Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o plačilu odškodnine
žrtvam vojnega in povojnega nasilja obsega:
-
Zakon o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega
nasilja – ZSPOZ (Uradni list RS, št. 18/01 z dne 14. 3. 2001),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu za poplačilo
odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ-A (Uradni list RS, št.
111/01 z dne 29. 12. 2001),
-
Zakon o spremembi zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in
povojnega nasilja – ZSPOZ-B (Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002),
-
Zakon o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 54/04 z dne 20. 5. 2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilu odškodnine žrtvam
vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ-C (Uradni list RS, št. 27/09 z dne 6. 4.
2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilu odškodnine žrtvam
vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ-D (Uradni list RS, št. 9/11 z dne 11. 2.
2011),
-
Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja – uradno
prečiščeno besedilo – ZSPOZ-UPB2 (Uradni list RS, št. 21/11 z dne 21. 3. 2011),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o plačilu odškodnine žrtvam
vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ-E (Uradni list RS, št. 104/15 z dne 28.
12. 2015).
ZAKON
O PLAČILU ODŠKODNINE ŽRTVAM VOJNEGA IN POVOJNEGA
NASILJA (ZSPOZ)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 7)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se določa način zagotavljanja sredstev za
plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja za negmotno škodo, vrste
in višina odškodnin, ki se izplačujejo po tem zakonu, način in roki za njihovo
izplačilo, evidenca upravičencev po zakonu, ki ureja popravo krivic, ter druga
vprašanja v zvezi z izvrševanjem pravnomočnih odločb o višini odškodnine.
2. člen
(črtan)
3. člen
Odškodnine, ki se izplačujejo po tem zakonu, se zagotavljajo
iz sredstev:
1.
pridobljenih na podlagi Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz
naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni
list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS in 67/01 – v nadaljnjem
besedilu: ZUKLPP),
2.
pridobljenih na podlagi meddržavnih sporazumov in sredstev iz tujih virov,
katerih namen je poravnava obveznosti po tem zakonu,
3.
državnega proračuna.
Denarna sredstva iz 1. točke prejšnjega odstavka nakaže
ministrstvo, pristojno za finance, pred izplačilom odškodnin upravičencem na
Slovensko odškodninsko družbo v skladu z določbami tega zakona in ZUKLPP ter na
podlagi pogodbe, sklenjene med ministrstvom, pristojnim za finance in Slovensko
odškodninsko družbo.
4. člen
(črtan)
II. ODŠKODNINE
1. Vrste odškodnin
5. člen
S tem zakonom se zagotavljajo sredstva za izplačilo:
1.
odškodnine za telesno in duševno trpljenje in
2.
odškodnina za izgubo življenja bližnjega.
2. Upravičenci do odškodnine
6. člen
Upravičenci do odškodnine po tem zakonu so določeni z Zakonom
o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 43/99,
28/00 in 1/01 – odl. US), z Zakonom o popravi krivic (Uradni list RS, št.
59/96, 68/98 – odl. US in 11/01) in z Zakonom o posebnih pravicah žrtev v vojni
za Slovenijo 1991 (Uradni list RS, št. 49/97).
7. člen
Upravičenec do odškodnine po prejšnjem členu ima pravico do
odškodnine v višini, ki mu je priznana s pravnomočno odločbo po prvem odstavku
12. člena tega zakona.
3. Odškodnina za telesno in duševno trpljenje
8. člen
Odškodnina za pretrpljeno telesno in duševno trpljenje se
odmeri osebam, ki so to škodo utrpele, v znesku in na podlagi meril, ki so
določena z 10. členom tega zakona.
9. člen
Skupni znesek, ki ga prejme posamezni upravičenec po tem
zakonu, ne more presegati višine 2,000.000 tolarjev.
