Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o vrednostnih papirjih
obsega:
-
Zakon o vrednostnih papirjih (Uradni list
SFRJ, št. 64/89 z dne 20. 10. 1989),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah
zakona o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ, št. 29/90 z dne 8. 6. 1990),
-
Zakon o gospodarskih družbah (Uradni
list RS, št. 30/93 z dne 10. 6. 1993),
-
Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list
RS, št. 6/94 z dne 11. 2. 1994).
ZAKON
O VREDNOSTNIH PAPIRJIH
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja pogoje, način izdajanja in prenos delnic,
obveznic, blagajniških zapisov, certifikatov in komercialnih zapisov (v
nadaljnjem besedilu: vrednostni papirji).
2. člen
Vrednostne papirje lahko izdajajo podjetje, banka in druga
finančna organizacija, zavarovalna organizacija, družbenopolitična skupnost in
druga pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj). (se
preneha uporabljati)
3. člen
Vrednostni papir se glasi na dinar. (se
preneha uporabljati)
Vrednostni papir se lahko glasi tudi na tujo valuto. (se
preneha uporabljati)
4. člen
Pogoje za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev ocenjuje
Komisija za vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: komisija). (se
preneha uporabljati)
5. člen
Izdajatelj dolgoročnih vrednostnih papirjev mora vložiti
zahtevo komisiji. Z zahtevo predloži mnenje službe družbenega knjigovodstva o
njegovi boniteti, sklep o izdaji delnic oziroma obveznic in dokumentacijo, ki
jo predpiše komisija. (se
preneha uporabljati) (se
preneha uporabljati)
Zahteve za dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni treba
vložiti izdajateljem delnic pri ustanavljanju delniške družbe in
družbenopolitičnim skupnostim kot izdajateljem dolgoročnih vrednostnih
papirjev. (se
preneha uporabljati) (se
preneha uporabljati)
6. člen
Na novo ustanovljeni izdajatelj dolgoročnih vrednostnih
papirjev, ki ni pravni naslednik, lahko izda dolgoročne vrednostne papirje po
prvem letnem obračunu. (se
preneha uporabljati)
Na novo ustanovljeni izdajatelj dolgoročnih vrednostnih
papirjev, ki ni pravni naslednik in nima letnega obračuna, lahko izda
dolgoročne vrednostne papirje ne glede na prvi odstavek tega člena, če so bile
delnice, izdane pri ustanovitvi delniške družbe, v celoti prodane, in sicer na
podlagi dokaza, da so bila sredstva iz te prodaje uporabljena v skladu s
sklepom o izdaji ustanoviteljskih delnic, in pod pogojem, da vsaka naslednja
emisija ni večja kot revalorizirana ustanoviteljska emisija oziroma kot
revalorizirani ustanovitveni sklad ali revalorizirani lastni kapital. (se
preneha uporabljati)
Izdajatelj iz drugega odstavka tega člena mora pošiljati
komisiji do prvega letnega obračuna trimesečna finančna poročila. (se
preneha uporabljati)
Izdajatelj iz drugega odstavka tega člena predloži z zahtevo
za izdajo obveznic na podlagi drugega odstavka tega člena tudi garancijo banke
ali druge pravne osebe. (se
preneha uporabljati)
7. člen
Zvezni upravni organ za finance vodi register izdanih
dovoljenj za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev in register o izdanih
dolgoročnih vrednostnih papirjih. (se
preneha uporabljati)
V register o izdanih dolgoročnih vrednostnih papirjih se
vpišejo naslednji podatki:
-
vrsta dolgoročnega vrednostnega papirja;
-
ime in sedež izdajatelja vrednostnega papirja;
-
celotni znesek in število vrednostnih papirjev;
-
serijska in kontrolna številka izdanih vrednostnih papirjev.
