Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o delavcih
v državnih organih obsega:
-
Zakon o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90 z dne 20.
4. 1990),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delavcih v državnih organih
(Uradni list RS, št. 5/91 z dne 8. 2. 1991),
-
Zakon o spremembi zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS,
št. 18/91 z dne 27. 4. 1991),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS,
št. 22/91 z dne 31. 5. 1991),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o delavcih v državnih organih
(Uradni list RS, št. 2/91-I z dne 28. 6. 1991),
-
Zakon o spremembah zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS,
št. 4/93 z dne 16. 1. 1993),
-
Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih
lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 z dne 8. 4. 1994),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delavcih v državnih organih –
ZDDO-F (Uradni list RS, št. 70/97 z dne 14. 11. 1997),
-
Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih
prejemkov – ZPSDP (Uradni list RS, št. 87/97 z dne 29. 12. 1997),
-
Zakon o spremembi zakona o delavcih v državnih organih – ZDDO-G (Uradni
list RS, št. 38/99 z dne 21. 5. 1999),
-
Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6.
2002),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o delavcih v državnih organih –
ZDDO-H (Uradni list RS, št. 8/20 z dne 7. 2. 2020).
ZAKON
o delavcih v državnih organih
(neuradno prečiščeno besedilo št. 11)
(delno
prenehal veljati)
I. SPLOŠNA DOLOČBA
(prenehalo
veljati)
1. člen
(prenehal
veljati)
2. člen
(prenehal
veljati)
II. DELOVNA RAZMERJA
Sklenitev delovnega razmerja
3. člen
(prenehal
veljati)
3.a člen
(prenehal
veljati)
4. člen
(prenehal
veljati)
5. člen
(prenehal
veljati)
6. člen
(prenehal
veljati)
7. člen
(prenehal
veljati)
8. člen
(prenehal
veljati)
9. člen
(prenehal
veljati)
10. člen
(prenehal
veljati)
11. člen
(prenehal
veljati)
12. člen
(prenehal
veljati)
13. člen
(prenehal
veljati)
Delavci v upravi
14. člen
(prenehal
veljati)
15. člen
(prenehal
veljati)
16. člen
(prenehal
veljati)
17. člen
(prenehal
veljati)
18. člen
(prenehal
veljati)
19. člen
(prenehal
veljati)
20. člen
(črtan)
21. člen
(prenehal
veljati)
22. člen
(črtan)
23. člen
(prenehal
veljati)
23.a člen
(prenehal
veljati)
24. člen
(prenehal
veljati)
24.a člen
(prenehal
veljati)
25. člen
(prenehal
veljati)
26. člen
(prenehal
veljati)
27. člen
(prenehal
veljati)
Pripravniki
28. člen
(prenehal
veljati)
29. člen
(prenehal
veljati)
Razporejanje
30. člen
(prenehal
veljati)
31. člen
(prenehal
veljati)
31.a člen
(prenehal
veljati)
32. člen
(prenehal
veljati)
33. člen
(prenehal
veljati)
Dopusti in odsotnosti z dela
34. člen
Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne
dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovne uspešnosti, delovnih pogojev,
socialnih in zdravstvenih razmer in starosti.
35. člen
Delavcem pripada glede na delovno dobo
največ 24 dni letnega dopusta, in sicer:
-
do 3 let delovne dobe
|
16 dni,
|
-
nad 3 do 7 let delovne dobe
|
17 dni,
|
-
nad 7 do 10 let delovne dobe
|
18 dni,
|
-
nad 10 do 15 let delovne dobe
|
20 dni,
|
-
nad 15 do 20 let delovne dobe
|
22 dni,
|
-
nad 20 do 25 let delovne dobe
|
23 dni,
|
-
nad 25 let delovne dobe
|
24 dni.
|
36. člen
Za zahtevnost dela pripada:
-
višjim upravnim delavcem — pet dni letnega dopusta,
-
delavcem na drugih delovnih mestih, za katera se zahteva visoka
izobrazba — štiri dni letnega dopusta,
-
delavcem na delovnih mestih, za katera se zahteva višja izobrazba — tri
dni letnega dopusta,
-
delavcem na drugih delovnih mestih — dva dni letnega dopusta.
37. člen
Glede na delovno uspešnost pripadajo
delavcu največ trije dnevi letnega dopusta.
38. člen
Delavcu se letni dopust poveča za največ
tri dni:
-
za delo v hrupu, vročini, prahu in vlagi oziroma pod vplivom vremenskih
razmer,
-
za vodenje notranje organizacijske enote,
-
za njegove socialne in zdravstvene razmere, kot so kronična in druga
daljša bolezen in druge razmere, v katerih delavec živi.
