Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o carinski
službi obsega:
- Zakon o carinski službi – ZCS-1 (Uradni
list RS, št. 56/99 z dne 13. 7. 1999),
-
Zakon o državni upravi –
ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o carinski službi – ZCS-1A (Uradni list RS, št.
57/04 z dne 27. 5. 2004).
ZAKON
o carinski
službi (ZCS-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja in opredeljuje naloge in
organizacijo carinske službe, pooblastila, zbiranje, varstvo in zavarovanje
podatkov, posebnosti delovnih razmerij, posebnosti disciplinske in odškodninske
odgovornosti, priznanja in prekrške.
2. člen
Naloge carinske službe (v nadaljnjem
besedilu: služba) opravlja Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: uprava) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance.
2.a člen
Služba ima svoj znak in zastavo, katerih
obliko in barvo določi vlada.
II. DELOVNO PODROČJE SLUŽBE
3. člen
(1) Naloge službe so:
1.
opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora nad blagom ter
carinjenje blaga;
2.
opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo
izpolnjevanja obveznosti, določenih s carinskimi, trošarinskimi in drugimi
predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
3.
preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter
drugih kaznivih ravnanj, določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem
katerih je pristojna carinska služba (v nadaljevanju: carinski in trošarinski
prekrški ter druga kazniva ravnanja) ter vodenje postopka za prekrške
prekrškovnega organa;
4.
opravljanje nadzora nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih
plačilnih sredstev;
5.
kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani
posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi,
živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva
intelektualne lastnine;
6.
kontrola prehajanja oseb čez državno mejo na mejnih prehodih, ki jih
določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada);
7.
pobiranje, vključno s prisilno izterjavo, uvoznih in izvoznih dajatev,
drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu, trošarin, proizvodnih
dajatev za sladkor ter drugih dajatev, za pobiranje katerih je pristojna služba
(v nadaljevanju: dajatve);
8.
zbiranje statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami
EU;
9.
izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike;
10. izvajanje
predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) in mednarodnih
pogodb iz delovnega področja službe, sodelovanje in izmenjava podatkov z organi
Skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in drugih držav, mednarodnimi
organizacijami in strokovnimi združenji s področja carinskega in trošarinskega
sistema;
11. opravljanje
drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisih.
(2) Uprava izvaja naloge iz prejšnjega
odstavka v skladu s predpisi Skupnosti, zakoni, ki urejajo obdavčenje in
postopek v zvezi z obdavčenjem, inšpekcijski nadzor, z drugimi predpisi, za
nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, mednarodnimi pogodbami, ki
obvezujejo Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: mednarodna pogodba) ter
v skladu s tem zakonom.
III. ORGANIZACIJA SLUŽBE
4. člen
(1) Upravo sestavljajo carinski organi, ki
so: Generalni carinski urad, carinski uradi kot območne organizacijske enote
uprave, ustanovljene za posamezno območje, in izpostave kot notranje
organizacijske enote carinskih uradov.
(2) Sedež Generalnega carinskega urada je v
Ljubljani.
5. člen
(1) Carinski uradi se ustanavljajo v
gospodarskih in prometnih središčih, kadar to narekujejo obseg, struktura ter
tok zunanjetrgovinske menjave blaga in storitev, potniški promet s tretjimi
državami, proizvodnja in promet s trošarinskimi izdelki ter druge upravičene
ekonomske potrebe.
(2) Carinske urade ustanavlja, združuje in
ukinja vlada. Z aktom o ustanovitvi določi tudi njihovo krajevno pristojnost.
6. člen
(1) Za carinjenje blaga, pobiranje dajatev,
opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora ter izvajanje carinske kontrole
imajo carinski uradi kot svoje notranje organizacijske enote izpostave.
(2) Izpostave ustanavlja, združuje in
ukinja vlada. Z aktom o ustanovitvi določi tudi delovno področje izpostave.
7. člen
(1) Upravo vodi generalni direktor, ki vodi
tudi delo Generalnega carinskega urada. Generalni direktor je za svoje delo in
delo službe odgovoren ministru, pristojnemu za finance.
(2) Generalni direktor ima lahko dva
namestnika, ki mu pomagata pri vodenju. V primeru odsotnosti ali zadržanosti
generalni direktor določi namestnika, ki ga nadomešča z vsemi pooblastili.
8. člen
(1) Carinski urad vodi direktor. Direktor
izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti carinskega urada in
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis. Direktor je za
svoje delo in delo carinskega urada odgovoren generalnemu direktorju.
(2) Direktor ima lahko dva pomočnika, ki mu
pomagata pri vodenju. V primeru odsotnosti ali zadržanosti direktor določi
pomočnika, ki ga nadomešča z vsemi pooblastili.
9. člen
(prenehal veljati)
10. člen
Generalni carinski urad opravlja naslednje
naloge:
1.
organizira in usmerja delo službe, spremlja in preučuje njen razvoj ter
ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje;
2.
organizira in nadzira delo carinskih uradov;
3.
zagotavlja enotno izvajanje carinskih in trošarinskih predpisov,
predpisov s področja skupne kmetijske politike, predpisov v zvezi s skupno
organizacijo notranjega trga za področje sladkorja ter drugih predpisov, za
nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
4.
izvaja nadzor nad pobiranjem, vključno s prisilno izterjavo, dajatev, ko
odloča o obveznosti v upravnem postopku na prvi stopnji in obravnava zahtevke v
okviru medsebojne upravne pomoči pri izterjavi v okviru mednarodnega
sodelovanja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek;
5.
opravlja carinski in trošarinski nadzor;
6.
izvaja inšpekcijski nadzor, carinsko in trošarinsko kontrolo ter
carinske preiskave;
7.
preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva
ravnanja;
8.
odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na
prvi stopnji, kadar ta pristojnost izhaja iz zakonov ali drugih predpisov;
9.
skrbi za pravilno ugotavljanje podlag za določitev višine uvoznih in
izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu ter
trošarin, tako da opravlja kemijsko tehnološke in fizikalne analize vzorcev
blaga, daje strokovna mnenja in izdaja zavezujoče tarifne informacije ter zavezujoče informacije o poreklu blaga;
10. skrbi
za hrambo in prodajo zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga
in trošarinskih izdelkov oziroma za izvajanje teh nalog izbere in pooblasti
izvajalca v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
11. zbira,
obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela službe ter upravlja z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom službe;
12. skrbi
za izvajanje predpisov Skupnosti in mednarodnih pogodb z delovnega področja
službe in na njihovi podlagi sodeluje in izmenjuje podatke z organi Skupnosti,
pristojnimi organi držav članic EU in drugih držav, mednarodnimi organizacijami
in strokovnimi združenji s področja carinskega in trošarinskega sistema;
13. sodeluje
in izmenjuje podatke s pristojnimi organi in drugimi organizacijami kadar je
tako določeno z veljavnimi predpisi;
14. daje
soglasja za posege v prostor oziroma soglasja za gradnjo, rekonstrukcijo ali
adaptacijo objektov na območjih prostih con in prostih skladišč in na mejnih
prehodih;
15. daje
založnikom in tiskarjem soglasje za izdajo uradnih obrazcev z delovnega
področja carinske službe;
16. skrbi
za obveščanje javnosti o delu službe;
17. izvaja
kontrolo vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katerega so predpisani posebni
ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali
in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva pravic
intelektualne lastnine;
18. vodi
in koordinira zbiranje, preverjanje in posredovanje statističnih podatkov o
blagovni menjavi z državami članicami EU;
19.
opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi
predpisi.
11. člen
Za zagotovitev enotne uporabe predpisov ter
enotnega opravljanja nalog službe izdaja generalni direktor navodila za delo
carinskih organov in pojasnila v zvezi z izvajanjem predpisov iz delovnega
področja službe.
12. člen
Carinski urad opravlja naslednje naloge:
1.
izvaja carinjenje blaga;
2.
sprejema prijave trošarinskih zavezancev, pobira trošarine, izvaja
vračila trošarine ter nadzoruje gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga
plačila trošarine in sprostitve trošarinskih izdelkov v porabo;
3.
pobira in prisilno izterjuje dajatve;
4.
izvaja kontrolo vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katerega so
predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in
življenja ljudi, živali, rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine
ali varstva pravic intelektualne lastnine;
5.
opravlja carinski in trošarinski nadzor;
6.
izvaja carinsko in trošarinsko kontrolo ter inšpekcijski nadzor;
7.
izvaja postopke prisilne izterjave dajatev, katerih obveznost za plačilo
je nastala v drugi državi članici EU;
8.
na mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja zadeve s področja kontrole
prehajanja čez državno mejo, naloge v zvezi z ugotavljanjem mejnih incidentov
in drugih kršitev nedotakljivosti državne meje na mejnem prehodu ter skrbi za
izvajanje predpisov s področja tujcev in mednarodnih sporazumov, ki urejajo
prehajanje čez državno mejo;
9.
opravlja nadzor nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih
sredstev;
10. preprečuje
in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja;
11. vodi
hitri postopek za prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih
je pristojna služba;
12. odloča
v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na prvi stopnji,
če ni z zakonom pristojnost odločanja v upravnem postopku prenesena na
Generalni carinski urad;
13. izvaja
hrambo in prodajo zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga in
trošarinskih izdelkov;
14. sodeluje
z državnimi organi, pristojnimi službami in drugimi organizacijami ter tujimi
mejnimi organi;
15.
zbira, preverja, analizira, hrani in posreduje statistične
podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU;
16.
opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi
predpisi.
13. člen
(1) Postopek pred prekrškovnim organom
službe vodi in v njem odloča uradna oseba krajevno pristojnega carinskega
urada, pooblaščena z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih
mest.
(2) V postopku pred prekrškovnim organom
službe pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka odloča tudi:
-
če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija
odvzema predmetov oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede
na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem
zakonu,
-
proti mladoletnim storilcem prekrškov.
IV. POOBLASTILA
14. člen
(1) Pri opravljanju nalog carinske službe imajo
pooblaščene uradne osebe službe, v okviru opravil delovnega mesta, na katero so
razporejene, pooblastila, določena s tem in drugimi zakoni predpisi Skupnosti in mednarodnimi pogodbami (v nadaljnjem besedilu: carinska
pooblastila).
(2) Pooblaščene uradne osebe so pri izvajanju
nalog službe dolžne ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in
varovati človekove pravice in temeljne svoboščine.
(3) Pooblaščene uradne osebe morajo spoštovati
in ravnati tudi v skladu s pravili kodeksa etike delavcev službe.
(4) Način izvajanja carinskih pooblastil
predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
14.a člen
(1) Služba lahko na prošnjo mednarodne
organizacije ali na podlagi mednarodnih pogodb oziroma drugih predpisov
sodeluje v tujini pri opravljanju carinskih oziroma trošarinskih nalog. O
opravljanju nalog v teh primerih odloča minister, pristojen za finance,
uradnike za ta namen, z njihovim soglasjem, imenuje generalni direktor.
