanjih občinskih sodišč pa okrajna
sodišča.
Podrobnejša navodila o načinu prevzema
zadev in arhivov izda minister, pristojen za pravosodje.
124. člen
Sodniki temeljnih sodišč nadaljujejo z
delom do izvolitve v trajno sodniško funkcijo oziroma do izteka mandata na
okrajnih oziroma okrožnih sodiščih.
Sodnike iz prejšnjega odstavka razporedi na
delo na okrožna oziroma okrajna sodišča sodni svet. Pri razporejanju upošteva
praviloma naslednje:
1.
sodnike, ki so v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona delali na
zadevah, ki po tem zakonu sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, razporedi na
okrajna sodišča,
2.
sodnike, ki so v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona delali na
zadevah, ki po tem zakonu sodijo v pristojnost okrožnih sodišč, razporedi na
okrožna sodišča,
3.
sodnike, ki so v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona delali na
zadevah, ki po tem zakonu sodijo deloma v pristojnost okrajnih, deloma v
pristojnost okrožnih sodišč, razporedi na okrajna ali na okrožna sodišča v
sorazmerju s številom določenih sodniških mest v teh sodiščih ter v sorazmerju
z njihovo starostjo in dolžino dosedanjega opravljanja sodniške funkcije.
Razporeditev iz prejšnjega odstavka se
opravi v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, vendar najkasneje do
1. decembra 1994.
125. člen
Po 31. decembru. 1994 nadaljujejo
personalni sveti temeljnih sodišč z delom kot personalni sveti okrožnih sodišč.
126. člen
Do imenovanja sodnikov porotnikov po
določbah tega zakona opravljajo dolžnost sodnikov porotnikov pri okrožnih
sodiščih sodniki porotniki, ki so ob uveljavitvi tega zakona opravljali
dolžnost sodnikov porotnikov pri temeljnih sodiščih.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
dolžnost sodnikom porotnikom pri višjih in Vrhovnem sodišču.
127. člen
Strokovne in administrativno-tehnične
delavce temeljnih sodišč prevzamejo v delovno razmerje okrožna oziroma okrajna
sodišča v sorazmerju z obsegom nanje prenešenih pristojnosti.
Prevzem delavcev iz prejšnjega odstavka se
opravi po navodilih, ki jih izda minister, pristojen za pravosodje.
128. člen
Poslovni prostori, ki so ob dnevu
uveljavitve tega zakona v uporabi temeljnih sodišč, postanejo last Republike
Slovenije.
Poslovne prostore iz prejšnjega odstavka
prevzamejo v uporabo okrožna oziroma okrajna sodišča, ustanovljena s tem
zakonom, v skladu z navodili, ki jih izda minister, pristojen za pravosodje.
129. člen
Navodila iz četrtega odstavka 123., drugega
odstavka 127. in drugega odstavka 128. člena tega zakona izda minister,
pristojen za pravosodje, ko dobi mnenje predsednikov rednih sodišč in sodnega
sveta.
130. člen
Sodni red predpiše minister, pristojen za
pravosodje, najkasneje šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
Do izdaje sodnega reda se za poslovanje
sodišč uporabljajo določbe poslovnika za redna sodišča (Uradni list SRS, št.
26/78, 20/88 in 2/89), kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
131. člen
Dokler ni oblikovana strokovna služba
sodnega sveta po določbah tega zakona, opravlja strokovno in administrativno
delo za sodni svet ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Dokler ministrstvo, pristojno za
pravosodje, opravlja dela iz prejšnjega odstavka, se sredstva za delo sodnega
sveta zagotavljajo v proračunu v okviru predračuna sredstev ministrstva,
pristojnega za pravosodje.
132. člen
Predsedniki sodišč po določbah tega zakona
morajo biti imenovani najkasneje do 31. decembra 1994. Za predsednika
sodišča je lahko imenovan samo sodnik, ki je po določbah zakona izvoljen v
trajno sodniško funkcijo.
Do imenovanja predsednikov sodišč po
prejšnjem odstavku opravljajo funkcijo predsednikov predsedniki rednih sodišč,
izvoljeni po dosedanjih predpisih.
Če predsedniki okrajnih in okrožnih sodišč
niso imenovani do roka iz prvega odstavka tega člena, opravljajo funkcijo
predsednikov okrožnih sodišč predsedniki temeljnih sodišč, funkcijo
predstojnikov okrajnih sodišč pa vodje enot, ki so to funkcijo opravljali ob
uveljavitvi tega zakona.
133. člen
Stalni sodni izvedenci in stalni sodni
cenilci, imenovani po dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom po določbah
tega zakona kot sodni izvedenci in sodni cenilci, imenovani za območje
Republike Slovenije.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, v
roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona vzpostavi imenik sodnih izvedencev
in sodnih cenilcev.
Stalni sodni tolmači, imenovani po
dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom kot sodni tolmači po določbah tega
zakona.
134. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77, 4/82, 37/82. 7/86,
41/87, 24/88 in Uradni list RS, št. 8/90), razen določb o organizaciji in
pristojnosti temeljnih in višjih sodišč, ki prenehajo veljati 1. januarja 1995, in določb o razrešitvi sodnika, ki prenehajo veljati z dnem izteka mandatov sodnikov, ki
sodniško funkcijo opravljajo ob uveljavitvi tega zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha
uporabljati določba 66. člena zakona o službi družbenega knjigovodstva (Uradni
list SFRJ, št. 70/83. 16/86. 72/86, 74/87, 37/88, 61/88, 57/89, 79/90, 84/90 in
20/91 v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine
o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št.
1/91-I) v delu, ki določa sestavo sodišča.
1. januarja 1995 se prenehajo
uporabljati določbe zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ; št. 4/77,
36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90 v zvezi s 4. členom ustavnega
zakona iz prejšnjega odstavka) in zakona o kazenskem postopku (Uradni list
SFRJ, št. 4/77, 14/85, 74/87, 57/89 in 3/90 v zvezi s 4. členom ustavnega
zakona iz prejšnjega odstavka) v delu, v katerem urejajo sestavo sodišča v
nasprotju z določbami tega zakona.
135. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 45/95) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon
o pravdnem postopku – ZPP (Uradni
list RS, št. 26/99) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»503. člen
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________________
Zakon
o spremembi in dopolnitvi zakona o sodiščih – ZS-B (Uradni list RS, št. 38/99) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.