Delavcu se letni dopust poveča za en dan za
vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
Delavcu se letni dopust poveča do pet dni
za delo pod vplivom ionizirajočih sevanj in za delo z razstrelivi.
39. člen
Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
se letni dopust poveča za sedem dni.
Delavcu, ki je dopolnil 50 let starosti,
delavcu z najmanj 60% telesno okvaro ter invalidu in
delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v
skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, se
letni dopust poveča za pet dni.
40. člen
V dneve letnega dopusta se ne vštevajo
sobote, ko državni organ ne dela, oziroma drugi dnevi tedenskega počitka
delavca.
Pravica do posameznih dni letnega dopusta
po kriterijih iz 35., 38. in 39. člena tega zakona se prizna delavcu v
koledarskem letu, ko izpolni pogoje za njihovo pridobitev.
41. člen
Delavec je lahko odsoten z dela s pravico
do nadomestila plače največ sedem dni v posameznem
koledarskem letu, in sicer:
-
do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima
pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po
predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega
potrdila, in zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih
prireditvah;
-
tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega
družinskega člana in selitve v drugo stanovanje;
-
en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim
vajam, ki trajajo nad šest dni, in drugih neodložljivih opravkov.
42. člen
Delavec je lahko odsoten z dela brez
pravice do nadomestila plače največ 30 dni v
posameznem koledarskem letu zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in
podobnih prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v organu, zaradi
zdravljenja v zdravilišču na lastne stroške in v primerih iz prejšnjega člena
tega zakona, če posebne okoliščine zahtevajo daljšo odsotnost.
Disciplinska odgovornost
43. člen
(prenehal
veljati)
44. člen
(prenehal
veljati)
45. člen
(prenehal
veljati)
46. člen
(prenehal
veljati)
47. člen
(prenehal
veljati)
48. člen
(prenehal
veljati)
49. člen
(prenehal
veljati)
50. člen
(prenehal
veljati)
Odškodninska odgovornost
51. člen
(prenehal
veljati)
52. člen
(prenehal
veljati)
Prenehanje delovnega razmerja
53. člen
(prenehal
veljati)
54. člen
(prenehal
veljati)
55. člen
(prenehal
veljati)
56. člen
(prenehal
veljati)
57. člen
(črtan)
58. člen
(prenehal
veljati)
III. PLAČE
59. člen
Sredstva za plače
se določajo na podlagi osnove za obračun plač, koeficientov za določanje plač, odstotka
za vrednotenje delovnih izkušenj in odstotka, ki se nameni za vrednotenje
delovne uspešnosti.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se
sredstva za plače delavcev oblikujejo najmanj v višini
z zakonom določenih zajamčenih plač.
60. člen
Osnova za obračun plače je znesek, ki je kot izhodiščna mesečna plača za prvi tarifni
razred za polni delovni čas dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske
dejavnosti.
Koeficienti za določanje plač za posamezne skupine delovnih mest so določeni v razponu; najvišji
koeficient je 6.
Delovne izkušnje se vrednotijo tako, da se plača delavca v mesečnem znesku poveča za
0,5 % za vsako začeto leto delovne dobe, vendar največ do 20 %. Odstotek 0,5 se
za ženske, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25 % za vsako
začeto leto delovne dobe.
Obseg sredstev, ki se namenijo za
vrednotenje delovne uspešnosti, določi vlada.
61. člen
Plača se določi tako, da se osnova za
obračun plač pomnoži s koeficientom za določanje plač in poveča za odstotek za vrednotenje delovnih izkušenj ter za
odstotek za vrednotenje delovne uspešnosti.
62. člen
Plača se med letom ugotavlja in izplačuje
kot mesečna akontacija; akontacija se lahko izplačuje tudi večkrat mesečno,
vendar le za že opravljeno delo.
Ob izplačilu akontacije in ob ugotovitvi plače za preteklo leto, se delavcu vroči pismen obračun po vseh kriterijih,
po katerih so se delila sredstva za plače.
Podatki o plačah
posameznika niso javni.
63. člen
Za delovna mesta višjih upravnih delavcev v
republiških državnih organih se določi koeficient od 4,2 do vključno 6.
Za delovna mesta višjih upravnih delavcev v
občinskih državnih organih se določi koeficient do vključno 4,5.
Koeficient za posameznega višjega upravnega
delavca določi vlada.