(2) Dejanje, ki ga stori uradnik organa
Skupnosti, druge države ali mednarodne organizacije v okviru programa izmenjave
uradnikov ali izobraževanja in usposabljanja carinskih in trošarinskih
uslužbencev, se šteje za dejanje carinskega organa Republike Slovenije,
kateremu je bil ta uradnik dodeljen in pod nadzorom katerega opravlja ta dejanja.
(3) Minister, pristojen za finance, izdaja
pisna pooblastila, s katerimi določi obseg in trajanje pooblastil ter naloge,
ki jih lahko izvajajo uradniki organa Skupnosti, druge države ali mednarodne
organizacije, kadar na podlagi mednarodnih pogodb ali drugih predpisov delujejo
v Republiki Sloveniji.
15. člen
(1) Pooblaščene uradne
osebe iz 14. člena tega zakona so:
1.
carinik, ki nadzoruje pretok blaga in ljudi ter promet čez državno mejo
na mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja carinski in trošarinski
nadzor ter carinsko in trošarinsko kontrolo, izvaja posamezne ukrepe in dejanja
carinske preiskave, carinjenje blaga, opravlja nadzor nad prijavo vnosa in
iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev na in iz carinskega območja, zbira
in preverja statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU ter
preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva
ravnanja;
2.
inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor, carinsko in
trošarinsko kontrolo v zahtevnejših zadevah, zbira, preverja, analizira in
posreduje statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU,
izvaja carinjenje blaga, preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške
ter druga kazniva ravnanja, opravlja carinske preiskave, opravlja nadzor in kontrolo
nad delom notranjih organizacijskih enot, vodi upravni postopek v carinskih in
trošarinskih zadevah ter v drugih zadevah, za izvajanje katerih je pristojna
služba, vodi postopek za prekrške prekrškovnega organa za prekrške, določene v
predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
3.
izterjevalec, ki izvaja postopke prisilne izterjave dajatev.
(2) Cariniki in inšpektorji uporabljajo za
preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih
kaznivih ravnanj posebno tehnično opremo, posebej izurjene pse in posebej označena
službena vozila z uporabo svetlobnih in zvočnih signalov.
(3) Delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb se
določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
16. člen
(1) Izterjevalec carinskega dolga in trošarin
kot pooblaščena uradna oseba izvaja postopke prisilne izterjave po zakonu, ki
ureja davčni postopek.
(2) Pri opravljanju izterjave ima izterjevalec
pravico vstopiti v poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje
dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in pravico pregledati naprave, blago,
stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki
omogočajo izterjavo.
(3) Na delovno mesto izterjevalca je lahko
imenovana oseba, ki ima višjo izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj
oziroma srednjo izobrazbo in najmanj tri leta delovnih izkušenj ter poseben
izpit, ki ga mora opraviti v enem letu od dneva razporeditve na delovno mesto
izterjevalca. Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita predpiše
minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(4) Oseba, ki je imenovana na delovno mesto
izterjevalca, ne more samostojno opravljati dela izterjevalca, dokler ne opravi
posebnega izpita.
(5) Opravljanje nalog izvajanja postopkov
izterjav carinskega dolga in trošarin lahko Generalni carinski urad poveri tudi
osebam, ki so v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali z drugim
predpisom imenovane za neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, če
izpolnjujejo pogoje za izterjevalca po tem zakonu in na način, ki ga določi
minister, pristojen za finance.
17. člen
(1) Pooblaščene uradne osebe imajo službeno
izkaznico. S službeno izkaznico izkazujejo pooblaščenost za izvajanje carinskih
pooblastil.
(2) Službeno izkaznico izda minister, pristojen
za finance, ki na predlog generalnega direktorja predpiše tudi obrazce za
službene izkaznice in postopek za njihovo izdajo.
18. člen
(1) Pooblaščene uradne osebe opravljajo naloge
službe v službeni ali civilni obleki, v primerih in pod pogoji, določenimi v
posebni uredbi. Službena obleka je carinska uniforma ali delovna obleka s
pripadajočimi oznakami carine.
(2) Kadar opravljajo pooblaščene uradne
osebe naloge v civilni obleki, se morajo pred tem legitimirati s službeno
izkaznico.
(3) Vlada določi barvo in oznake službene
obleke, minister, pristojen za finance, pa na predlog generalnega direktorja
določi delovna mesta, na katerih morajo pooblaščene uradne osebe in drugi
delavci nositi službeno obleko, in vrsto službene obleke ter predpiše kroj,
trajanje in način njene uporabe.
19. člen
(1) Cariniki, razporejeni na mejne prehode, za
katere vlada določi, da opravljajo kontrolo prehajanja blaga in oseb čez
državno mejo, in druge pooblaščene uradne osebe, ki so posebej izpostavljene
nevarnosti in ogroženosti in ki jih določi generalni direktor, imajo pravico in
dolžnost nositi pri opravljanju nalog službe orožje in strelivo. Pravilnik o
nošenju in uporabi orožja izda minister, pristojen za finance, v soglasju z
ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
(2) Pooblaščene uradne osebe, ki so pooblaščene
za nošenje in uporabo strelnega orožja, morajo biti za to posebej usposobljene.
Program usposabljanja in postopek za preizkus znanja o ravnanju pri nošenju in
uporabi strelnega orožja določi generalni direktor v sodelovanju z generalnim
direktorjem policije.
20. člen
(1) Pri opravljanju nalog sme pooblaščena
uradna oseba iz prvega odstavka 19. člena tega zakona uporabiti strelno orožje
samo, če ne more drugače odvrniti od sebe ali druge pooblaščene uradne osebe
neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje ali
življenje druge pooblaščene uradne osebe.
(2) Predno pooblaščena uradna oseba uporabi
strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi
uporabila strelno orožje, opozoriti s klicem “Stoj, streljal bom!” in z
opozorilnim strelom.
21. člen
(1) Cariniki oziroma inšpektorji na
celotnem območju Republike Slovenije ter tudi zunaj območja Republike
Slovenije, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami, izvajajo:
-
carinski nadzor,
-
carinsko kontrolo,
-
trošarinski nadzor,
-
trošarinsko kontrolo,
-
inšpekcijski nadzor,
-
carinske preiskave.
(2) Inšpekcijski nadzor in carinske
preiskave se izvajajo na podlagi sklepa generalnega direktorja ali direktorja.
(3) Pravna oziroma fizična oseba, pri
kateri se izvaja kateri izmed ukrepov iz prvega odstavka tega člena, mora
cariniku oziroma inšpektorju omogočiti oziroma zagotoviti pogoje za nemoteno
izvajanje ukrepa. Le-ta, njen zastopnik ali pooblaščenec lahko prisostvuje pri
izvajanju ukrepa, razen v primeru, ko bi njihova prisotnost ovirala
učinkovitost izvajanja ukrepa.
(4) Če pri izvajanju preiskave zastopnik
ali pooblaščenec ni navzoč, tisti, pri katerem se carinska preiskava izvaja pa
njuno navzočnost zahteva, se začetek dejanj oziroma ukrepov do njegovega
prihoda odloži, vendar največ za dve uri. V tem času se prekine z vsemi
dejavnostmi, ki bi lahko povzročile uničenje dokazov o nepravilnostih pri
poslovanju.
21.a člen
(1) Carinski nadzor se izvaja s splošnimi
ali posameznimi ukrepi, ki jih carinski organi izvajajo za zagotovitev
istovetnosti blaga in preprečitev neupravičene rabe blaga z namenom, da se
zagotovi pravilna in pravočasna pridobitev carinsko dovoljene rabe ali uporabe
blaga, pravilna predložitev blaga ter zagotovi plačilo dajatev in spoštovanje
drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(2) Carinska kontrola pomeni izvajanje
katerihkoli aktivnosti, kot so opredeljene v carinskih predpisih ter drugih
predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba. Carinska
kontrola pomeni tudi izvajanje ukrepov za zagotavljanje pravilnosti prejetih
poročil in kontrole podatkov poročevalskih enot, podjetij in deklarantov na
podlagi tega zakona ter zakona o državni statistiki.
21.b člen
(1) Trošarinski nadzor je nadzor nad
pravilnim izvajanjem trošarinskih predpisov, ki se izvaja v skladu s tem
zakonom, zakonom, ki ureja trošarine in zakonom, ki ureja davčni postopek. Ta
nadzor obsega trošarinske kontrole in splošne nadzorne ukrepe za zagotavljanje
pravilnega izvajanja trošarinskih predpisov.
(2) Trošarinska kontrola obsega preverjanje
pravilnosti prijav trošarinskih zavezancev, trošarinskih obračunov in obračunov
drugih dajatev, ki se plačujejo na enak način kot trošarine, preverjanje
zahtevkov za vračila, odpuste in oprostitve plačila trošarine, preverjanje
izpolnjevanja obveznosti iz dovoljenj, ki jih izdaja služba, porabe
trošarinskih izdelkov za namene, za katere se ne plačuje trošarina, preverjanje
popisov trošarinskih izdelkov, vodenja evidenc in dostavljanja podatkov ter
gibanja trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine.
(3) Trošarinska kontrola pomeni tudi
izvajanje ukrepov za zagotavljanje pravilnosti pobiranja proizvodnih dajatev za
sladkor.
21.c člen
(1) Inšpekcijski nadzor pomeni nadzor nad
izvajanjem in spoštovanjem carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za
nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, v skladu s tem zakonom,
zakonom, ki ureja davčni postopek ter zakonom, ki ureja inšpekcijsko
nadzorstvo.
(2) Delo inšpekcije vodi direktor
inšpekcije, ki je uradnik Generalnega carinskega urada.
(3) Direktor inšpekcije tekoče spremlja
delo inšpekcije, pripravlja letni plan inšpekcijskega nadzora, obvešča ostale
organizacijske enote službe o svojih ugotovitvah in jim daje posamezna
priporočila in navodila, izvaja inšpekcijski nadzor v najzahtevnejših zadevah,
pripravlja letna poročila o delu ter koordinira posamezni zahtevnejši
inšpekcijski nadzor z drugimi inšpekcijami.
(4) Inšpekcijski nadzor se praviloma
opravlja v skladu z letnim načrtom, ki ga sprejme generalni direktor na predlog
direktorja inšpekcije.
21.č člen
(1) Carinska preiskava pomeni izvajanje
dejanj in ukrepov po tem zakonu v primeru, ko so podani razlogi za sum, da je
bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni carinski, trošarinski in drugi
predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(2) Dejanja in ukrepi carinske preiskave se
izvajajo z namenom preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja kršitev carinskih,
trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna
služba.
