Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o lokalni samoupravi
obsega:
-
Zakon o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 72/93 z dne 31.
12. 1993),
-
Odločbo o razveljavitvi prvega odstavka 95. člena zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, št. 6/94 z dne 11. 2. 1994),
-
Odločbo o razveljavitvi 13. člena ter prvega in tretjega odstavka 14.
člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) in o ustavitvi
postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o določitvi referendumskega
območja za ustanovitev občine Koper in odloka razpisu referenduma za
ustanovitev občine Koper (Uradni list RS, št. 38/94) (Uradni list RS, št.
45/94 z dne 22. 7. 1994),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 57/94 z dne 29. 9. 1994),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 14/95 z dne 10. 3. 1995),
-
Odločbo o razveljavitvi prvega odstavka 101. člena zakona o upravi in
tretjega odstavka 99.a člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.
20/95 z dne 7. 4. 1995),
-
Odločbo o razveljavitvi drugega stavka tretjega odstavka 64. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 9/96 z dne 16. 2. 1996),
-
Odločbo o: – razveljavitvi 1. člena zakona o prevzemu državnih funkcij,
ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, – razveljavitvi prvega
odstavka 99.a člena zakona o lokalni samoupravi, – razveljavitvi naslednjih
točk v 3. členu zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994
opravljali organi občin: točke I/11, točke V/13, kolikor se nanaša na upravne
naloge, ki pomenijo izvrševanje občinskih predpisov s področja urejanja prometa,
točke VI/1, kolikor se nanaša na pripravo lokacijske dokumentacije, točke VI/5,
kolikor se nanaša na ugotavljanje javne koristi v skladu z občinskimi
prostorskimi plani oziroma izvedbenimi akti, točke VI/7, kolikor se nanaša na
prevzem upravnih nalog iz drugega odstavka 3. člena, četrtega odstavka 10.
člena, tretjega odstavka 27. člena, prvega odstavka 28. člena, tretjega
odstavka 41. člena in drugega odstavka 50. člena stanovanjskega zakona, iz
pristojnosti mestnih občin, in točke VII/2, kolikor se nanaša na lokalne ceste,
– razveljavitvi 9. člena zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega
zakona, kolikor se nanaša na mestne občine, – ugotovitvi, da zakon o prevzemu
državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, ni v skladu
z ustavo, kolikor ne upošteva posebnega ustavnega statusa mestnih občin, in o
naložitvi Državnemu zboru, da mora to neskladje z ustavo odpraviti v 9 mesecih
od objave te odločbe v Uradnem listu RS, – ugotovitvi, da točke I/1, III/1,
III/10, IV/1, V/6, V/19, VI/2, VI/3, VI/8 in VII/3 člena 3 zakona o prevzemu
državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, niso v
neskladju z ustavo, – ugotovitvi, da točke V/13, VI/1, VI/5, VI/7 in VII/2
člena 3 zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994
opravljali organi občin, v preostalem niso v neskladju z ustavo, razen v delih
iz točke 3 tega izreka (Uradni list RS, št. 44/96 z dne 9. 8. 1996),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o lokalni samoupravi – ZLS-G (Uradni list RS,
št. 26/97 z dne 16. 5. 1997),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi – ZLS-H
(Uradni list RS, št. 70/97 z dne 14. 11. 1997),
-
Zakon o spremembi zakona o lokalni samoupravi – ZLS-I (Uradni list RS,
št. 10/98 z dne 12. 2. 1998),
-
Odločbo o razveljavitvi četrte alinee prvega odstavka 37.a člena zakona
o lokalni samoupravi v obsegu, kolikor je veljala pred njeno uveljavitvijo
(Uradni list RS, št. 68/98 z dne 5. 10. 1998),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi – ZLS-J
(Uradni list RS, št. 74/98 z dne 3. 11. 1998),
-
Odločbo o razveljavitvi tretjega odstavka 51.b člena, 51.c člena ter
prvega, drugega in šestega odstavka 100. člena zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 59/99 z dne 23. 7. 1999),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi – ZLS-K
(Uradni list RS, št. 70/00 z dne 8. 8. 2000),
-
Zakon o samoprispevku – ZSam-1 (Uradni list RS, št. 87/01 z dne 8. 11.
2001),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi – ZLS-L
(Uradni list RS, št. 51/02 z dne 11. 6. 2002),
-
Odločbo o razveljavitvi 90.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 108/03 z dne 7. 11. 2003),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-M
(Uradni list RS, št. 72/05 z dne 29. 7. 2005),
-
Zakon o lokalni samoupravi – uradno prečiščeno besedilo – ZLS-UPB1
(Uradni list RS, št. 100/05 z dne 10. 11. 2005),
-
Odločbo o razveljavitvi tretjega odstavka 14.a člena Zakona o lokalni
samoupravi, o delni razveljavitvi sklepa Državnega zbora po drugem odstavku
14.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 21/06 z dne 27. 2.