(se
preneha uporabljati)
Izdajatelj iz 5. člena tega zakona mora po izdaji dolgoročnih
vrednostnih papirjev poslati zveznemu organu iz prvega odstavka tega člena
zaradi vpisa v register podatke iz drugega odstavka tega člena. (se
preneha uporabljati)
8. člen
Vrednostni papir po tem zakonu je pisna listina, ki se glasi
na ime ali na prinosnika. (se
preneha uporabljati)
9. člen
Izdajatelj vrednostnega papirja mora izpolnjevati vse
obveznosti iz vrednostnega papirja v roku in na način, ki sta določena z
zakonom ali s sklepom o njegovi izdaji.
Pravice in obveznosti iz vrednostnega papirja nastanejo, ko
izroči izdajatelj vrednostni papir kupcu ali njegovemu pooblaščenemu
zastopniku.
10. člen
Vrednostni papir, ki se glasi na ime, se prenese s polnim
indosamentom, če na njem ni izrecno navedeno, da se ne sme prenašati.
Vrednostni papir, ki se glasi na prinosnika, se prenese z
izročitvijo.
11. člen
Vrednostni papir se lahko uporablja za poravnavo obveznosti
do upnikov pod pogoji in na način, o katerih se imetnik vrednostnega papirja
dogovori z upniki.
Vrednostni papir se lahko uporablja tudi za zavarovanje
plačil z njegovo zastavo.
12. člen
Pravice iz pogrešanega vrednostnega papirja se lahko
uveljavijo le, če se je glasil na ime.
Pravice iz prvega odstavka tega člena se uveljavljajo v
nepravdnem postopku.
II. DELNICA
(se
preneha uporabljati)
13. člen
Delnica je listina o lastnini sredstev, vloženih v podjetje,
banko, drugo finančno organizacijo, zavarovalno organizacijo in drugo pravno
osebo, ki lahko pridobiva dobiček. (se
preneha uporabljati)
Imetnik delnice pridobi pravico do udeležbe pri dobičku, v
odvisnosti od vrste delnice pa ima lahko tudi pravico do udeležbe pri
upravljanju. (se
preneha uporabljati)
14. člen
Delnica se lahko glasi na dinarje ali na tujo valuto, vendar
se v Jugoslaviji na trgu kupuje in prodaja za dinarje. (se
preneha uporabljati)
15. člen
Delnica se vplača v denarju, lahko pa tudi v stvareh in
pravicah, izraženih v denarnem znesku, v skladu s sklepom iz 20. člena tega
zakona. (se
preneha uporabljati)
16. člen
Sredstva za nakup delnice se lahko vplačajo naenkrat ali v
obrokih. (se
preneha uporabljati)
Če se vplačajo sredstva v obrokih, dobi kupec delnice začasno
delnico, pri čemer se vsako naslednje vplačilo vpiše in potrdi na sami začasni
delnici. (se
preneha uporabljati)
Začasna delnica se umakne in nadomesti s stalno delnico, ko
imetnik začasne delnice vplača celotni znesek svojega deleža. (se
preneha uporabljati)
Če celotni znesek, na katerega se izdajo delnice, ni
realiziran v skladu s sklepom iz 20. člena tega zakona, lahko izdajatelj
odstopi od izdaje delnic in mora vplačnikom vrniti vplačana denarna sredstva z
obrestmi, ki so določene s sklepom iz 20. člena tega zakona in ki se obračunajo
od dneva vplačila do dneva vračila. (se
preneha uporabljati)
17. člen
Imetnik delnice ima pravico do dela ustvarjenega dobička
(dividende). (se
preneha uporabljati)
V stečajnem postopku ima imetnik delnice pravico do dela
stečajne mase. (se
preneha uporabljati)
Imetnik delnice ima lahko v odvisnosti od vrste delnice
pravico glasovanja v skupščini izdajatelja delnic pri volitvah organov
upravljanja in nadzora ter pravico do opravljanja nadzora in določanja poslovne
politike. (se
preneha uporabljati)
18. člen
Delavski svet oziroma ustrezen organ upravljanja izdajatelja
delnic sprejme sklep, s katerim določi višino dividende in način njenega