(3) Carinska preiskava se lahko uvede tudi
zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu za zagotovitev medsebojne
pomoči organom Skupnosti, držav članic EU in tretjih držav.
22. člen
Cariniki in inšpektorji lahko pregledajo in
preverjajo verodostojnost osebnih dokumentov oseb:
1.
pri prestopanju državne meje,
2.
pri izvajanju carinskih pooblastil iz 23. do 30. člena
tega zakona.
23. člen
(1) Inšpektorji lahko vabijo v uradne prostore
osebe, ki bi lahko dale koristne podatke za opravljanje nalog službe.
(2) Pisno vabilo mora vsebovati ime in priimek
vabljene osebe, čas in kraj, kamor naj se zglasi, razlog, zaradi katerega je
vabljena in v kakšni vlogi, ter opozorilo, da bo storila prekršek in bo
prisilno privedena, če se vabilu ne odzove.
(3) Oseba se lahko vabi tudi ustno, pri čemer
ji mora biti sporočen razlog, zaradi katerega je vabljena. Če se oseba na ustno
vabilo ne odzove, se ponovno pozove pisno, v skladu s prejšnjim odstavkom.
24. člen
(1) Carinik in
inšpektor lahko zahtevata od osebe, ki je po veljavni zakonodaji dolžna dati
podatke ali izpolniti določeno obveznost, da jima v določenem roku in na
določenem kraju predloži katerokoli knjigovodsko listino, pogodbo, poslovno
korespondenco, evidenco, kakšen drug dokument za potrebe carinske in
trošarinske kontrole, inšpekcijskega nadzora ter carinske preiskave. Navedena
oseba je dolžna na zahtevo carinika ali inšpektorja posredovati tudi podatke o osebi,
pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju katerih naj bi bila storjena
kršitev predpisov. Carinik in inšpektor lahko predložene dokumente pregledujeta
in tudi reproducirata.
(2) Dokumenti, podatki ali izpolnitev določene
obveznosti iz prejšnjega odstavka se lahko zahtevajo od carinskega deklaranta,
trošarinskega zavezanca, proizvajalca ali druge osebe, ki je neposredno ali
posredno udeležena v poslu, ali vsake druge osebe, ki z zahtevano dokumentacijo
ali podatki razpolaga ali bi to dokumentacijo ali podatke morala imeti.
(3) Kadar se poslovne knjige in predpisane
evidence vodijo na elektronskem mediju, imata carinik in inšpektor pravico
pregledati bazo podatkov in računalniški sistem ter zahtevati izdelavo oziroma
posredovanje vsakega dokumenta ali deklaracije, ki potrjuje kateri koli
podatek, voden na elektronskem mediju. Enako lahko
postopata, kadar obstajajo razlogi za sum, da se poslovne knjige in predpisane
evidence vodijo na elektronskem mediju.
(4) Carinik in inšpektor lahko, za potrebe carinske
oziroma trošarinske kontrole ali inšpekcijskega pregleda, brez nadomestila
odvzameta vzorce blaga oziroma trošarinskega izdelka. Vzorec, ki po analizi
ohrani uporabno vrednost, se na zahtevo lastnika vrne.
25. člen
(1) Inšpektor in
carinik imata pri izvajanju carinske in trošarinske
kontrole oziroma carinske preiskave pravico največ za 15 dni zaseči dokumente iz prvega odstavka in
nosilce baze podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter predmete in
vzorce, če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov, za natančno ugotovitev
nepravilnosti ali če oseba te dokumente, nosilce baz podatkov, predmete ali
vzorce uporablja za kršitve oziroma če so bili pridobljeni s kršitvami
carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna
služba. Rok iz prejšnjega stavka se pri izvajanju
ukrepa carinske preiskave v obsežnih in dolgotrajnih primerih lahko podaljša na
do skupno 90 dni. Podaljšanje roka odredi oseba, ki je odredila carinsko
preiskavo.
(2) Oseba lahko zahteva, da se ji zasežene
stvari iz prejšnjega odstavka vrnejo pred rokom, če izkaže, da jih nujno
potrebuje pri poslovanju.
(3) Carinski organ odloči o vrnitvi stvari iz
prejšnjega odstavka s sklepom v treh dneh od dneva vložitve zahtevka.
26. člen
(1) Osebe iz drugega odstavka 24. člena tega
zakona so dolžne cariniku in inšpektorju, ki opravljata carinsko ali
trošarinsko kontrolo ali carinsko preiskavo, dovoliti vstop na zemljišče ter v prostore, v katerih se opravljajo
dejavnost, proizvodnja, vtovor, iztovor ali skladiščenje blaga ali trošarinskih
izdelkov.
(2) Carinik in inšpektor imata pri opravljanju
nalog službe pravico vstopiti tudi v kateri koli objekt in prostor na letališču,
železniški postaji in v luki, stopiti na zemljišče, na katerem se nahaja ali bi
se lahko nahajalo blago ali trošarinski izdelki, in na zemljišče, preko
katerega je ali bi lahko bila speljana kakršna koli napeljava, ki omogoča
prenos blaga ali trošarinskih izdelkov, ter na obalo oziroma drugo zemljišče,
kjer je oziroma bi lahko bilo mesto pristanka vodnega ali zračnega plovila.
27. člen
(1) Uniformirani carinik in uniformirani
inšpektor lahko zaradi odkrivanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih
predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba, na celotnem območju
Republike Slovenije:
1.
spremljata, ustavita, pregledata in preiščeta vsako
prevozno sredstvo;
2.
pregledata in preiščeta vsako prevozno sredstvo
kjer koli na prostem, kjer se opravlja vtovor ali iztovor blaga ali
trošarinskih izdelkov oziroma je ta že bil opravljen;
3.
ustavita vsako osebo in pregledata ter preiščeta
prenosna sredstva in stvari, ki jih nosi s seboj;
4.
ugotavljata namensko uporabo pogonskega goriva v vseh prevoznih
sredstvih, delovnih napravah in strojih ter namensko uporabo vseh drugih trošarinskih
izdelkov, zaradi zasega pa odrejata črpanje označenega mineralnega olja iz
rezervoarja ter njegovo čiščenje.
(2) Zaradi izvajanja ukrepov iz prejšnjega
odstavka je vsakdo dolžan ustaviti na mestu, ki ga odredi uniformirani carinik
oziroma uniformirani inšpektor z dajanjem predpisanih znakov, na način in po
postopku, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z
ministrom, pristojnim za notranje zadeve. Na zahtevo uniformiranega carinika
oziroma uniformiranega inšpektorja mora dati vse potrebne podatke in mu
pokazati blago in trošarinske izdelke, ki jih prevaža ali prenaša.
(3) Pregled prevoznega ali prenosnega sredstva
pomeni vizuelni pregled prostorov, prevoznega ali prenosnega sredstva in
stvari, ki so v njem.
(4) Preiskava prevoznega ali prenosnega
sredstva, ki se lahko opravi v primeru razlogov za sum kršitve carinskih,
trošarinskih ali drugih predpisov, katerih izvajanje je v pristojnosti službe,
pa pomeni podroben pregled vseh delov prevoznega ali prenosnega sredstva, vključno
s stvarmi v njem, pri katerem se lahko za pregled posameznih delov prevoznega
ali prenosnega sredstva oziroma stvari v njem uporabijo tehnični pripomočki in
prevozno ali prenosno sredstvo oziroma stvari tudi razstavijo.
(5) Vse kar je predmet
pregleda iz prejšnjega odstavka, lahko carinik in inšpektor tudi fotografirata
ali posnameta na drug nosilec vizualnih podatkov.
28. člen
(1) Cariniki in inšpektorji lahko pri
opravljanju carinske oziroma trošarinske kontrole in carinske
preiskave, z namenom ugotavljanja pravilnosti poslovanja
pravnih in fizičnih oseb v skladu s carinskimi, trošarinskimi in drugimi
predpisi, izvajanje katerih je v pristojnosti službe, ter preprečevanja in
odkrivanja kršitev teh predpisov, pregledata vsak poslovni prostor in drug
prostor, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov,
objekt in zemljišče.
(2) Za poslovne prostore se štejejo tudi
stanovanjski prostori, ki so določeni kot sedež oziroma kot poslovni prostor,
kjer se opravlja dejavnost.
(3) Pri izvajanju carinske preiskave se
lahko z dovoljenjem osebe, pri kateri se ta ukrep izvaja, pregledajo tudi
stanovanjski prostori, ki niso določeni kot sedež dejavnosti, pa obstaja
utemeljen razlog za sum, da se v njih opravlja neprijavljena dejavnost ali da
bodo pri pregledu stanovanjskega prostora oziroma posameznih stvari v prostoru,
ki so predmet carinske preiskave, ugotovljene druge kršitve predpisov, za
nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(4) Pri pregledu teh prostorov, objektov in
zemljišč imata carinik in inšpektor pravico pregledati poslovne knjige,
evidence in drugo dokumentacijo v zvezi s carinskim blagom ali trošarinskimi
izdelki, natančno pregledati, tudi z uporabo tehničnih pripomočkov in
razstavljanjem, opremo, stroje, naprave, blago, ki je v prostoru oziroma
objektu oziroma na ali v zemljišču in tudi ugotavljati namensko uporabo
trošarinskih izdelkov. Vse, kar je predmet pregleda,
lahko carinik in inšpektor tudi fotografirata ali posnameta na drug nosilec
vizualnih podatkov.
29. člen
(1) Če cariniki ali inšpektorji pri
izvajanju ukrepa iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena naletijo na
fizični odpor ali če tak odpor utemeljeno pričakujejo, lahko zahtevajo pomoč
policije.
(2) Če oseba, pri kateri se opravlja
pregled prostorov iz tretjega odstavka prejšnjega člena, temu nasprotuje, se
pregled teh prostorov lahko opravi na podlagi odločbe pristojnega sodišča v
skladu z določbami Zakona o prekrških, ki urejajo hišno preiskavo.
(3) Če oseba iz prejšnjega odstavka izvedbi
pregleda še vedno nasprotuje ali se to utemeljeno pričakuje, se lahko zahteva
pomoč policije.
(4) Pri pregledu stanovanjskega prostora v
skladu s prejšnjim odstavkom morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot
priči. Pregled stanovanjskega prostora je omejen na del stanovanjskega
prostora, ki ga je treba pregledati za dosego namena carinske preiskave.
29.a člen
(1) Pooblaščena uradna oseba lahko zadrži
tistega, ki ga zaloti pri kršitvi carinskih, trošarinskih in drugih predpisov,
za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, če bi se ta lahko s
samovoljnim odhodom s kraja kršitve izognil sankcioniranju oziroma izvedbi
nadaljnjega postopka. Zadržanje lahko traja do prihoda policije oziroma najdlje
2 uri.