2006),
-
Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin – ZSPDPO (Uradni
list RS, št. 14/07 z dne 16. 2. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-N
(Uradni list RS, št. 60/07 z dne 6. 7. 2007),
-
Zakon o lokalni samoupravi – uradno prečiščeno besedilo – ZLS-UPB2
(Uradni list RS, št. 94/07 z dne 16. 10. 2007),
-
Zakon o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-O (Uradni list RS,
št. 76/08 z dne 25. 7. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-P
(Uradni list RS, št. 79/09 z dne 9. 10. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-R
(Uradni list RS, št. 51/10 z dne 28. 6. 2010),
-
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12 z
dne 30. 5. 2012),
-
Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin – ZUUJFO (Uradni
list RS, št. 14/15 z dne 28. 2. 2015),
-
Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti –
ZSPDSLS-1 (Uradni list RS, št. 11/18 z dne 23. 2. 2018),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-S
(Uradni list RS, št. 30/18 z dne 26. 4. 2018),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za
zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in
gospodarstvo – ZIUZEOP-A (Uradni list RS, št. 61/20 z dne 30. 4. 2020),
-
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije
COVID-19 – ZIUOOPE (Uradni list RS, št. 80/20 z dne 30. 5. 2020).
ZAKON
o lokalni samoupravi (ZLS)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 32)
1. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja občine kot temeljne samoupravne lokalne
skupnosti.
2. člen
Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja, in
opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni.
3. člen
(črtan)
4. člen
(črtan)
5. člen
Občine se na območjih, kjer živijo pripadniki madžarske in
italijanske narodne skupnosti, oblikujejo tako, da je v njih zagotovljeno
uresničevanje posebnih pravic narodnih skupnosti.
6. člen
Občine med seboj prostovoljno sodelujejo zaradi skupnega
urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen ustanavljajo
zveze, lahko združujejo sredstva in v skladu z zakonom ustanavljajo skupne
organe ter organe skupne občinske uprave, ustanavljajo in upravljajo sklade,
javne zavode, javna podjetja in ustanove.
Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne
samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov
povezujejo v združenja.
Občine, zveze in združenja lahko sodelujejo tudi z lokalnimi
skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
7. člen
Občine so osebe javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
8. člen
Občine se financirajo iz lastnih virov.
Občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v
celoti zagotoviti izvajanja z zakonom določenih nalog, zagotovi potrebna
dodatna sredstva država.
9. člen
Občina ima svoje ime, ki ga določi zakon. Zakon določi tudi
sedež občine.
O imenu in sedežu občine oziroma njuni spremembi se ugotovi
volja prebivalcev naselij, vključenih v občino, z referendumom.
Ime občine se določi po imenu središčnega ali drugega naselja
v občini ali po krajinskem imenu. Ime občine je lahko sestavljeno iz imen več
naselij v občini. Ime občine se mora razlikovati od imen drugih občin. Kot
sedež občine se praviloma določi središčno naselje.
Pri določitvi imena in sedeža občine je treba upoštevati
zgodovinske in prometne vidike ter ustaljene splošne krajinske oznake.
Kadar zaradi spremembe območja občine naselje, po katerem je
imela občina ime ali je bilo sedež, ni več v tej občini, se v postopku za
spremembo območja občine določi tudi novo ime ali sedež občine.
10. člen
Samoupravne lokalne skupnosti imajo pravico do uporabe
lastnega grba in zastave. Grb in zastava se morata razlikovati od grba in
zastave Republike Slovenije, tujih držav in narodov ter drugih samoupravnih
lokalnih skupnosti.
Grb in zastavo določi samoupravna lokalna skupnost s
predpisom.
Samoupravne lokalne skupnosti uporabljajo žig, ki mora
vsebovati označbo in ime samoupravne lokalne skupnosti.
11. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so
člani občine (v nadaljnjem besedilu: občani).
Občani v občinah odločajo o zadevah lokalne samouprave preko
svetov, sestavljenih iz članov, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi
neposredne, enake in splošne volilne pravice.
Občani v občinah odločajo o zadevah lokalne samouprave tudi
neposredno – na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative.
II. poglavje
OBMOČJE IN DELI OBČINE
12. člen
Območje občine obsega območje naselja ali več naselij, ki so
povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev.
Območje občine je določeno z zakonom o ustanovitvi občine.
Območje občine se lahko spremeni oziroma nova občina se lahko
ustanovi z zakonom po opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja
prebivalcev.
Z zakonom, s katerim se ustanovi nova občina se določi njeno
območje, ime in sedež, število članov prvega občinskega sveta in druge zadeve,
pomembne za konstituiranje občine.
13. člen
Občina mora biti sposobna zadovoljevati potrebe in interese
svojih prebivalcev in izpolnjevati druge naloge v skladu z zakonom.
13.a člen
Občina ima najmanj 5000 prebivalcev.
Ob ustanovitvi ima lahko občina manj kot 5000 prebivalcev, če
gre za ustanovitev nove občine z združitvijo dveh ali več občin.
Pri ustanavljanju občin se morajo kriteriji iz 13. in 13.a člena upoštevati kot celota.