izplačila. (se
preneha uporabljati)
19. člen
Delnica sestoji iz dveh delov. (se
preneha uporabljati)
V prvem delu - plašču delnice morajo biti navedeni vsi glavni
elementi delnice iz 21. člena tega zakona ter izpiski iz sklepa iz 20. člena
tega zakona. (se
preneha uporabljati)
Drugi del delnice sestoji iz kuponske pole, ki vsebuje kupone
za vnovčenje dividende. (se
preneha uporabljati)
20. člen
Sklep o izdaji delnic v podjetju, zavarovalni organizaciji in
drugi pravni osebi sprejme delavski svet, ustrezen organ upravljanja
izdajatelja oziroma ustanovitelj. (se
preneha uporabljati)
S sklepom o izdaji delnic se določijo predvsem: ime
izdajatelja delnic; oznaka, da se glasi delnica na prinosnika ali na ime;
celotni znesek, na katerega se izdajo delnice, in število delnic, nominalna
vrednost delnic, število glasov, ki jih daje delnica, če se pridobi pravica do
upravljanja v skladu s 13. členom tega zakona; način izplačila dividende; čas
vpisa delnic; način vpisa delnic; pri kom in v katerem roku se vplačujejo
sredstva za nakup delnic; v katerem roku se vračajo vplačana sredstva, če se
odstopi od izdaje delnic; vrsta delnic; vrstni red uveljavljanja prednosti, če
se izdajajo prednostne delnice v več serijah; način objave izdaje delnic;
postopek delitve in distribucije delnic; način plačila delnic; določanje
pogojev za izplačilo kumulativne dividende; riziko; način razpolaganja z
delnicami; možnost zamenjave - konvertiranja delnic; pravice, ki jih uveljavlja
imetnik prednostne delnice; predkupna pravica imetnika delnic ob novi izdaji
delnic ter druga vprašanja v zvezi z izdajanjem delnic. (se
preneha uporabljati)
S sklepom o izdaji delnic se lahko predvidi izdaja potrdila,
s katerim se potrdi, da ima imetnik v potrdilu navedeno število delnic. (se
preneha uporabljati)
Potrdilo iz tretjega odstavka tega člena se lahko uporablja
le kot izkaz za udeležbo na skupščini delničarjev z določenim številom glasov. (se
preneha uporabljati)
21. člen
Delnica vsebuje naslednje glavne elemente: oznako, da je
delnica; oznako vrste delnice; firmo oziroma sedež izdajatelja delnice; firmo
oziroma ime kupca delnice ali oznako, na koga se glasi delnica; celotni denarni
znesek, na katerega se izdajo delnice, in število delnic; roke za izplačilo
dividende; kraj, datum izdaje in serijsko številko s kontrolno številko
delnice; faksimile podpisa pooblaščenih oseb izdajatelja delnice ter pravice iz
delnice. (se
preneha uporabljati)
Kupon za vnovčenje dividende vsebuje naslednje glavne
elemente: zaporedno številko kupona za vnovčenje dividende; številko delnice,
za katero se izplačuje dividenda; ime izdajatelja delnice; leto, v katerem se
dividenda izplača, in faksimile podpisa pooblaščenih oseb izdajatelja delnic. (se
preneha uporabljati)
22. člen
Po vrstnem redu izdajanja je lahko delnica ustanoviteljska -
delnica prve emisije ali delnica naslednjih emisij. (se
preneha uporabljati)
Po vsebini pravic je lahko delnica iz prvega odstavka tega
člena navadna (redna) ali prednostna (ugodnostna). (se
preneha uporabljati)
Ustanoviteljska delnica iz prvega odstavka tega člena je
lahko navadna (redna), pa tudi prednostna (ugodnostna). (se
preneha uporabljati)
23. člen
Delnica iz 22. člena tega zakona je lahko brez pravice
glasovanja, s pravico do enega glasu in s pravico do več glasov. (se
preneha uporabljati)
24. člen