(2) Pooblaščena uradna oseba zadržano osebo
takoj seznani z razlogi zadržanja in ji zadrži osebne dokumente.
(3) Pooblaščena uradna oseba lahko zadržano
osebo brez posebne odredbe privede k prekrškovnemu organu ali preda policiji,
da izvede ustrezne ukrepe v skladu s svojimi pooblastili.
29.b člen
(1) Pooblaščena uradna oseba lahko pri
opravljanju nalog uporabi sredstva za vklepanje, fizično silo, palico in
sredstva za pasivizacijo.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se
lahko uporabijo, kadar je osebo treba zadržati, pa se temu upira ali kadar je
to potrebno zaradi odvrnitve napada na pooblaščeno uradno osebo.
(3) Pri izbiri prisilnega sredstva mora
pooblaščena uradna oseba paziti, da se ne uporabi hujše sredstvo, če se isti
namen lahko doseže z blažjim. Pri uporabi prisilnih sredstev je potrebno
spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo.
(4) Način uporabe prisilnih sredstev iz
prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z
ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
30. člen
(1) Kadar so podani razlogi za sum, da se
kršijo ali so se kršili carinski oziroma trošarinski predpisi ali drugi
predpisi, za izvajanje katerih je pristojna služba, lahko carinik oziroma
inšpektor kot ukrep carinske oziroma trošarinske kontrole ali carinske preiskave, z namenom in je verjetno
domnevati, da bi našli skrito blago oziroma dokumente, ki so predmet ali dokaz
navedenih kršitev, opravi pregled osebe:
1.
ki se nahaja na mejnem prehodu oziroma prehaja
carinsko črto;
2.
ki se nahaja na katerem koli prevoznem sredstvu ali
objektu v primerih iz prvega odstavka 27. člena in prvega odstavka 28. člena
tega zakona;
3.
ki zapušča ali vstopa v prostor, namenjen za
skladiščenje blaga, ki ni bilo sproščeno v prost promet, ali trošarinskih
izdelkov, ki niso bili sproščeni v porabo, oziroma v luko ali na kraj prispetja
ladje ali pristanka letala oziroma drugi kraj pristanka letala, ki je prispelo
ali od koder zapušča carinsko območje.
(2) Pregled osebe po prejšnjem odstavku obsega
pregled vsega, kar oseba nosi na telesu ali s seboj, pri čemer se ugotavlja,
ali ima pri sebi oziroma s seboj stvari, ki so predmet kršitev carinskih,
trošarinskih ali drugih predpisov.
(3) V primeru, ko obstajajo utemeljeni razlogi
za sum, da oseba iz prvega odstavka tega člena tihotapi mamila ali druge
predmete kaznivega dejanja tako, da jih prenaša v telesu, se izroči organom
policije.
31. člen
Kadar delavec službe pri opravljanju nalog
službe povzroči tretji osebi škodo, odgovarja za povzročeno škodo država po
predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost.
31.a člen
(1) Posameznik, ki meni, da so bile z
ravnanjem pooblaščenih uradnih oseb kršene njegove pravice ali svoboščine, se
lahko v roku 30 dni od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na Generalni
carinski urad.
(2) Podrobnejši postopek za reševanje
pritožb predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega
direktorja.
32. člen
(1) Generalni carinski urad zagotovi strokovno
pravno pomoč pooblaščeni uradni osebi, zoper katero je uveden kazenski ali
odškodninski postopek zaradi opravljanja nalog službe, ki jih je po oceni
službe opravila v skladu s predpisi.
(2) Oceno skladnosti opravljanja nalog glede na
predpise, poda komisija, ki jo imenuje generalni direktor.
33. člen
(1) Policija je dolžna nuditi carinskim organom vso potrebno pomoč in zaščito pri opravljanju
nalog službe.
(2) Državni organi, organi lokalnih skupnosti
in nosilci javnih pooblastil, ki pri opravljanju svojih nalog ugotovijo, da je
kršena carinska oziroma trošarinska zakonodaja oziroma obstaja možnost, da se
bo to zgodilo, so dolžni o ugotovitvah v najkrajšem možnem času obvestiti
carinski organ.
V. ZBIRANJE, VARSTVO IN ZAVAROVANJE PODATKOV
34. člen
(1) Služba zbira osebne in druge podatke zaradi
opravljanja z zakoni in drugimi predpisi določenih nalog neposredno od osebe,
na katero se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, ali iz že
obstoječih zbirk podatkov.
(2) Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od
drugih oseb, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov, pooblaščene
uradne osebe niso dolžne o tem obvestiti osebe, na katere se podatki nanašajo, če
bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.
(3) Če pooblaščene uradne osebe zaradi
opravljanja določenih nalog zbirajo osebne in druge podatke iz že obstoječih
zbirk podatkov, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona
in v okviru svoje dejavnosti vodijo zbirke podatkov, dolžni brezplačno posredovati zahtevane osebne in
druge podatke.
34.a člen
(1) Služba lahko posamezna opravila v zvezi
z obdelavo osebnih in drugih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu,
ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti.
(2) Pogodbeni obdelovalec opravlja
posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih in drugih podatkov v okviru
pooblastil, ki jih je opredelila služba in jih ne sme obdelovati za noben drug
namen. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti
sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi pogoje in ukrepe za zagotovitev
varstva in zavarovanja osebnih in drugih podatkov.
(3) Pogodbeni obdelovalec ali organ, ki je
pristojen za odločanje o prenehanju pogodbenega obdelovalca, mora osebne in
druge podatke, ki jih je pogodbeno obdeloval, nemudoma vrniti službi, v
naslednjih primerih:
1.
v primeru spora med službo in pogodbenim obdelovalcem;
2.
v primeru prenehanja pogodbenega obdelovalca;
3.
na podlagi zahteve službe.
(4) V vseh navedenih primerih, mora
pogodbeni obdelovalec vrniti ali komisijsko, v prisotnosti pooblaščene osebe
službe, uničiti tudi vse morebitne kopije teh podatkov. Na podlagi pisne
zahteve pogodbenega obdelovalca, ki izkaže pravni interes za uvedbo sodnega ali
drugega postopka, se morebitne kopije teh podatkov ne uničijo, temveč jih
pooblaščena oseba službe osebno prevzame, napiše o tem uradni zaznamek in jih
shrani v prostorih službe za uporabo v morebitnih sodnih ali drugih postopkih.
(5) Organ, ki je pristojen za odločanje o
prenehanju pogodbenega obdelovalca, brez odlašanja po uradni dolžnosti preda
pooblaščeni osebi službe tudi vse morebitne kopije osebnih in drugih podatkov,
ki jih je pogodbeni obdelovalec pogodbeno obdeloval. Služba te podatke
komisijsko uniči.
35. člen
(1) Služba upravlja zbirke osebnih in
drugih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih zaradi opravljanja
nalog službe v zvezi z izvajanjem carinskih pooblastil zbirajo, uporabljajo in
vzdržujejo delavci službe, in sicer:
1.
evidenca pisnih carinskih deklaracij;
2.
evidenca izdanih carinskih dovoljenj;
3.
evidenca imetnikov trošarinskih dovoljenj in oproščenih uporabnikov;
4.
evidenca trošarinskih zavezancev in malih proizvajalcev vina in žganja;
5.
evidenca o kršitvah carinskih, trošarinskih in drugih predpisov za
nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
6.
evidenca pridobljenih in posredovanih informacij;
7.
evidenca carinskih in trošarinskih kontrol, carinskih preiskav ter
inšpekcijskih nadzorov;
8.
evidenca uporabe strelnega orožja;
9.
evidenca o pobiranju dajatev;
10. evidenca
predloženih splošnih in skupnih instrumentov zavarovanja carinskega in
trošarinskega dolga;
11. evidenca
zavezancev za plačilo in pobiranja proizvodnih dajatev za sladkor;
12. evidenca
trošarinskih dokumentov;
13. evidenca
upravičencev do vračila trošarine;
14. evidenca
poročevalskih enot, podjetij in deklarantov v zvezi z zbiranjem statističnih
podatkov, za katere je pristojna služba;
15. evidenca
davčnih zastopnikov, nepooblaščenih prejemnikov ter oseb, ki vlagajo prijave o
posameznih poslih;
16. evidenca
o izdanih dovoljenjih za opravljanje zastopanja v carinskih zadevah;
17. evidenca
imetnikov licence za zastopanje v carinskih zadevah;
18. evidenca
o prisilni izterjavi dajatev;
19. evidence,
predpisane z drugimi predpisi, predpisi Skupnosti ter mednarodnimi pogodbami.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka
vsebujejo naslednje skupne osebne podatke fizičnih oseb:
1.
osebno ime;
2.
rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj, država);
3.
spol;
4.
naslov stalnega oziroma začasnega bivališča;
5.
enotno matično številko občana;
6.
davčno številko;
7.
državljanstvo;
8.
izobrazbo;
9.
številko osebne listine: potni list, osebna izkaznica, vozniško
dovoljenje, maloobmejna prepustnica;
10. vse
potrebne službene ali domače kontaktne telefonske številke.
(3) Za pravne osebe in druge osebe, ki
opravljajo dejavnost, evidence iz prvega odstavka tega člena vsebujejo
naslednje skupne podatke:
1.
davčno številko;
2.
matično številko;
3.
firmo, sedež in naslov (naselje, ulica, hišna številka, pošta, država);
4.
vse potrebne službene ali domače kontaktne številke telefonov in
telefaksov;
5.
osebno ime ter rojstne podatke iz 2. točke prejšnjega odstavka in enotno
matično številko občana (EMŠO) odgovornih oseb;
6.
naslov službene kontaktne elektronske pošte.
(4) Podatki, navedeni v drugem in tretjem
odstavku tega člena, se lahko pridobijo neposredno od osebe, na katero se ti
podatki nanašajo, ali iz evidenc drugih organov v skladu z veljavnimi predpisi
in mednarodnimi pogodbami.