10. člen
Višina odškodnine po tem zakonu se določi glede na:
-
vrsto nasilnega dejanja oziroma prisilnega ukrepa:
1.
za taboriščnike, ukradene otroke, politične zapornike in zapornike po
35.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja,
2.
za izgnance in internirance po 25.000 tolarjev za mesec pretrpljenega
nasilja,
3.
za prisilne mobilizirance po 20.000 tolarjev za mesec pretrpljenega
nasilja,
4.
za begunce in delovne deportirance po 12.000 tolarjev za mesec
pretrpljenega nasilja;
-
čas trajanja izgona, begunstva, internacije, deportacije, bivanja v
taborišču, zapora, nasilnega odvzema otrok staršem, prisilne mobilizacije v
obdobju, določenem z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja;
-
čas trajanja nasilnih dejanj, ki so jih utrpeli upravičenci po Zakonu o
popravi krivic v obdobju od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990.
Višina odškodnine za vojaškega vojnega invalida iz 2. člena
in civilnega invalida vojne iz 4. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list
RS, št. 63/95, 2/97 – odl. US, 19/97, 21/97 – popr. in 75/97) se določi tako,
da se znesek invalidnine na dan uveljavitve tega zakona za posamezni mesec, do
katere je upravičen vojaški vojni invalid ter civilni invalid vojne glede na
skupino invalidnosti, v katero je razvrščen po Zakonu o vojnih invalidih,
pomnoži s količnikom 10.
4. Odškodnina za izgubo življenja bIižnjega
11. člen
Odškodnina za izgubo življenja bližnjega, katerega smrt je
neposredna posledica dejanja v zvezi z vojnimi in povojnimi dogodki, se izplača
slehernemu upravičencu za pretrpljeno negmotno škodo v znesku 200.000 tolarjev,
razen za žrtve vojne za Slovenijo.
Odškodnina za izgubo življenja bližnjega iz prejšnjega
odstavka se upravičencem po Zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za
Slovenijo 1991 odmeri v višini štirikratnega zneska odškodnine iz prejšnjega
odstavka.
O priznanju statusa svojca žrtve po Zakonu o posebnih
pravicah žrtev v vojni za Slovenijo leta 1991 ter o pravici do odškodnine,
odloča na prvi stopnji Ministrstvo za obrambo. Pri odločanju o priznanju
statusa in o pravici do odškodnine se uporabljajo določila zakona, ki ureja
splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.
5. Postopek za uveljavitev pravice do odškodnine
12. člen
Akt, s katerim je pristojni organ odločil o upravičencih in
njihovih pravicah po Zakonu o popravi krivic, po Zakonu o žrtvah vojnega
nasilja ter akt, s katerim je pristojni organ odločil o upravičenosti oseb do
odškodnine iz tretjega odstavka prejšnjega člena, pošlje navedeni organ po
uradni dolžnosti Slovenski odškodninski družbi (v nadaljnjem besedilu: SOD), ki
na podlagi navedenega akta ter meril, določenih s tem zakonom, izračuna višino
odškodnine in o tem izda odločbo.
Pristojni organ pošlje akt v 15 dneh od njegove izvršljivosti
SOD-u, z vsemi podatki, potrebnimi za izdajo odločbe o višini odškodnine:
-
osebno ime upravičenca, naslov stalnega prebivališča upravičenca,
vključno s poštno številko in državo stalnega prebivališča;
-
enotna matična številka upravičenca (EMŠO), če te ni, pa datum rojstva.
Pri izdaji odločbe o višini odškodnine SOD upošteva skupni
znesek, ki ga določa 9. člen tega zakona. Kolikor v postopku izdaje odločbe SOD
ugotovi, da izračunana višina odškodnine presega znesek iz 9. člena tega
zakona, izda odločbo, s katero upravičencu določi enak znesek, kot je določen z
9. členom tega zakona.
V obrazložitvi odločbe mora biti navedeno, da je izračunana
višina odškodnine presegala znesek, določen v 9. členu tega zakona.
V primeru, ko je oseba s statusom, ki daje pravico do
odškodnine po zakonih iz 6. člena tega zakona, umrla, pripada odškodnina njenim
dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje (v nadaljnjem besedilu: prejemnik).