Imetnik prednostne (ugodnostne) delnice ima v primerjavi z
imetnikom navadne (redne) delnice pravico do prednosti pri izplačilu dividende,
pri poplačilu v stečajnem postopku izdajatelja delnic ter druge prednostne
pravice, ki se določijo s sklepom iz 20. člena tega zakona. (se
preneha uporabljati)
25. člen
Prednostna delnica je lahko kumulativna in
participativna. (se
preneha uporabljati)
Kumulativna prednostna delnica iz prvega odstavka tega člena
daje imetniku delnice pravico do realiziranja kumuliranih neizplačanih
dividend, preden so izplačane imetnikom navadnih delnic kakršnekoli dividende v
skladu s sklepom iz 20. člena tega zakona. (se
preneha uporabljati)
Participativna prednostna delnica daje imetniku poleg
določene dividende tudi pravico do udeležbe pri delitvi dobička v skladu s
sklepom iz 20. člena tega zakona. (se
preneha uporabljati)
III. OBVEZNICA
26. člen
Obveznica je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje,
da bo osebi, navedeni na njej, ali po njeni odredbi oziroma prinosniku
obveznice izplačal določenega dne v obveznici naveden znesek oziroma znesek
anuitetnega kupona.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko izda tudi
participativna obveznica, ki daje imetniku poleg obresti tudi pravico do
udeležbe pri dobičku izdajatelja obveznice.
Obveznica iz prvega odstavka tega člena je lahko garantirana
ali negarantirana, odvisno od tega, ali je dana garancija za izplačilo
obveznosti iz izdane obveznice.
27. člen
Podjetje, družbenopolitična skupnost in druga pravna oseba
lahko izdajajo obveznice v svojem imenu in za svoj račun.
Banka in druga finančna organizacija lahko izdajata obveznice
v svojem imenu in za svoj račun, v svojem imenu in za račun drugih oseb ter v
imenu in za račun drugih oseb.
28. člen
Banka, podjetje ali druga pravna oseba lahko da drugemu
izdajatelju obveznic garancijo za izpolnjevanje vseh ali določenih obveznosti,
ki jih je izdajatelj obveznic prevzel do imetnikov obveznic.
29. člen
Z zakonom ali sklepom o izdaji obveznic, ki ga sprejme
delavski svet oziroma organ upravljanja izdajatelja obveznic, se določijo
predvsem: celotni znesek, na katerega se izdajo obveznice; namen, za katerega
se izdajo obveznice; vnos podatkov o garantu, če je obveznica z garancijo;
način izdajanja obveznic; roki za odplačilo glavnice; višina obrestne mere, če
je predvideno plačilo obresti; način obračunavanja in plačevanja obresti;
udeležba pri dobičku; viri sredstev, iz katerih se bodo izplačevale obveznice;
pravice iz prenosa obveznic; sodno varstvo pri realizaciji glavnice in obresti
ter možnost zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev iz tega zakona.
Z aktom o izdaji obveznic iz prvega odstavka tega člena se
lahko določijo posebne olajšave in ugodnosti za kupce.
30. člen
Obveznica se lahko glasi na dinarje ali na tujo valuto,
vendar se v Jugoslaviji na trgu kupuje in prodaja za dinarje.
Obveznosti iz obveznice, ki se glasi na tujo valuto, se
izplačajo v tuji valuti ali v dinarjih v skladu z zveznim zakonom, ki ureja
devizno poslovanje.
Če se obveznosti izplačujejo v dinarjih, se opravi obračun po
tečaju na dan izplačila.
31. člen
Kupec obveznice pridobi pravico do obveznice in iz obveznice,
ko obveznico v celoti vplača.
32. člen
Izdajatelj obveznic lahko izpolni obveznosti iz obveznic tudi
pred dogovorjenimi roki, če je tako določeno z zakonom ali s sklepom iz 29.
člena tega zakona.