36. člen
(1) Poleg skupnih osebnih in drugih
podatkov, vsebujejo posamezne evidence še naslednje podatke:
1.
evidenca pisnih carinskih deklaracij: podatki iz pisnih carinskih
deklaracij, kot so opredeljene v carinskih predpisih;
2.
evidenca izdanih carinskih dovoljenj: številka, datum in izdajatelj
dovoljenja, vrsta dovoljenja, veljavnost dovoljenja, kršitve dovoljenja, datum
in razlogi ter trajanje odvzema dovoljenja, podaljševanje veljavnosti
dovoljenja;
3.
evidenca imetnikov trošarinskih dovoljenj in oproščenih uporabnikov:
podatki o imetniku dovoljenja in oproščenem uporabniku, nadzorni carinski
organ, vrsta in datum izdaje dovoljenja, lokacija in šifra skladišča ter datum
začetka poslovanja, vrsta trošarinskih izdelkov, podatki o količinah
trošarinskih izdelkov na zalogi oziroma o odobrenih količinah trošarinskih
izdelkov, podatki o predloženi garanciji, datum in razlog odvzema dovoljenja;
4.
evidenca trošarinskih zavezancev in malih proizvajalcev vina in žganja:
podatki o trošarinskem zavezancu ter odgovorni osebi, naziv in šifra dejavnosti
zavezanca, datum pričetka in konca opravljanja dejavnosti, nadzorni organ,
vrsta trošarinskih izdelkov, tip trošarinskega zavezanca, podatki o imetništvu
kotla za žganjekuho in prostornini kotla ter podatki o površini vinograda;
5.
evidenca o kršitvah carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za
nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba: podatki o ugotovljenih
kršitvah carinskih in trošarinskih predpisov ter drugih predpisov ter o
kršiteljih; podatki o ukrepih zoper kršitelje, in sicer podatki o začetih
postopkih o prekršku po uradni dolžnosti, podatki o podanih predlogih za
vodenje postopka o prekršku, podatki o vloženih obdolžilnih predlogih; izrečene
sankcije za prekršek, podatki o odstopu podatkov drugim državnim organom,
pristojnim za ukrepanje zoper kršitelje, za katere carinski organi niso
pristojni; podatki o sankcioniranju kršiteljev, kadar o tem ne odloča carinski
organ in je podal predlog za postopek o prekršku ali obdolžilni predlog oziroma
je odstopil podatke drugim organom, pristojnim za ukrepanje zoper kršitelje;
6.
evidenca pridobljenih in posredovanih informacij: podatki o informaciji, kraju dogodka, odhodnem in namembnem kraju, blagu in poti blaga, pošiljatelju in
prejemniku blaga, razlogih za pregled, organu, kateremu je bila informacija poslana, povratnih informacijah, narodnosti, vzdevku in fizičnih posebnostih oseb,
na katere se informacije nanašajo, transportnem sredstvu, registrski oznaki in
številki vozila ter podjetju, fotografije in ostala dokumentacija, ki se nanaša
na informacijo, podatki o opravljenih analizah pridobljenih informacij, podatki o prejetem klicu na anonimni telefon, vključno z zvočnim zapisom prejetega
klica;
7.
evidenca carinskih in trošarinskih kontrol, carinskih preiskav ter
inšpekcijskega nadzora: podatki o kraju, času in drugih okoliščinah opravljanja
ukrepa, o osebah, prevoznih sredstvih in drugih objektih, ki so predmet
kontrole, nadzora oziroma carinske preiskave ter poteku in ugotovitvah le-teh;
8.
evidenca uporabe strelnega orožja: podatki o pooblaščeni uradni osebi,
ki je uporabila strelno orožje, podatki o osebi, zoper katero je bilo
uporabljeno strelno orožje, podatki o dogodku, v katerem je bilo uporabljeno
ter ocena uporabe strelnega orožja;
9.
evidenca o pobiranju dajatev: podatki iz carinskih deklaracij in
obračunov, upravnih odločb in trošarinskih obračunov, ki se nanašajo na obračun
dolga; datum vročitve obračuna oziroma odločbe, podatke, ki jih je dolžan
voditi carinski organ za knjiženje carin in trošarin, podatki o povračilu,
odlogu ali odpustu dolga, podatki o plačilu dolga iz instrumenta zavarovanja;
10. evidenca
predloženih splošnih in skupnih instrumentov zavarovanja carinskega in
trošarinskega dolga: podatki o predlagatelju instrumenta zavarovanja in
garantu, znesek, veljavnost in rok vnovčitve instrumenta zavarovanja;
11. evidenca
zavezancev za plačilo in pobiranja proizvodnih dajatev za sladkor: podatki o
prenesenih količinah sladkorja v naslednje tržno leto, podatki o količinah
proizvedenega sladkorja;
12. evidenca
trošarinskih dokumentov: podatki iz trošarinskih dokumentov, kot so opredeljeni
v trošarinskih predpisih;
13. evidenca
upravičencev do vračila trošarine: skupna površina zemljišč po katastrskih
kulturah, podatki o računu, znesek vrnjene trošarine;
14. evidenca
poročevalskih enot (v nadaljnjem besedilo: PE), podjetij in deklarantov v zvezi
z zbiranjem statističnih podatkov, za katere je pristojna služba: datum
zavezanosti, prvega poročanja in prenehanja poročanja, vrednost mesečne
trgovine z državami članicami glede na tok blaga; podatek ali ima podjetje
aktivno ali pasivno trgovino; velikost podjetja; dejavnost podjetja po Splošni
klasifikaciji dejavnosti, status podjetja glede na statistični prag; ali PE
opravlja posle oplemenitenja, prioriteta PE; posebne zabeležke v zvezi s
podjetjem in njegovo trgovino; način poročanja; značilne napake v posredovanih
podatkih; podatek, ali podjetje trguje s tretjimi državami ali samo znotraj EU
ali oboje, podatki o kontaktnih osebah;
15. evidenca
davčnih zastopnikov, nepooblaščenih prejemnikov ter oseb, ki vlagajo prijave o
posameznih poslih: podatki o imetniku trošarinskega skladišča v drugi državi
članici, podatki o dobavah trošarinskih izdelkov, podatki o instrumentu
zavarovanja;
16. evidenca
o izdanih dovoljenjih za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah:
seznam pooblaščenih oseb za podpisovanje carinskih deklaracij;
17. evidenca
imetnikov licence za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah: firma
družbe v kateri je imetnik licence zaposlen oziroma družbe, ki ga je
pooblastila za podpisovanje carinskih deklaracij;
18. evidenca
o prisilni izterjavi dajatev: podatki iz sklepov o prisilni izterjavi dajatev,
podatki o plačilih ter o poteku postopka prisilne izterjave dajatev.
(2) Posameznik ima pravico vpogleda v svoje
podatke v evidencah:
1.
iz 1., 2., 3., 4., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi, za carinske preiskave
iz 7. točke pa po zaključku preiskave;
2.
iz 5. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona po pravnomočni
odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku, če ta ni
uveden, pa po zastaranju pregona;
3.
iz 6. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona po arhiviranju
podatkov.
(3) Podatki se hranijo:
1.
v evidencah iz 1., 2., 7., 9., 10., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona v skladu s carinskimi predpisi in predpisi o
trošarinah;
2.
v evidencah iz 8. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona dve leti
po vnosu podatkov oziroma do pravnomočnega končanja pravnih postopkov v zvezi z
uporabo strelnega orožja;
3.
v evidencah iz 5. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona do izbrisa
obsodbe ali kazni, če te ni, pa do zastaranja pregona;
4.
v evidencah iz 6., 11. in 14. točke prvega odstavka 35. člena tega
zakona do pet let;
5.
v evidencah iz 3., 4., 12., 13. in 15. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona dokler traja trošarinski nadzor.
(4) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka
se podatki arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in
arhive.
(5) Arhivsko gradivo, ki vsebuje tajne
podatke iz evidenc, določenih v 35. členu tega zakona, ki ga služba preda
pristojnim arhivom na podlagi predpisov, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive,
je v državnih arhivih dostopno po 75-ih letih od njihovega nastanka, razen, če
ni z zakonom drugače določeno.
37. člen
(1) Za namene zbiranja, obdelave, shranjevanja,
posredovanja, uporabe in arhiviranja podatkov, vsebovanih v evidencah iz 35. člena
tega zakona, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov
in podatkov, ki pomenijo poslovne skrivnosti, če ni s tem zakonom ali drugim predpisom
drugače določeno.
(2) Način ravnanja z zaupnimi podatki,
vsebovanimi v evidencah iz 35. člena tega zakona ter drugimi zaupnimi podatki
službe, ter način varovanja teh podatkov, predpiše minister, pristojen za
finance, na predlog generalnega direktorja.
VI. DELOVNA RAZMERJA
38. člen
(1) Za delavce službe se uporabljajo splošni in
posebni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Delavci službe so pooblaščene uradne osebe
in drugi delavci, zaposleni v službi (v nadaljnjem besedilu: delavci službe).
39. člen
(1) Delovno razmerje za opravljanje nalog
službe lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo
sklenitev delovnega razmerja delavcev v državnih organih, izpolnjuje še
naslednje pogoje:
1.
ima ustrezne zdravstvene in psihofizične
sposobnosti;
2.
ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen
zapora za kaznivo dejanje, storjeno z naklepom, ki se preganja po uradni
dolžnosti;
3.
ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz
prejšnje točke;
4.
je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji.
(2) Generalni carinski urad lahko zbere o
osebi, ki želi skleniti delovno razmerje v službi, z njeno pisno privolitvijo,
še podatke, na podlagi katerih se ugotavlja varnostne zadržke za delo v službi.
(3) Ostali pogoji za zasedbo delovnih mest
pooblaščenih uradnih oseb se določijo v aktu, ki ga na predlog ministra,
pristojnega za finance, sprejme vlada.
40. člen
(1) Če je bil delavec službe obsojen zaradi
kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 39. člena tega zakona ali zaradi
katerega koli kaznivega dejanja, storjenega na delu ali v zvezi z delom v
službi, mora sodišče pravnomočno sodbo poslati Generalnemu carinskemu uradu.
(2) Delavcu službe preneha delovno razmerje
z dnem vročitve ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ki ga
izda generalni direktor oziroma direktor na podlagi pravnomočne sodbe iz
prejšnjega odstavka.
41. člen
Odločbe o sklenitvi in prenehanju delovnega
razmerja ter druge odločbe, ki se nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti
in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja, izdaja za delavce carinskega
urada direktor urada, če ni s tem zakonom ali drugimi zakoni drugače določeno.
42. člen
(1) Oseba, ki je sklenila delovno razmerje
za opravljanje nalog carinika oziroma inšpektorja, mora v roku najkasneje enega
leta po sklenitvi delovnega razmerja oziroma po razporeditvi na to delovno
mesto, opraviti strokovni izpit. Carinik oziroma inšpektor, v času do
opravljenega strokovnega izpita, opravlja svoje naloge pod nadzorom in
odgovornostjo mentorja.
(2) Osebi, ki je sklenila delovno razmerje
za opravljanje nalog carinika oziroma inšpektorja in ne opravi strokovnega
izpita iz prejšnjega odstavka, preneha delovno razmerje po poteku odpovednega
roka.
(3) Delavec iz prvega odstavka tega člena,
ki je razporejen na delovno mesto carinika oziroma inšpektorja in ne opravi
strokovnega izpita, se razporedi na delovno mesto, ki ga je opravljal pred tem,
oziroma v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo razporejanje delavcev v
državnih organih.
(4) Rok iz prvega odstavka tega člena se
lahko iz opravičenih razlogov podaljša.
(5) Podrobnejša merila, vsebino in način
izvajanja izpita iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za
finance, na predlog generalnega direktorja.