64. člen
Za skupine delovnih mest upravnih in
strokovno tehničnih delavcev se določijo naslednji najvišji koeficienti:
-
do vključno 4,5 za delovna mesta, za katera se zahteva končan program za
pridobitev visoke izobrazbe (VII/1) ali program za izpopolnjevanje, ki omogoča
specializacijo ali program za pridobitev magisterija (VII/2) ali program za
pridobitev doktorata znanosti (VIII) ter od enega do pet let delovnih izkušenj;
-
do vključno 3,2 za delovna mesta, za katera se zahteva končan program za
pridobitev višje izobrazbe (VI/1) ali program za izpopolnjevanje, ki omogoča
specializacijo (VI/2), ter od devet mesecev do treh let delovnih izkušenj;
-
do vključno 2,5 za delovna mesta, za katera se zahteva končan štiriletni
program srednjega izobraževanja (V) ali program za izpopolnjevanje v srednjem
izobraževanju, ki omogoča specializacijo, oziroma nadaljevalni program
srednjega izobraževanja ter delovne izkušnje od šest mesecev do dveh let;
-
do vključno 2,0 za delovna mesta, za katera se zahteva končan triletni
program srednjega izobraževanja ter šest mesecev delovnih izkušenj;
-
do vključno 1,6 za delovna mesta, za katera se zahteva dveletni program
srednjega izobraževanja (III);
-
do vključno 1,2 za delovna mesta, za katera se zahteva skrajšan program
srednjega izobraževanja (II) ali usposobitev za opravljanje določenih del;
-
do vključno 0,8 za delovna mesta, za katera se zahtevajo enostavna
praktična znanja.
Vlada Republike Slovenije v skladu z
nomenklaturo nazivov za skupine delovnih mest določi koeficient za delovna
mesta v okviru posamezne skupine iz prejšnjega odstavka.
65. člen
Za posamezna delovna mesta, ki zahtevajo
specifična strokovna znanja ali posebno izurjenost oziroma za delovna mesta, ki
zaradi zahtevnosti in izpostavljenosti ter za delovna mesta, ki jih je nujno
potrebno zasesti zaradi nemotenega in učinkovitega delovanja države, lahko
vlada izjemoma določi višji količnik, kot je določen v zakonu.
V primerih povečanega obsega dela organa in
v primerih nadpovprečne delovne obremenjenosti delavcev na delovnih mestih,
kjer opravljajo najzahtevnejše in ključne naloge organa, zlasti na delovnih
mestih generalnih sekretarjev, državnih podsekretarjev in načelnikov upravnih
enot ter na delovnih mestih, na katerih delavci sklenejo delovno razmerje na
podlagi tretjega odstavka 8. člena tega zakona, določi vlada višino in obseg sredstev
za plačilo povečanega obsega dela. (prenehal
veljati)
66. člen
V okviru sredstev za plače se državnemu organu posebej zagotavljajo sredstva za dodatke za
posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa; za delo,
daljše od polnega delovnega časa, za nočno delo, za delo ob nedeljah, praznikih
in drugih dela prostih dnevih, za delo v deljenem delovnem času, za stalno
pripravljenost in dežurstvo.
Višino sredstev iz prejšnjega odstavka
določi vlada ob upoštevanju
kriterijev, ki veljajo za delavce v gospodarstvu Republike Slovenije.
67. člen
Sredstva za plače
pripravnikov se zagotavljajo v višini 70 % od vrednosti delovnega mesta, na
katerega se pripravnika lahko razporedi po zaključku pripravništva.
68. člen
V aktu državnega organa se kot kriteriji za
delitev plač določijo zahtevnost del delovnega mesta,
delovna uspešnost in delovne izkušnje delavca.
Zahtevnost se določi v okviru vrednosti, ki
se državnemu organu zagotavlja za ustrezno skupino delovnih mest po 64. členu
tega zakona. Vlada določi, za koliko se lahko vrednost
del posameznega delovnega mesta razlikuje od vrednosti del drugih delovnih mest
v isti skupini.
Pri ugotavljanju delovne uspešnosti se upošteva
zlasti obseg opravljenega dela, strokovnost pri delu, uporabnost oziroma
izvirnost rešitev, pravilnost uporabe predpisov in pooblastil, pogostost napak
pri delu, izraba delovnega časa, izpolnjevanje rokov in smotrnost porabe
sredstev.
Delovno uspešnost delavca ugotovi
predstojnik glede na obseg in kakovost opravljenega dela.