33. člen
Obveznica vsebuje naslednje glavne elemente: oznako, da je
obveznica; firmo oziroma ime in sedež izdajatelja obveznice; firmo oziroma ime
kupca obveznice ali oznako, da se obveznica glasi na prinosnika; denarni
znesek, na katerega se glasi obveznica; višino obrestne mere, če je predvideno
plačilo obresti; odstotek udeležbe pri dobičku, če je predvidena; roke za
odplačilo glavnice in obresti; kraj in datum izdaje ter serijsko in kontrolno
številko obveznice; faksimile podpisa pooblaščenih oseb izdajatelja obveznice
ter pravice iz obveznice.
Na sprednji strani obveznice z garancijo se navede firma
oziroma ime in sedež garanta.
Na hrbtni strani obveznice se navedejo roki za odplačilo
glavnice, obresti oziroma anuitet (amortizacijski načrt).
34. člen
Obveznica, ki se ne izplača v enem znesku, ima najmanj dva
dela.
V prvem delu obveznice morajo biti navedeni vsi glavni
elementi iz prvega in drugega odstavka 33. člena tega zakona.
Drugi del obveznice - talon sestoji iz anuitetnih ali
obrestnih kuponov, odvisno od načina amortizacije glavnice.
35. člen
Obveznico je mogoče zamenjati za druge vrste vrednostnih
papirjev v skladu z zakonom ali sklepom iz 29. člena tega zakona.
IV. BLAGAJNIŠKI ZAPIS
36. člen
Blagajniški zapis je vrednostni papir, ki se glasi na določen
denarni znesek, z določenim rokom dospelosti in določeno obrestno mero.
Blagajniški zapis izdajo Narodna banka Jugoslavije, banke,
druge finančne organizacije in družbenopolitične skupnosti.
Banke, druge finančne organizacije in družbenopolitične skupnosti
zbirajo s prodajo blagajniških zapisov kratkoročna denarna sredstva.
37. člen
Blagajniški zapisi se izdajo na podlagi sklepa
izdajatelja.
Vsebino sklepa iz prvega odstavka tega člena določi Narodna
banka Jugoslavije.
Blagajniški zapisi se izdajo z rokom dospelosti do enega
leta.
38. člen
Blagajniški zapis vsebuje naslednje glavne elemente: oznako,
da je blagajniški zapis; firmo oziroma ime in sedež izdajatelja blagajniškega
zapisa; firmo oziroma ime in sedež vpisnika blagajniškega zapisa oziroma oznako,
da se blagajniški zapis glasi na prinosnika; denarni znesek, na katerega se
glasi blagajniški zapis; višino obrestne mere; rok za odplačilo glavnice in
obresti; kraj in datum izdaje; serijsko številko s kontrolno številko
blagajniškega zapisa; pravice imetnika blagajniškega zapisa; faksimile podpisa
pooblaščenih oseb izdajatelja blagajniškega zapisa.
39. člen
Znesek, na katerega se glasi blagajniški zapis, določi njegov
izdajatelj.
Apoensko sestavo blagajniškega zapisa določi njegov
izdajatelj.
Višino obrestne mere iz blagajniškega zapisa določi njegov
izdajatelj.
40. člen
Blagajniške zapise, ki jih izda Narodna banka Jugoslavije,
lahko vpisujejo banke.
Blagajniške zapise, ki jih izdajo banka, druga finančna
organizacija in družbenopolitična skupnost, lahko vpisujejo podjetja, druge
pravne osebe in fizične osebe.
V. CERTIFIKAT
41. člen
Certifikat je listina o sredstvih, deponiranih pri banki ali
drugi finančni organizaciji z vračilnim rokom, daljšim od enega leta.
42. člen
Certifikat vsebuje naslednje glavne elemente: oznako, da je
certifikat o sredstvih, deponiranih pri banki; firmo oziroma ime in sedež
izdajatelja certifikata oziroma oznako, da se glasi na prinosnika; firmo
oziroma ime uporabnika certifikata; znesek, na katerega se glasi certifikat; rok,
za katerega so sredstva deponirana; višino obrestne mere; način obračunavanja
in izplačevanja obresti; datum in kraj izdaje certifikata; serijsko številko s
kontrolno številko; pravice imetnika certifikata; faksimile podpisa
pooblaščenih oseb izdajatelja certifikata.