43. člen
(1) Delavci, ki opravljajo naloge
pooblaščenih uradnih oseb, morajo stalno izpopolnjevati svoja strokovna znanja,
se usposabljati in udeleževati preverjanj strokovne usposobljenosti, ki jih
organizira služba.
(2) Z aktom iz petega odstavka 42. člena
tega zakona se določijo tudi vsebina, način in merila za strokovno
izpopolnjevanje, usposabljanje in preverjanje strokovne usposobljenosti.
44. člen
(1) Generalni direktor lahko z odločbo
odvzame pooblaščeni uradni osebi pravico izvajati carinska pooblastila:
1.
če se ugotovi, da je le-ta uporabila pooblastila v
nasprotju s tem zakonom in drugimi predpisi;
2.
če se v disciplinskem postopku z dokončno odločbo
ugotovi, da je huje kršila delovne obveznosti in dolžnosti;
3.
če opravlja dela iz 53. člena tega zakona.
(2) Delavca iz prejšnjega odstavka generalni
direktor oziroma direktor razporedi na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi
izobrazbi, znanju in zmožnostim. Če delavec ponujeno delovno mesto, ki ustreza
njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim, odkloni ali če mu takega delovnega
mesta v istem ali drugem državnem organu ni mogoče zagotoviti, mu po preteku
odpovednega roka preneha delovno razmerje.
(3) Delavcu iz prvega odstavka tega člena se
odvzamejo službena izkaznica, službena obleka in orožje.
45. člen
(1) Delavec opravlja delo na delovnem mestu, za
katero je sklenil delovno razmerje oziroma na katero je razporejen.
(2) Ne glede na določila v drugih predpisih, ki
urejajo razporejanje delavcev, se lahko delavec, za določen ali nedoločen čas
razporedi na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in
zmožnostim. Delavca se lahko razporedi na drugo delovno mesto v okviru
Generalnega carinskega urada oziroma carinskega urada ali iz enega v drug
carinski urad oziroma iz carinskega urada v Generalni carinski urad in obratno.
(3) Delavec je lahko razporejen iz enega v drug
carinski urad tudi na lastno željo. Razporeditev se opravi na podlagi
predhodnega mnenja direktorja carinskega urada, iz katerega delavec odhaja
oziroma v katerega prihaja.
(4) V primeru, da je
novi kraj opravljanja dela v primeru razporeditve za določen čas od dotedanjega
kraja opravljanja dela oddaljen več kot 150 km, v primeru razporeditve za nedoločen čas pa več kot 100 km, je mogoče delavca razporediti le z njegovim
soglasjem.
(5) Razporeditev za določen čas lahko traja
največ dvanajst mesecev, z
možnostjo podaljšanja za še šest mesecev.
(6) Za razporejanje delavcev iz enega v drug
carinski urad oziroma iz carinskega urada v Generalni carinski urad in obratno
je pristojen generalni direktor.
46. člen
(1) Delavec, ki je razporejen v skladu s
prejšnjim členom v drug kraj, ima pravico:
1.
do povračila potnih stroškov, če se na delo v drug
kraj vozi vsakodnevno;
2.
do nadomestila za ločeno življenje zaradi povračila
stroškov prehrane, zagotovitve in plačila stroškov prenočišča za čas
razporeditve in prevoznih stroškov do kraja stalnega bivališča enkrat tedensko,
če začasno biva v kraju dela, ker se po oceni generalnega direktorja ali
direktorja ne more voziti vsakodnevno na delo;
3.
do povračila stroškov selitve, če se je zaradi
razporeditve preselil v drug kraj.
(2) Delavec, ki je razporejen na lastno željo,
nima pravice do nadomestila stroškov za ločeno življenje in do zagotovitve
prenočišča ali povračila stroškov selitve, če se je preselil.
47. člen
Delavcu, ki je v skladu s 45. členom tega
zakona za nedoločen čas razporejen v drug kraj, v katerega se po oceni
generalnega direktorja oziroma direktorja ne more vsakodnevno voziti na delo,
mora Generalni carinski urad v treh letih zagotoviti ustrezno stanovanje. Če
Generalni carinski urad delavcu v navedenem roku ustreznega stanovanja ne
zagotovi ali če z njim o tem ne doseže sporazuma, je potrebno delavca vrniti na
delo, ki ga je opravljal pred razporeditvijo.
48. člen
Kadar je potrebno delavca razporediti na drugo
delovno mesto zaradi ukinitve organizacijske enote ali trajnega povečanja
obsega dela v drugi organizacijski enoti oziroma zaradi reorganizacije službe,
se določbe tretjega in četrtega odstavka 45. člena tega zakona pri razporejanju
ne upoštevajo. Delavec ima v tem primeru pravico do povračila stroškov iz 46. člena
tega zakona, vse do ustrezne rešitve stanovanjskega vprašanja.
49. člen
(1) Odločba o razporeditvi mora biti delavcu
vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela. Delavec mora pričeti z delom na
novem delovnem mestu z dnem, določenim v odločbi.
(2) Z odločbo o razporeditvi se določijo tudi
pravice iz 46. in 47. oziroma 48. člena tega zakona.
(3) Ugovor ne zadrži izvršitve odločbe.
50. člen
(1) Zaradi izvajanja nalog službe so delavci
dolžni opravljati delo tudi v manj ugodnem delovnem času.
(2) Delo v manj ugodnem delovnem času je:
1.
delo v neenakomernem delovnem času;
2.
delo v deljenem delovnem času;
3.
delo v izmenah;
4.
delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela
prostih dnevih;
5.
delo preko polnega delovnega časa;
6.
popoldansko in nočno delo;
7.
pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na
določenem kraju ali na domu.
(3) Delo v neenakomernem delovnem času oziroma
v izmenah vključuje opravljanje delovne obveznosti v deljenem delovnem času, ob
sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter delo v
popoldanskem in nočnem času, s prerazporeditvijo v okviru določene redne mesečne
oziroma letne delovne obveznosti.
51. člen
(1) Kot delo v izmenah se šteje delo, ki se
izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času. Kot delo v
izmenah se šteje tudi delo v turnusu, ko se delo opravlja po razporedu 12 ur,
sledi pa mu 24 ali 48 ur počitka, in delo po posebnem razporedu, ko se delo
sicer opravlja dopoldne, popoldne in v nočnem času, vendar ne v enakomernem
zaporedju.
(2) Za delo v popoldanski izmeni se šteje delo,
če delavec izpolni najmanj 75% dnevne delovne obveznosti po 12. uri.
(3) Za delo v nočni izmeni se šteje delo, če
delavec izpolni najmanj 75% dnevne delovne obveznosti po 22. uri.
(4) Za izmensko delo v turnusu se šteje delo v
nočni izmeni in delo v dnevni izmeni, opravljeno po 15. uri.
(5) Za izmensko delo po posebnem razporedu se
šteje delo, opravljeno v času od 16. ure do 7. ure zjutraj.
52. člen
(1) Pripravljenost za delo je delo v manj
ugodnem delovnem času, pri katerem mora biti delavec službe v pripravljenosti
za delo na delovnem mestu, na določenem kraju ali na domu.
(2) Pripravljenost za delo se ne všteva v
število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti, razen če je delavec
službe med pripravljenostjo za delo na delovnem mestu ali na določenem kraju
dela.
(3) Generalni direktor določi primere in način
izvajanja pripravljenosti za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali
na domu.
53. člen
(1) Višji upravni delavci in upravni delavci ne
smejo biti člani uprave ali nadzornega sveta gospodarske družbe, družbeniki v
osebnih družbah ali samostojni podjetniki posamezniki in opravljati dela, ki je
nezdružljivo z opravljanjem dejavnosti službe. Prepoved članstva v upravi ali
nadzornih svetih družb ne velja za delavce, ki jih v te organe imenuje država
kot svoje predstavnike.
(2) Podrobnejše določbe o tem, katero delo višji
upravni delavci in upravni delavci ne smejo opravljati, določi minister,
pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(3) Za vrednotenje posebnih prepovedi in
omejitev iz tega člena pripada višjim upravnim delavcem in upravnim delavcem službe
poseben dodatek. Višino dodatka določi vlada.
54. člen
(1) Pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati
carinske ali trošarinske kontrole, predhodnega preverjanja izpolnjevanja
pogojev, inšpekcijskih nadzorov, carinskih preiskav in izterjave pri pravni osebi, če je z večinskim lastnikom ali članom
uprave ali nadzornega sveta pravne osebe:
1.
v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli
kolena, v stranski pa do četrtega kolena, v zakonu ali svaštvu do drugega
kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala;
2.
v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojenca ali
posvojitelja, rejnika ali rejenca.
(2) V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati v prejšnjem odstavku
navedenih ukrepov tudi pri fizični osebi.
55. člen
(1) Delavec službe ne sme uporabljati
informacij, podatkov ali ugotovitev, ki jih pozna ali ima do njih dostop pri
opravljanju nalog službe, v neslužbene namene.
(2) Delavec službe ne sme uporabljati in dajati
informacij, podatkov in ugotovitev za doseganje kakršne koli premoženjske ali
druge koristi za sebe ali za drugo osebo.
(3) Dolžnost varovanja uradne, poslovne in
druge tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja v službi.
56. člen
(1) Pooblaščene uradne osebe so dolžne med
stavko zagotoviti nemoteno opravljanje naslednjih nalog:
1.
carinski nadzor nad blagom, potniki in prevoznimi
sredstvi;
2.
odobravanje carinsko dovoljene rabe ali uporabe
blaga, obračunavanje ali zaračunavanje carin;
3.
kontrolo blaga, katerega uvoz oziroma izvoz sta
posebej urejena;
4.
devizno valutno kontrolo v mednarodnem potniškem in
obmejnem prometu s tujino;
5.
preprečevanje in odkrivanje carinskih prekrškov in
drugih kaznivih ravnanj, storjenih v carinskem postopku;
6.
preprečevanje in odkrivanje prekrškov pri iznašanju
iz države ali prinašanju v državo domače in tuje valute;
7.
vodenje upravnega postopka na prvi in drugi stopnji
ter postopka o prekrških na prvi stopnji.
(2) Delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb, ki
so dolžne med stavko zagotoviti nemoteno opravljanje v prejšnjem odstavku
navedenih nalog, se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji
delovnih mest.
(3) Za vrednotenje omejitev, ki izhajajo iz
tega člena, določi vlada za delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb, določenih
v skladu s prejšnjim odstavkom, poseben dodatek.
(4) Vlada določi poseben dodatek iz prejšnjega
odstavka na podlagi kriterijev za določitev tega dodatka, ki veljajo za delovna
mesta delavcev v državni upravi, ki so dolžni med stavko zagotavljati nemoteno
opravljanje nalog v skladu z zakonom.