IV. NADOMESTILA TER DRUGI PREJEMKI IN POVRAČILA
69. člen
Delavci imajo pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela, pravico do prejemkov iz sredstev skupne
porabe ter do povračil za določene stroške pri opravljanju dela v skladu s
splošnim aktom organa, v katerem delajo.
70. člen
Delavcem se zagotavljajo sredstva skupne
porabe za regres za letni dopust, priznanja ob delovnih jubilejih, nagrade ob
upokojitvi, izobraževanje, rekreacijo, kulturno življenje, preventivno
zdravstveno varstvo in za druge namene.
Višino sredstev za posamezne namene skupne
porabe določi vlada največ v
višini, določeni na podlagi kriterijev, ki veljajo za delavce v gospodarstvu
Republike Slovenije.
Nagrada ob
upokojitvi znaša tri zadnje plače delavca; enak znesek
pripada svojcem ob smrti delavca. (prenehal
veljati)
71. člen
Delavci imajo pravico do nadomestila in
povračil določenih materialnih stroškov: za dnevnice ter stroške prenočevanja
na službenem potovanju, za uporabo lastnega avtomobila v službeni namen, za
prevoz na delo in z dela, za selitvene stroške, za nadomestilo za prehrano med
delom in za nadomestilo za ločeno življenje.
Višino nadomestil in povračil iz prejšnjega
odstavka določi vlada največ
v višini, določeni na podlagi kriterijev, ki veljajo za delavce v gospodarstvu
Republike Slovenije.
V. VARSTVO PRAVIC
(prenehalo
veljati)
72. člen
(prenehal
veljati)
Zakon o delavcih v državnih organih (Uradni
list RS, št. 15/90) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
73. člen
Določbe o delavcih v upravi se uporabljajo
tudi za samostojne in druge strokovne službe izvršnih svetov ter skupščin občin
in posebnih družbenopolitičnih skupnosti.
74. člen
Način uporabe posameznih določb tega zakona
za strokovne službe Predsedstva Republike Slovenije, Skupščine Republike
Slovenije, Ustavnega sodišča Republike Slovenije, družbenega pravobranilca
samoupravljanja, za pravosodne organe in za civilne osebe v štabih teritorialne
obrambe se določi z aktom organa.
Vrste večjih upravnih delavcev in upravnih
delavcev v strokovnih službah iz prejšnjega odstavka določa sistemizacija
delovnih mest tega organa.
Določbe 53. do 58. člena tega zakona se
uporabljajo tudi za delavce, ki so do uveljavitve zakona o spremembah določb
zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij
(Uradni list Republike Slovenije, št. 8/90), opravljali naloge na podlagi
določb, razveljavljenih z navedenim zakonom.
75. člen
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na
osebne dohodke in letni dopust višjih upravnih delavcev ter na nadomestila,
druge prejemke in povračila, se smiselno uporabljajo tudi za predstojnike
strokovnih služb skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti, za
predstojnike občinskih upravnih organov, ki jih imenuje skupščina občine
oziroma posebne družbenopolitične skupnosti, za predstojnike upravnih organov
in strokovnih služb, ki jih imenuje izvršni svet in za namestnike
predstojnikov.
76. člen
Določbe tega zakona, ki veljajo za občinske
organe, veljajo tudi za organe posebnih družbenopolitičnih skupnosti.
77. člen
Določbe, ki se nanašajo na pooblastila
republiškega sekretarja (člena 17 in 20), veljajo tudi za predstojnike
samostojnih republiških upravnih organov in organizacij.
78. člen
Strokovno tehnični delavci v državnih
organih, ki jim je bila pod pogoji iz 284. člena zakona o sistemu državne
uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih
organih (Uradni list SRS, št. 24/79) priznana delovna zmožnost za opravljanje
določenih del, lahko še naprej opravljajo ta dela.
79. člen
Akti iz 3. in 64. člena tega zakona morajo
biti sprejeti najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi zakona, ki bo urejal
državno upravo in organizacijo republiške uprave.
Državni organi morajo svoje akte iz 68. in
69. člena tega zakona v treh mesecih uskladiti z akti iz prejšnjega odstavka.
Po uskladitvi splošnih aktov s tem zakonom
prenehajo državni organi uporabljati družbeni dogovor o skupnih osnovah in
merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v
SR Sloveniji (prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 20/87).
80. člen
Določbe o pravicah delavcev iz delovnega
razmerja, ki se odmerjajo enkrat letno, se uporabljajo že za leto 1990, če so
za delavce ugodnejše.
81. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati določbe 42., 56., 110. do 192. in 223. do 226. člena zakona o sistemu
državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških
upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88).
82. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 5/91) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»5. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi zakona o delavcih v državnih
organih (Uradni list RS, št. 18/91) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi zakona o delavcih v
državnih organih (Uradni list RS, št. 22/91) dodaja 80.a člen zakona, ki se
glasi:
»80.a člen
Določba prvega odstavka 60. člena tega zakona, po kateri
izvršni svet Skupščine Republike Slovenije pri določitvi osnove za obračun
osebnega dohodka ne more zmanjšati povprečnega osebnega dohodka na delavca v
gospodarstvu Republike Slovenije za več kot 40%, se uporablja od 1. 7. 1991
dalje.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o
delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 2/91-I) spreminja 80.a člen zakona tako,
da se glasi:
»80.a člen
Osnova za obračun osebnih dohodkov za mesec
julij 1991 znaša 45% povprečnega osebnega dohodka na delavca, izplačanega v
gospodarstvu Republike Slovenije za mesec maj 1991.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v
Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. julija 1991 dalje.«.
Zakon o spremembah zakona o delavcih v
državnih organih (Uradni list RS, št. 4/93) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih,
državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) vsebuje naslednjo končno določbo:
»30. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
delavcih v državnih organih – ZDDO-F (Uradni list RS, št. 70/97) spreminja 73. člen zakona tako, da
se glasi:
»73. člen
Določbe o delavcih v upravi se uporabljajo
tudi za samostojne in druge strokovne službe izvršnih svetov ter skupščin
občin.«;
spreminja 75. člen zakona tako, da se glasi:
»75. člen
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na plače in letni dopust višjih upravnih delavcev ter na nadomestila, druge
prejemke in povračila, se smiselno uporabljajo tudi za predstojnike strokovnih
služb skupščin občin, za predstojnike občinskih upravnih organov, ki jih
imenuje skupščina občine, za predstojnike upravnih organov in strokovnih služb,
ki jih imenuje izvršni svet in za namestnike predstojnikov.«;
spreminja 76. člen zakona tako, da se glasi:
»76. člen
Določbe tega zakona, ki veljajo za občinske
organe, veljajo tudi za organe.«;
spreminja 77. člen zakona tako, da se glasi:
»77. člen
Določbe, ki se nanašajo na pooblastila ministra (člena 17 in 20), veljajo tudi za predstojnike samostojnih
republiških upravnih organov in organizacij.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»22. člen
Predpisa iz prvega in četrtega odstavka 2. člena
tega zakona izda vlada najkasneje v 60 dneh od uveljavitve tega zakona.
Akti o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest morajo biti usklajeni s tem zakonom in s predpisom
iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona, najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi
predpisa iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona.
23. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z
delom in nekaterih drugih prejemkov – ZPSDP (Uradni list RS, št. 87/97) vsebuje naslednjo končno določbo:
»14. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1998.«.
Zakon o spremembi zakona o delavcih v državnih
organih – ZDDO-G (Uradni list RS, št. 38/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list
RS, št. 56/02) spreminja 73. člen zakona tako, da
se glasi:
»73. člen
(prenehal veljati)«;
spreminja 74. člen zakona tako, da se glasi:
»74. člen
(prenehal veljati)«;
spreminja 75. člen zakona tako, da se glasi:
»75. člen
(prenehal veljati)«;
spreminja 76. člen zakona tako, da se glasi:
»76. člen
(prenehal veljati)«;
spreminja 77. člen zakona tako, da se glasi:
»77. člen
(prenehal veljati)«;
spreminja 78. člen zakona tako, da se glasi:
»78. člen
(prenehal veljati)«;
spreminja 79. člen zakona tako, da se glasi:
»79. člen
(prenehal veljati)«;
spreminja 80. člen zakona tako, da se glasi:
»80. člen
(prenehal veljati)«;
spreminja 80.a člen zakona tako, da se glasi:
»80.a člen
(prenehal veljati)«;
spreminja 81. člen zakona tako, da se glasi:
»81. člen
(prenehal veljati)«;
spreminja 82. člen zakona tako, da se glasi:
»82. člen
(prenehal veljati)«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»204. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po
objavi.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o delavcih
v državnih organih – ZDDO-H (Uradni list RS, št. 8/20) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
Določbe 1. in 2. člena tega zakona se
uporabijo za odmero letnega dopusta za koledarsko leto 2020.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.