VI. KOMERCIALNI ZAPIS
43. člen
Komercialni zapis je pisni vrednostni papir, s katerega
prodajo se zbirajo kratkoročna denarna sredstva. (se
preneha uporabljati)
Komercialni zapis izdajo podjetje, zadruga in druga oblika
združevanja z lastnostjo pravne osebe. (se
preneha uporabljati)
44. člen
Sklep o izdaji komercialnih zapisov sprejme delavski svet
oziroma organ upravljanja izdajatelja komercialnih zapisov. (se
preneha uporabljati)
S sklepom iz prvega odstavka tega člena se določijo predvsem:
celotni znesek, na katerega se izdajo komercialni zapisi; namen, za katerega se
izdajo; odplačilni rok; višina obrestne mere, če je predvideno plačilo obresti;
ugodnosti, ki se dajo imetnikom komercialnih zapisov. (se
preneha uporabljati)
45. člen
Komercialni zapis vsebuje naslednje glavne elemente: oznako,
da je komercialni zapis; firmo oziroma ime in sedež izdajatelja komercialnega
zapisa; denarni znesek, na katerega se glasi komercialni zapis; višino obrestne
mere, če je predvideno plačilo obresti; kraj in datum izdaje komercialnega
zapisa; serijsko številko s kontrolno številko; faksimile podpisa pooblaščenih
oseb izdajatelja komercialnega zapisa. (se
preneha uporabljati)
VI.a KOMISIJA ZA VREDNOSTNE PAPIRJE
45.a člen
Komisija je družbena pravna oseba, ki da dovoljenje za izdajo
dolgoročnih vrednostnih papirjev in za začetek dela trga kapitala ter spremlja
delo trga kapitala v Jugoslaviji. (se
preneha uporabljati)
Sedež komisije je v Beogradu. (se
preneha uporabljati)
45.b člen
Sredstva za delo komisije se zagotavljajo iz nadomestila, ki
ga izdajatelj dolgoročnih vrednostnih papirjev vplača komisiji ob vložitvi
zahteve za dovoljenje za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev, in iz
nadomestila, ki se vplača komisiji ob vložitvi zahteve za dovoljenje za začetek
dela trga kapitala v Jugoslaviji, ter iz proračunskih sredstev federacije, ki
se zagotavljajo z zveznim zakonom. (se
preneha uporabljati)
Višino nadomestil iz prvega odstavka tega člena in način
njunega plačila določi Zvezni izvršni svet na predlog komisije in v skladu z
njenim finančnim načrtom iz 45.k člena tega zakona. (se
preneha uporabljati)
45.c člen
Komisija opravlja naslednje zadeve:
1)
da dovoljenje za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev;
2)
da dovoljenje za začetek dela trga kapitala v Jugoslaviji;
3)
spremlja delo trga kapitala, sprejema in predlaga ukrepe za
preprečevanje škodljivih špekulativnih poslov na trgu kapitala;
4)
opravlja tudi druge zadeve, določene z zveznim zakonom.