57. člen
(1) Služba je dolžna upoštevati posebne
predpise, s katerimi se urejata varnost in zdravje delavcev pri delu, delavci
pa so odgovorni, da z največjo možno skrbjo varujejo svojo lastno varnost in
zdravje pri delu, kakor tudi varnost in zdravje drugih oseb, če je to odvisno
od njihovega ravnanja.
(2) Minister, pristojen za finance, izda, na
predlog generalnega direktorja, pravilnik o varstvu pri delu, s katerim
podrobneje določi organizacijo in izvajanje varstva pri delu, medsebojne
obveznosti in odgovorne osebe na posameznih ravneh.
58. člen
Kadar opravljajo cariniki kontrolo prometa s
tujino v železniških prometnih sredstvih, imajo pravico do brezplačnega prevoza
z njimi in pravico do zavarovanja, kot jo imajo potniki, ki so plačali takšen
prevoz.
59. člen
(1) Pooblaščenim uradnim osebam pripada za
vsako začeto leto delovne dobe v carinski službi nad 5 let, dodatek na stalnost
v višini 0,5% osnovne plače.
(2) V delovno dobo iz prejšnjega odstavka se
všteva tudi delovna doba, ki jo je pooblaščena uradna oseba dosegla v carinski
službi na delovnem mestu s statusom delavca službe v temeljni dejavnosti.
59.a člen
(1) Pooblaščenim uradnim osebam, ki so iz
poslovnih razlogov premeščene v drug državni organ, se za določitev dodatka na
stalnost šteje tudi delovna doba v carinski službi, če je po predpisih in pod
pogoji, ki veljajo za organ, v katerega je premeščen, upravičen do dodatka na
stalnost.
(2) Javnemu uslužbencu, ki je iz poslovnih
razlogov premeščen na delo v carinsko službo, se za določitev dodatka na
stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je po
predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen,
upravičen do dodatka na stalnost.
60. člen
(1) Uprava zavaruje pooblaščene uradne osebe za
primer nesreče pri delu, dodatno pa zavaruje posamezne pooblaščene uradne osebe
za nesrečo pri delu, katere posledica je smrt ali trajna izguba splošne delovne
zmožnosti, če opravljajo delo, ki je zdravju in življenju posebno nevarno.
(2) Delovna mesta, na katerih so pooblaščene
uradne osebe dodatno zavarovane, določi z odločbo generalni direktor.
61. člen
(črtan)
62. člen
(1) Pooblaščenim uradnim osebam pripada dodatek
do 20% osnovne plače za ovrednotenje posebnih pogojev dela in za pooblaščenost,
dodatek do 20% osnovne plače pa pripada delavcem službe za ovrednotenje
posebnih odgovornosti.
(2) Kot posebni delovni pogoj se šteje delo na
prostem, pod vplivom plinov, z uporabo posebne tehnične opreme, delo pri
opravljanju carinske in trošarinske kontrole, inšpekcijskih pregledov in
notranjega nadzora ter delo na področju preprečevanja in odkrivanja tihotapstva
in drugih kaznivih ravnanj v zvezi s carinskim in trošarinskim blagom.
(3) Kot delovna mesta s posebnimi odgovornostmi
se štejejo zlasti delovna mesta vodij notranjih organizacijskih enot in
njihovih pomočnikov, pomočnikov direktorjev carinskih uradov, delovna mesta
vodenja postopka o prekrških, upravnega postopka v zahtevnejših zadevah,
postopka izterjav, uvajanja in vzdrževanja informacijskega sistema, opravljanja
carinskih in trošarinskih kontrol, inšpekcijskih pregledov, preprečevanja
tihotapstva in druga posebno odgovorna delovna mesta v upravi carinskih uradov
in v Generalnem carinskem uradu.
(4) Delovna mesta, na katerih delavcem pripada
dodatek za ovrednotenje posebnih pogojev dela in pooblaščenost ter dodatek za
ovrednotenje posebnih odgovornosti, se določijo v aktu o notranji organizaciji
in sistemizaciji delovnih mest. Višino dodatka za posamezno delovno mesto določi
vlada.
63. člen
(1) Za posamezna delovna mesta, ki zahtevajo
specifična strokovna znanja ali posebno izurjenost in so posebnega pomena za učinkovito
delovanje službe, lahko vlada, na predlog ministra, pristojnega za finance,
izjemoma določi višji količnik, kot ga določa splošni predpis.
(2) Pooblaščeni uradni osebi iz 19. člena tega
zakona, ki opravlja naloge v specifičnih in posebej neugodnih delovnih razmerah
in je pri svojem delu posebno izpostavljena nevarnosti in ogroženosti, pripada
dodatek za posebno nevarnost in ogroženost. Višino tega dodatka določi vlada.
64. člen
(1) Carinikom oziroma inšpektorjem na mejnem
prehodu ter drugim pooblaščenim uradnim osebam, ki so pri opravljanju nalog
posebej izpostavljene nevarnosti in ogroženosti iz prvega odstavka 19. člena
tega zakona, ki opravljajo naloge na terenu, so izpostavljene vremenskim in
drugim škodljivim vplivom in je pri izvajanju nalog ogroženo njihovo zdravje in
življenje, se plačujejo sredstva v višini 8,4% bruto plače, kot mesečna premija
za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(2) Sredstva se obračunajo na znesek bruto plače
na enak način, kot je v zakonu o prispevkih za socialno varnost določen za obračunavanje
prispevkov za štetje zavarovalne dobe s povečanjem.
(3) Sredstva se obračunavajo mesečno in vplačujejo
na osebni varčevalni račun, ki se za delavce iz prvega odstavka tega člena
odpre pri nosilcu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(4) Delavec lahko na podlagi obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja uveljavi pravico do rente, ki se določi
glede na znesek sredstev na njegovem osebnem varčevalnem računu iz prejšnjega
odstavka in dopolnjeno starost, v skladu z zakonom, s katerim se ureja obvezno
dodatno pokojninsko zavarovanje.
(5) Minister, pristojen za finance, v soglasju
z ministrom, pristojnim za delo, določi delovna mesta carinikov oziroma
inšpektorjev na mejnem prehodu ter drugih pooblaščenih uradnih oseb, ki so pri
opravljanju nalog posebej izpostavljene nevarnosti in ogroženosti iz prvega
odstavka 19. člena tega zakona, na katerih se delavcem plačujejo sredstva iz
prvega odstavka tega člena.
VII. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
65. člen
(1) Delavec službe je lahko začasno odstranjen
z dela ali z delovnega mesta, če je zaloten pri hujši kršitvi delovnih
obveznosti in dolžnosti, ali če je zoper njega uveden kazenski postopek za
kazniva dejanja, navedena v 40. členu tega zakona, ali se zahteva uvedba
postopka zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, za katero se
lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
(2) O začasni odstranitvi z dela ali z
delovnega mesta odloči generalni direktor za delavce Generalnega carinskega
urada in direktorje carinskih uradov oziroma direktor za delavce carinskega
urada.
(3) Delavcu, ki je začasno odstranjen z dela
ali z delovnega mesta, se med trajanjem začasne odstranitve z dela ali z
delovnega mesta odvzameta službena izkaznica in orožje.
66. člen
(1) O disciplinski odgovornosti delavca službe
na prvi stopnji odloča:
1.
generalni direktor za delavce Generalnega
carinskega urada in za direktorje carinskih uradov;
2.
direktor carinskega urada za delavce carinskega
urada.
(2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka ima
delavec pravico do ugovora na disciplinsko komisijo pri Generalnem carinskem
uradu v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.
(3) Predsednika in člane disciplinske komisije
imenuje minister, pristojen za finance, za dobo štirih let. Komisija ima skupno
deset članov. Vsak član ima svojega namestnika.
(4) Komisija odloča v senatu treh članov, ki
jih za vsak primer posebej določi predsednik disciplinske komisije.
67. člen
Organ, ki vodi disciplinski postopek, lahko
odloči, da se izključi javnost, kadar se v postopku obravnavajo zadeve, ki
pomenijo državno, uradno ali drugo tajnost.
68. člen
Za lažjo kršitev delovnih obveznosti in
dolžnosti se poleg kršitev, navedenih v splošnih predpisih, ki veljajo za
delavce v državnih organih, šteje tudi:
1.
nepravočasno, nevestno ali malomarno opravljanje
dela brez hujših posledic;
2.
nepravilno in nemarno nošenje službene obleke in
označb ter orožja.
69. člen
(1) Za hujše kršitve delovnih obveznosti in
dolžnosti se poleg kršitev, navedenih v splošnih predpisih, ki veljajo za
delavce v državnih organih, štejejo tudi:
1.
preprečevanje kontrolno-inšpekcijskim organom, da
opravljajo svoje delo;
2.
onemogočanje drugemu delavcu, da opravi svoje delo;
3.
ponarejanje, predrugačenje ali potrjevanje in
navajanje neresničnih podatkov v uradnih dokumentih;
4.
vsako dejanje, ki ima znake katerega od kaznivih
dejanj iz prvega odstavka 40. člena tega zakona;
5.
prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod
vplivom narkotičnih sredstev, ali uživanje med delom alkohola oziroma drugega
narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo;
6.
dejanje, ki ima znake carinskega ali trošarinskega
prekrška;
7.
neopravičen izostanek z dela en dan ali več, če to
povzroči ali bi lahko povzročilo hujše posledice za delo službe;
8.
če delavec, ki je pooblaščen za vložitev zahteve za
uvedbo disciplinskega postopka, le-te ne vloži v 15 dneh, ko kakorkoli izve za
storitev hujše kršitve delovne obveznosti;
9.
opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem
zakonitosti ali nad pravilnim vodenjem;
10.
opustitev nošenja službene obleke, označb in orožja
pri opravljanju nalog službe, kjer je nošenje službene obleke, označb in orožja
obvezno;
11.
prihod nad delo v vinjenem stanju ali pod vplivom
narkotičnih sredstev;
12.
dejanje ali obnašanje delavca, storjeno na delu ali
izven dela, ki škoduje ugledu službe;
13.
odklonitev preizkusa alkoholiziranosti ali
strokovnega pregleda, s katerim se ugotavlja prisotnost alkohola oziroma
drugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo;
14.
nespoštovanje oziroma kršitev pravil, določenih z
internimi akti službe ali kodeksom etike.
(2) Za hujše kršitve delovnih obveznosti in
dolžnosti iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka se obvezno izreče ukrep
prenehanja delovnega razmerja.
(3) Prisotnost alkohola oziroma drugega
narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo, se ugotavlja z alkotestom
ali s strokovnim pregledom.
70. člen
Uvedba disciplinskega postopka za disciplinske kršitve iz 1. do 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena in kršitve, ki imajo
značilnosti kaznivega dejanja, zastara v šestih mesecih od dneva, ko se je
izvedelo za hujšo kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti in za storilca,
oziroma v devetih mesecih od dneva, ko je bila hujša kršitev delovnih
obveznosti in dolžnosti storjena.