Postopek za pridobitev statusa iz prejšnjega odstavka, ki je
bil prekinjen zaradi smrti vlagatelja, se nadaljuje na zahtevo njegovih
dedičev.
V postopku izdaje odločbe o višini odškodnine po tem zakonu
se uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem
zakonom določeno drugače.
Zoper odločbo, s katero SOD odloči o višini odškodnine,
pritožba ni dovoljena, možno pa je sprožiti upravni spor.
SOD izplača odškodnino na podlagi pravnomočne odločbe iz
prvega odstavka tega člena.
13. člen
Odškodnina se izplača v gotovini na zahtevo upravičenca
oziroma prejemnika, in sicer v 30 dneh od prejema popolne zahteve upravičenca
oziroma prejemnika.
Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati številko
bančnega računa upravičenca oziroma prejemnika in naziv banke, pri kateri ima
upravičenec oziroma prejemnik odprt račun, na katerega bo izplačana odškodnina,
za nakazilo v tujino pa tudi SWIFT CODE, IBAN oziroma BIC in davčno številko
upravičenca oziroma prejemnika ali njegovo identifikacijsko številko za davčne
namene ter državo rezidentstva, če gre za upravičenca oziroma prejemnika, ki se
v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, šteje za nerezidenta in nima davčne
številke.
Upravičenec oziroma prejemnik mora zahtevi priložiti
fotokopijo osebne izkaznice ali potnega lista, če je državljan Republike
Slovenije, oziroma drug veljavni dokument, s katerim je mogoče identificirati
upravičenca oziroma prejemnika, če ni državljan Republike Slovenije. Kopija
osebnega dokumenta mora biti ustrezno označena, v skladu z zakonom, ki ureja
osebno izkaznico, oziroma zakonom, ki ureja potne listine.
14. člen
(črtan)
15. člen
Upravičenci po tem zakonu ne plačujejo davka od odškodnine. (delno
se preneha uporabljati)
15.a člen
Zaradi vodenja in odločanja v postopku ter predložitve
podatkov za izplačilo odškodnin po določbah zakona, ki ureja popravo krivic, z
njimi povezanih postopkov ter postopkov po določbah tega zakona, upravlja
ministrstvo, pristojno za pravosodje, evidenco o prosilcih in o osebah s
priznanim statusom po zakonu, ki ureja popravo krivic, ter evidenco o njihovih
pravicah in o izdanih odločbah o odškodnini.
Podatki iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi za
opravljanje znanstvenoraziskovalne in statistične dejavnosti ministrstva,
pristojnega za pravosodje, ter znanstvenih in raziskovalnih organizacij javnega
sektorja, v skladu z določbami zakona, ki ureja popravo krivic in zakona, ki
ureja varstvo osebnih podatkov.
Evidenca se lahko vodi z uporabo informacijske tehnologije.
15.b člen
Evidenca iz prejšnjega člena obsega:
1.
podatke o prosilcih oziroma o osebah s priznanim statusom po zakonu, ki
ureja popravo krivic:
- osebno ime,
- rojstni datum,
- kraj rojstva,
- podatke o prebivališču,
- EMŠO oziroma drug
identifikacijski znak, če EMŠO ni določena,
2.
podatke o pridobljenih pravicah in izdanih odločbah:
- datum vložitve zahteve,
- zaporedno številko zadeve in
opravilno številko,
- datum izdaje odločbe,
- vrsto z odločbo priznanega
statusa (bivšega političnega zapornika, žrtve povojnega protipravnega odvzema
življenja oziroma svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja),
- vrsto z odločbo priznane
pravice (pravica do odškodnine oziroma pravica do vštetja obdobja v pokojninsko
dobo),
- obdobja, za katera je bila
pravica priznana, in njihov skupni seštevek,
- datum pravnomočnosti odločbe
o priznanju odškodnine,
- oznako, ali je sprožen
upravni spor,
- oznako, ali je vloženo
kakšno pravno sredstvo,
- vrsto nasilnega dejanja, ki
je podlaga za uveljavljanje zahtevka, in zakonodajo, na podlagi katere je bila
bivšemu političnemu zaporniku izrečena sankcija,
- datum usmrtitve žrtve
povojnega protipravnega odvzema življenja in
- druge podatke, ki so
pridobljeni v upravnem postopku in povezani s kaznijo ter ne posegajo v
posameznikovo dostojanstvo.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko pridobi potrebne
podatke iz 1. točke prvega odstavka tega člena tudi neposredno in brezplačno iz
evidenc ali drugih zbirk osebnih ali drugih podatkov državnih organov, razen če
upravičenec to izrecno prepove. Če katerega od podatkov iz prejšnjega odstavka
v primerih zadev, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, ni v spisu zadeve,
se tega podatka v evidenco ne vpiše.