(se
preneha uporabljati)
45.d člen
Na podlagi zahteve in dokumentacije iz 5. člena tega zakona
odloči komisija z odločbo v 30 dneh po vložitvi zahteve. (se
preneha uporabljati)
Izdajatelj ne sme izdati dolgoročnih vrednostnih papirjev,
dokler ne dobi odločbe iz prvega odstavka tega člena, niti v nasprotju z
njo. (se
preneha uporabljati)
Odločba iz prvega odstavka tega člena je končna in je zoper
njo mogoč upravni spor. (se
preneha uporabljati)
Komisija predpiše vsebino zahteve iz prvega odstavka tega
člena in dokumentacijo, ki se predloži z zahtevo za dovoljenje za izdajo
dolgoročnih vrednostnih papirjev, izda pravila o pogojih za delo trga kapitala
in za promet vrednostnih papirjev ter pravila o delu udeležencev na trgu
kapitala in o drugih vprašanjih v zvezi z delom komisije. (se
preneha uporabljati)
Pravila so obvezna za vse izdajatelje dolgoročnih vrednostnih
papirjev, za vse udeležence na trgu kapitala in za trg kapitala. (se
preneha uporabljati)
Komisija in udeleženci pri delu trga kapitala morajo varovati
poslovno tajnost. (se
preneha uporabljati)
45.e člen
Odločba iz prvega odstavka 45.d člena tega zakona se pošlje
izdajatelju dolgoročnih vrednostnih papirjev, zveznemu upravnemu organu za
finance in službi družbenega knjigovodstva. (se
preneha uporabljati)
Komisija vodi evidenco o vloženih zahtevah. (se
preneha uporabljati)
Odločba iz prvega odstavka tega člena se objavi v Uradnem
listu SFRJ. (se
preneha uporabljati)
45.f člen
Trg kapitala vloži pri komisiji zahtevo za dovoljenje za
začetek dela trga kapitala. (se
preneha uporabljati)
Trg kapitala predloži z zahtevo svoj statut in poslovnik o
svojem delu. (se
preneha uporabljati)
Trg kapitala mora dati komisiji na vpogled vsako spremembo
statuta in poslovnika. (se
preneha uporabljati)
45.g člen
Na podlagi dokumentacije iz 45.f člena tega zakona izda
komisija odločbo v 30 dneh po predložitvi zahteve in dokumentacije iz
omenjenega člena. (se
preneha uporabljati)
Trg kapitala ne sme začeti z delom, dokler ne dobi odločbe iz
prvega odstavka tega člena, niti v nasprotju z njo. (se
preneha uporabljati)
Odločba iz prvega odstavka tega člena je končna in se objavi
v Uradnem listu SFRJ. (se
preneha uporabljati)
Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena je mogoč upravni
spor. (se
preneha uporabljati)
45.h člen
Komisija vodi evidenco o vloženih zahtevah za začetek dela
trga kapitala v Jugoslaviji in o danih dovoljenjih. (se
preneha uporabljati)
45.i člen
Komisija spremlja delo trga kapitala v Jugoslaviji; če
ugotovi, da trg ne spoštuje pravil iz 45.d člena tega zakona, lahko začasno prepove
delo trga, dokler se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti. (se
preneha uporabljati)
45.j člen
Komisija ima predsednika in šest članov. (se
preneha uporabljati)
Zvezni izvršni svet imenuje predsednika in člane komisije za
štiri leta. (se
preneha uporabljati)
Komisija ima tajnika, ki ga postavi Zvezni izvršni svet na
predlog funkcionarja, ki vodi zvezni upravni organ za finance. (se
preneha uporabljati)
45.k člen
Zvezni izvršni svet potrjuje finančni načrt in zaključni
račun komisije. (se
preneha uporabljati)
45.l člen
Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini SFRJ in Zveznemu
izvršnemu svetu ter jima predloži najmanj enkrat na leto poročilo o svojem
delu. (se
preneha uporabljati)
45.m člen
Komisija ima statut, ki ga potrdi Zvezni izvršni svet. (se
preneha uporabljati)
Statut komisije določa predvsem:
1)
organizacijo in način poslovanja komisije;
2)
pooblastila za zastopanje in podpisovanje komisije;
3)
pravice, obveznosti in odgovornosti predsednika, članov komisije in
delavcev, ki opravljajo dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi;
4)
druga organizacijska vprašanja v zvezi z delom komisije.
(se
preneha uporabljati)
VI. KAZENSKE DOLOČBE
46. člen
Podjetje, banka, druga finančna organizacija in druga pravna
oseba se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo od 45.000 do
450.000 dinarjev:
1)
če izdajatelj po izdaji dolgoročnih vrednostnih papirjev ne pošlje
zveznemu upravnemu organu za finance podatkov za vpis v register (7.