71. člen
(1) Delavec službe je odškodninsko odgovoren za
škodo, ki jo pri delu oziroma v zvezi z delom povzroči službi ali komu drugemu
namenoma ali iz hude malomarnosti.
(2) Odškodninsko odgovornost delavca ugotovi
posebna komisija, ki jo imenuje generalni direktor ali delavec, ki ga on
pooblasti.
(3) Dokončna odločba o delavčevi odgovornosti
za nastalo škodo in o obveznosti povrnitve je izvršilni naslov.
VIII. PRIZNANJA
72. člen
(1) Za dolgoletno strokovno delo, organizacijske
izboljšave pri delu, za uspehe, dosežene na posameznih področjih dela ali pri
opravljanju delovnih nalog, in za prispevke h krepitvi ugleda službe se
delavcem ali organizacijskim enotam službe ter drugim državnim organom, organom
lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil in posameznikom podeljujejo
priznanja, delavcem službe pa tudi denarne nagrade.
(2) Priznanja in nagrade iz prejšnjega odstavka
se praviloma podeljujejo ob dnevu službe. Dan službe je 8. oktober.
(3) Vrste priznanj in postopek podeljevanja
priznanj in denarnih nagrad določi minister, pristojen za finance, na predlog
generalnega direktorja.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
73. člen
(1) Posamezniki, državni organi,
samoupravne lokalne skupnosti, gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki,
društva ter druge osebe ne smejo reproducirati ali uporabljati uniforme in
oznak, ki so po barvi, kroju, označbah nazivov enake ali podobne uniformi in
oznakam službe.
(2) Samostojni podjetnik posameznik in
pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se kaznuje za
prekršek z globo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev.
(3) Z globo v višini od 200.000 do 500.000
tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna
oseba pravne osebe, državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti in
samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo v višini od 100.000 do 300.000
tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
(5) Predmeti, ki so bili izdelani ali
uporabljeni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se odvzamejo.
74. člen
(1) Samostojni
podjetnik posameznik, se kaznuje za prekršek z globo od 400.000 do
4,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z globo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev,
če:
1.
v določenem roku ne predloži oziroma ne izdela
zahtevanih dokumentov v skladu z drugim in tretjim odstavkom 24. člena tega
zakona;
2.
onemogoči izvedbo izterjave, carinske ali trošarinske kontrole
ali inšpekcijskega nadzora, tako da ne dovoli vstopa, je neopravičeno
nedosegljiva ali se izogiba v zvezi z drugim odstavkom 16. člena, prvim
odstavkom 26. člena ter 28. členom tega zakona;
3.
ne zagotovi oziroma ne omogoči pogojev za nemoteno opravljanje
carinske ali trošarinske kontrole ali inšpekcijskega nadzora v zvezi s tretjim
odstavkom 21. člena tega zakona;
4.
onemogoča cariniku oziroma inšpektorju izvedbo
ukrepov v zvezi s 27., 29.b ali 30. členom tega zakona.
(2) Z globo od 200.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 100.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
75. člen
(1) Prekršek stori, kdor se nedostojno ali
žaljivo vede do pooblaščene uradne osebe pri uradnem poslovanju ali zaradi
uradnega poslovanja ali ne upošteva odrejenega zakonitega ukrepa pooblaščene
uradne osebe oziroma onemogoča izvedbo uradnega dejanja.
(2) Prekršek stori tudi, kdor se ne odzove
vabilu inšpektorja iz prvega odstavka 23. člena tega zakona.
(3) Prekršek stori, kdor na zahtevo carinika
oziroma inšpektorja ne omogoči vpogleda v osebne dokumente v zvezi z 22. členom
tega zakona.
(4) Za prekršek iz prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena se posameznik kaznuje z globo od 50.000 do 100.000
tolarjev, samostojni podjetnik posameznik, ki stori ta prekršek v zvezi s
samostojnim opravljanjem dejavnosti pa z globo od 100.000 do 200.000 tolarjev.
(5) Odgovorni osebi samostojnega podjetnika
posameznika in pravne osebe, ki storita prekršek iz prvega ali drugega odstavka
tega člena, se kaznujeta za prekršek z globo od 80.000 do 200.000 tolarjev.
_________
Zakon o carinski službi – ZCS-1
(Uradni list RS, št. 56/99)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
76. člen
(1) Z dnem pričetka veljavnosti tega zakona se
dosedanje carinarnice preimenujejo v carinske urade.
(2) Uprava mora uskladiti notranjo organizacijo
in delo z določbami tega zakona najkasneje v enem letu od dneva pričetka
veljavnosti tega zakona.
(3) Do zamenjave se uporabljajo sedanje table,
oznake, pečati, štampiljke in žigi carinarnic ter njihovih organizacijskih
enot, obrazci in službene izkaznice delavcev v organih službe.
77. člen
(1) Delavci službe, ki so na dan pričetka
veljavnosti tega zakona opravljali delo, za katero nimajo ustrezne stopnje
strokovne izobrazbe, lahko to delo opravljajo še naprej, vendar morajo
izobrazbo dopolniti v petih letih od pričetka veljavnosti tega zakona.
(2) Delavci iz prejšnjega odstavka, ki imajo
nad 15 let delovnih izkušenj na enakih delovnih mestih ali na delovnih mestih
podobne zahtevnosti in delo uspešno opravljajo, in delavci, katerih
usposobljenost za opravljanje dela je bila posebej preverjena v skladu s
predpisi, ki so bili uveljavljeni pred 25. 6. 1991, lahko to delo še naprej
opravljajo.
78. člen
(1) Do sprejema predpisov o obveznem dodatnem
pokojninskem zavarovanju se sredstva iz prvega odstavka 64. člena tega
zakona vplačujejo kot dolgoročna rezervacija za obvezno dodatno pokojninsko
zavarovanje.
(2) Sredstva se obračunavajo mesečno in
vplačujejo na osebni varčevalni račun, ki se za delavca iz prvega odstavka 64.
člena tega zakona odpre pri banki. Sredstva na osebnem varčevalnem računu se
obravnavajo kot dolgoročno vezana bančna vloga.
(3) Po uveljavitvi predpisov o obveznem
dodatnem pokojninskem zavarovanju se sredstva na bančni vlogi iz prejšnjega
odstavka prenesejo na osebni varčevalni račun, ki se za delavca iz prvega
odstavka 64. člena tega zakona odpre pri nosilcu obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja in se koristijo v skladu s predpisi o obveznem
dodatnem pokojninskem zavarovanju.
79. člen
(1) Določbe drugega in četrtega odstavka 66.
člena tega zakona se pričnejo uporabljati z dnem imenovanja disciplinske
komisije. Disciplinska komisija iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona mora
biti imenovana v enem mesecu od dneva pričetka veljavnosti tega zakona.
(2) Disciplinski postopki, začeti pred
imenovanjem disciplinske komisije iz prejšnjega odstavka, se dokončajo po
postopku, ki je veljal pred uveljavitvijo tega zakona.
80. člen
Do ustanovitve ustreznega stanovskega združenja
se uporablja kodeks etike iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona, ki ga
sprejme generalni direktor in konferenca Sindikata carinikov Slovenije.
81. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o carinski službi (Uradni list RS, št. 1/91-I, 58/93 in 65/93).
(2) Do izdaje izvršilnih predpisov na podlagi
tega zakona, vendar najdalj eno leto od uveljavitve tega zakona, se še naprej
uporabljajo naslednji predpisi:
1.
uredba o barvi in oznakah službene obleke v
Republiški carinski upravi (Uradni list RS, št. 15/94 in 18/94 – popravek),
2.
pravilnik o službeni obleki delavcev v organih
carinske službe (Uradni list RS, št. 17/94),
3.
pravilnik o službeni izkaznici pooblaščenih uradnih
oseb organov carinske službe (Uradni list RS, št. 16/94),
4.
pravilnik o nošenju, uporabi in hrambi orožja
pooblaščenih uradnih oseb carinske službe (Uradni list RS, št. 42/95),
5.
pravilnik o strokovnem izpitu in izobraževanju
delavcev v organih carinske službe (Uradni list RS, št. 5/92),
6.
odredba o krajevni pristojnosti carinskih organov
(Uradni list RS, 62/96 in pop. št. 75/96),
7.
uredba o določitvi mejnih prehodov za obmejni
promet in kmetijskih prehodnih mestih, na katerih kontrolo prehajanja čez
državno mejo opravljajo carinski organi (Uradni list RS, št. 23/94).
82. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določbe četrtega odstavka 16. člena
tega zakona, ki začne veljati 1. julija 2000 ter določb 78. člena tega zakona,
ki pričnejo veljati 1. januarja 2000.«.
_________
Zakon o državni upravi – ZDU-1
(Uradni list RS, št. 52/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»84. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o carinski službi – ZCS-1A (Uradni list RS, št. 57/04)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
(1) Do začetka uporabe Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03, v nadaljnjem besedilu: ZP-1) je naloga službe tudi
vodenje postopka o carinskih in trošarinskih prekrških ter prekrških po tem
zakonu na prvi stopnji, ki jih vodi carinski urad.
(2) Globe, določene s tem zakonom, se do
začetka uporabe ZP-1 v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni, kot
sledi:
1.
za prekršek iz 73. člena zakona se kaznuje:
-
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in pravna oseba z denarno
kaznijo najmanj 500.000 tolarjev;
-
odgovorna oseba pravne osebe ali državnega organa, državne organizacije
ali lokalne skupnosti in posameznik z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev;
2.
za prekrške iz 74. člena zakona se kaznuje:
-
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z denarno kaznijo od
400.000 do 4,000.000 tolarjev;
-
pravna oseba z denarno kaznijo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev;
-
odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000
tolarjev;
-
posameznik z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev;
3.
za prekrške iz 75. člena zakona se kaznuje:
-
posameznik z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 tolarjev;
-
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba pravne
osebe z denarno kaznijo od 30.000 do 200.000 tolarjev.
41. člen
Podzakonski akti po tem zakonu ter akt o
notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Generalnega carinskega
urada in carinskih uradov se izdajo oziroma uskladijo s tem zakonom v roku
šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
42. člen
(1) Inšpekcijski pregledi, ki so bili
odrejeni pred uskladitvijo akta o notranji organizaciji in sistemizaciji
delovnih mest z določbami tega zakona, se dokončajo po predpisih, ki so veljali
pred njegovo uveljavitvijo.
(2) Do uveljavitve določb o inšpekcijskem
nadzoru v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se
inšpekcijski nadzor opravlja kot inšpekcijski pregled po dosedanjih predpisih.
43. člen
Določba 11. točke 12. člena ter 13. člen
zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe ZP-1.
44. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.