Podatki v evidenci o upravičencih in podatki v evidenci o
izdanih odločbah iz prejšnjega člena se na ministrstvu, pristojnem za
pravosodje, hranijo največ deset let po pravnomočni odločitvi v zadevi, nato pa
se arhivirajo kot gradivo, pomembno za pravno varnost, v skladu z zakonom, ki
ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.
15.c člen
Osebni in drugi podatki iz evidence se lahko javno objavijo
zaradi preglednosti nad porabo javnih finančnih sredstev in upravnim odločanjem
šele, ko je o njih pravnomočno odločeno. Ministrstvo, pristojno za pravosodje,
brezplačno lahko daje osebne in druge podatke iz prejšnjega stavka uporabnikom
v javnem sektorju, ki jih potrebujejo za znanstvene, raziskovalne, zgodovinske
in statistične namene, razen podatkov, ki niso dostopni javnosti.
Za namene iz prejšnjega odstavka se lahko javno objavijo
naslednji osebni podatki: osebno ime, datum vložitve zahteve, zaporedna
številka zadeve in opravilna številka, datum izdaje odločbe, vrsta z odločbo
priznane pravice, obdobja, za katera je bila pravica priznana, in njihov skupni
seštevek, datum pravnomočnosti odločbe o priznani odškodnini, oznaka, ali je
sprožen upravni spor, in oznaka, ali je vloženo kakšno pravno sredstvo.
16. člen
SOD v imenu in za račun Republike Slovenije vodi postopke in
opravlja administrativne in tehnične posle pri izplačevanju odškodnin po tem
zakonu. Te posle opravlja za Republiko Slovenijo odplačno.
SOD in Republika Slovenija s posebno pogodbo določita višino
nadomestila, ki SOD pripada za opravljene posle iz prejšnjega odstavka.
SOD mora voditi ločene evidence o virih sredstev za poplačilo
odškodnin in o izplačilih odškodnin po tem zakonu.
Zakon o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam
vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ (Uradni list RS, št. 18/01)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»III. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
17. člen
Sklad preneha z delovanjem po izpolnitvi obveznosti, zaradi
katerih je bil ustanovljen. Denarna sredstva, ki po izplačilu odškodnin
ostanejo na računu sklada, se prenesejo v proračun Republike Slovenije.
18. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ-A
(Uradni list RS, št. 111/01)
črta 17. člen zakona:
»17. člen
(črtan)«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»9. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se ukine sklad za poplačilo
odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Preostala sredstva sklada se na
podlagi pogodbe iz tretjega odstavka 3. člena zakona nakažejo Slovenski
odškodninski družbi.
10. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 3. točka
prvega odstavka 21. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za
leto 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/01).
11. člen
Prvo pogodbo iz 2. točke četrtega odstavka 3. člena zakona
morata Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za
finance, in Slovenska odškodninska družba skleniti v roku 90 dni od uveljavitve
tega zakona.
12. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi zakona o plačilu odškodnine
žrtvam vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ-B (Uradni list RS, št. 67/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS,
št. 54/04)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»153. člen
(začetek veljavnosti in
uporabe)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2005 dalje, razen
določbe 145. člena tega zakona, ki se uporablja od 1. maja 2004 dalje in
določbe 148. člena tega zakona, ki se uporablja od dneva uveljavitve tega
zakona dalje.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ-C (Uradni list
RS, št. 27/09)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
Odškodnine na podlagi odločb o višini odškodnine, ki so bile
vročene pred uveljavitvijo tega zakona, se izplačajo po Zakonu o plačilu
odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01,
111/01 in 67/02) ter predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
Za izvedbo izplačil odškodnin na podlagi odločb o višini
odškodnine iz prejšnjega odstavka se izda dodatna količina istovrstnih
obveznic, izdanih na podlagi prvega odstavka 14. člena Zakona o plačilu
odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01,
111/01 in 67/02), v skupnem nominalnem znesku 10.425.000 eurov.
Za obveznice, izdane na podlagi prvega odstavka 14. člena
Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list
RS, št. 18/01, 111/01 in 67/02) oziroma na podlagi prejšnjega odstavka, ki bodo
upravičencem do izplačila odškodnine izročene na podlagi odločb o višini
odškodnine iz prvega odstavka tega člena, ne glede na datum njihove dejanske
izročitve velja, da so upravičenci do izplačil odškodnine zakoniti imetniki teh
obveznic na dan, ki je tri delovne dni pred dnem dospelosti zadnjega obroka
glavnice obveznic.
8. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati Uredba o
izdaji obveznic za plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter
izvrševanju odločb o določitvi odškodnine (Uradni list RS, št. 60/01, 85/01,
102/01 in 30/02) in Navodilo o načinu, obliki in rokih posredovanja podatkov o
upravičencih do odškodnine na podlagi Zakona o Skladu za poplačilo odškodnine
žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 70/01), uporabljata pa
se še za primere iz prejšnjega člena.
9. člen
Evidenca iz prvega odstavka 15.a člena zakona se vzpostavi v
treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
10. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ-D (Uradni list
RS, št. 9/11)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3. člen
SOD in Republika Slovenija na dan 31. december 2010 z
zapisnikom ugotovita višino vseh obveznosti Republike Slovenije, ki izhajajo iz
zakona, višino sredstev, ki jih je SOD v obdobju od leta 2002 založila za
izplačilo obveznosti po zakonu ter vrednost unovčenega in neunovčenega
premoženja, ki ga je Republika Slovenija za namen izvajanja zakona prenesla na
SOD (v nadaljnjem besedilu: preneseno premoženje).
Višina terjatve SOD do Republike Slovenije se ugotovi tako,
da se od višine založenih sredstev odštejejo:
-
prihodki, ustvarjeni iz naslova upravljanja in razpolaganja s prenesenim
premoženjem na SOD ter
-
poštena vrednost še neunovčenega prenesenega premoženja, ugotovljena na
dan 31. december 2010.
SOD in Republika Slovenija s posebno pogodbo, ki jo skleneta
najkasneje v 60 dneh od uveljavitve tega zakona, uredita vsaj:
1.
da se dolg Republike Slovenije do SOD obrestuje po obrestni meri, ki je
enaka 6-mesečnemu EURIBOR-ju na dan 31. 3. in 30. 9. za preteklo šestmesečno
obdobje. Obresti se obračunavajo od 31. 12. 2010 dalje do 31. 12. 2012 in se na
dan 31. 3. 2012 pripišejo glavnici.
2.
da Republika Slovenija dolg do SOD poravnava v enakih polletnih obrokih,
pri čimer prvi obrok zapade v plačilo 31. 3. 2012. Obresti na neplačan dolg, ki
se obrestujejo na podlagi 6-mesečnega EURIBOR-ja na dan 31. 3. in 30. 9. za
preteklo šestmesečno obdobje, se obračunavajo polletno in se plačajo skupaj z
obrokom glavnice.
Neunovčeno premoženje, ki ga je Republika Slovenija do
uveljavitve tega zakona prenesla na SOD in katerega vrednost ugotovita
Republika Slovenija in SOD na podlagi zapisnika iz prvega odstavka tega člena,
ostane v lasti SOD.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije«.
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o
plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ-E (Uradni list
RS, št. 104/15)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.