člen);
2)
če izda vrednostni papir, ki ne vsebuje glavnih elementov, predpisanih s
tem zakonom (21., 33., 38., 42. in 45. člen);
3)
če noče izpolniti vseh obveznosti iz vrednostnega papirja v rokih in na
način, ki so določeni v zakonu oziroma sklepu o njegovi izdaji (prvi odstavek
9. člena).
4)
če komisiji ne pošilja trimesečnih finančnih poročil (tretji odstavek 3.
člena);
5)
če izda dolgoročne vrednostne papirje, preden dobi dovoljenje komisije
oziroma v nasprotju z dobljeno odločbo (drugi odstavek 45.d člena);
6)
če začne trg kapitala z delom, preden dobi dovoljenje komisije oziroma v
nasprotju z dobljeno odločbo (drugi odstavek 45.g člena);
7)
če ne vplača nadomestila v predpisanem roku (47.b člen)
(se
preneha uporabljati)
Z denarno kaznijo od 2.500 do 25.000 dinarjev se kaznuje za
gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba v podjetju, banki, drugi finančni
organizaciji in drugi pravni osebi, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega
člena. (se
preneha uporabljati)
Z denarno kaznijo od 2.500 do 25.000 dinarjev se kaznuje za
gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti
ali krajevni skupnosti, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. (se
preneha uporabljati)
Zakon o vrednostnih papirjih (Uradni list
SFRJ, št. 64/89) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Obveznosti iz že izdanih vrednostnih papirjev se izpolnjujejo
v skladu z zakonom o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ št. 40/78 in
15/80).
48. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati zakon o
vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ št. 40/78 in 15/80).
49. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
SFRJ.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ, št. 29/90)
dodaja 47.a in 47.b člen, ki se glasita:
»47.a člen
Pravne osebe, ki so vložile zahtevo za dovoljenje za izdajo
dolgoročnih vrednostnih papirjev in zahtevo za začetek dela trga kapitala v
Jugoslaviji, v zvezi s katerima komisija ni izdala odločbe, morajo uskladiti
svojo dokumentacijo s 5. členom tega zakona oziroma s 45.f členom tega zakona v
30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
47.b člen
Pravne osebe, ki so dobile odločbo komisije v letu 1990 do
uveljavitve tega zakona, morajo vplačati nadomestilo iz drugega odstavka 45.b
člena v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.«;
ter vsebuje naslednji končni določbi:
»7. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati odlok o
sestavi, delovnem področju in načinu dela Komisije za izdajanje dovoljenj o
izdaji vrednostnih papirjev (Uradni list SFRJ, št. 2/90).
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu SFRJ.«.
Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS,
št. 30/93)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»597. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list
RS, št. 6/94)
spreminja 47. člen zakona tako, da se glasi:
»47. člen
Obveznosti iz že izdanih vrednostnih papirjev se izpolnjujejo
v skladu z zakonom o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ št. 40/78 in
15/80).«(se preneha uporabljati);
spreminja 47.a člen zakona tako, da se glasi:
»47.a člen
Pravne osebe, ki so vložile zahtevo za dovoljenje za izdajo
dolgoročnih vrednostnih papirjev in zahtevo za začetek dela trga kapitala v
Jugoslaviji, v zvezi s katerima komisija ni izdala odločbe, morajo uskladiti
svojo dokumentacijo s 5. členom tega zakona oziroma s 45.f členom tega zakona v
30 dneh po uveljavitvi tega zakona.«(se preneha uporabljati)
spreminja 47.b člen zakona tako, da se glasi:
»47.b člen
Pravne osebe, ki so dobile odločbo komisije v letu 1990 do
uveljavitve tega zakona, morajo vplačati nadomestilo iz drugega odstavka 45.b
člena v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona. (se preneha uporabljati)«;
spreminja 48 člen zakona tako, da se glasi:
»48. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati zakon o
vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ št. 40/78 in 15/80).«(se preneha uporabljati)
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»202. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.