14. člen
(črtan)
14.a člen
(črtan)
14.b člen
Z odlokom o razpisu referenduma za ustanovitev nove občine
oziroma spremembo območja občine se določi referendumsko območje oziroma več
referendumskih območij, besedilo vprašanja na posameznem območju, dan razpisa
referenduma in dan glasovanja.
Pravico glasovati na referendumu ima vsak, ki ima na
referendumskem območju volilno pravico za volitve v občinski svet.
Referendum se opravi v skladu z zakonom, ki ureja referendum
in ljudsko iniciativo, kolikor ni s tem zakonom določeno drugače.
Postopek za izvedbo referenduma vodijo republiška volilna
komisija, volilne komisije referendumskih območij, ki jih imenuje republiška
volilna komisija in volilni odbori. Republiška volilna komisija lahko za
izvedbo referenduma pooblasti občinsko volilno komisijo. Glede oblikovanja in
dela volilnih organov se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja lokalne
volitve.
15. člen
(črtan)
15.a člen
Mesto je večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski
strukturi, gostoti naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih
naselij.
Mesto ima več kot 3.000 prebivalcev.
Naselje dobi status mesta z odločitvijo vlade.
15.b člen
Volitve v občinski svet in volitve župana nove občine se
izvedejo ob prvih rednih lokalnih volitvah po njeni ustanovitvi.
Občinsko volilno komisijo nove občine imenuje občinski svet
oziroma občinski sveti občin, na območju katerih je bila nova občina
ustanovljena.
Občinsko volilno komisijo je treba imenovati najkasneje do
objave razpisa rednih lokalnih volitev v občinske svete, sicer jo imenuje
republiška volilna komisija.
Nova občina se konstituira in začne opravljati svoje naloge s
prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem so bile opravljene
volitve.
Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na
kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan, prvo sejo
občinskega sveta nove občine pa predsednik občinske volilne komisije. Prvo sejo
vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog
najstarejšega člana določi občinski svet.
Občinski svet na prvi seji najprej imenuje komisijo za
potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana.
Komisiji iz prejšnjega odstavka se predloži poročilo občinske
volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov občinskega sveta
in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur
oziroma list kandidatov.
Občinski svet odloči o potrditvi mandatov članov občinskega
sveta na podlagi poročila komisije o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini
in upravičenosti morebitnih pritožb.
Občinski svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso
sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloči posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme
glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste
kandidatov.
Občinski svet odloči o morebitnih pritožbah kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana na podlagi poročila občinske volilne
komisije o izidu glasovanja za župana.
Kadar občinski svet pritožbi iz prejšnjega odstavka ugodi, do
dokončne odločitve o izvolitvi župana tekoče naloge iz pristojnosti župana
opravlja najstarejši član občinskega sveta.
Če občinski svet pritožbi kandidata ali predstavnika
kandidature za župana oziroma kandidata, predstavnika kandidature oziroma
predstavnika liste kandidatov za člane občinskega sveta ne ugodi, lahko
pritožnik vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej meritorno odloči v 30 dneh.
O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
16. člen
Z zakonom se lahko občini dodeli status mestne občine, če je
na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih
mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja.
16.a člen
(črtan)
17. člen
Območje občine je lahko v naravi označeno z ustreznimi
prometnimi in neprometnimi znaki.
18. člen
Na območju občine se lahko ustanovijo ožji deli občine
(krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine se
določi s statutom občine. Pri notranji členitvi mora občinski svet upoštevati
zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti
območja.
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine
ali spremeni njegovo območje. Sprememba statuta, s katero se ukine ožji del
občine oziroma spremeni njegovo območje, lahko začne veljati šele po izteku
mandata sveta ožjega dela občine.
Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo
njihovih območij lahko da zbor krajanov ali s statutom določeno število
prebivalcev dela občine. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred spremembo
njihovih območij mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu
ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bili
ustanovljeni ožji deli občine. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in
območje ožjega dela občine.
19. člen
Organ ožjega dela občine je svet, ki ga izvolijo volilni
upravičenci s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela občine. Način
izvolitve članov sveta ožjega dela občine določa zakon.
Člani sveta ožjega dela občine ne morejo biti župan,
podžupan, član nadzornega odbora občine in javni uslužbenec v občinski upravi.
Statut občine lahko določi, da ožji del občine nima organa iz
prvega odstavka tega člena.
Če s statutom občine niso ustanovljeni ožji deli občine ali
če statut občine določi, da ožji del občine nima sveta, lahko občinski svet
ustanovi krajevne, vaške ali četrtne odbore v skladu s tretjim odstavkom 30.
člena tega zakona.
19.a člen
Število članov sveta ožjega dela občine določi občinski svet.
Glede odločanja sveta ožjega dela občine se smiselno uporablja določba prvega
odstavka 35. člena tega zakona. Svet ožjega dela občine ima predsednika, ki ga
izmed sebe izvolijo člani sveta ožjega dela občine.
Svet ožjega dela občine lahko občinskemu svetu predlaga
odločitve, ki se nanašajo na ožji del občine. Če tako določa statut občine,
mora občinski svet pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na ožji del občine,
pridobiti mnenje sveta ožjega dela občine.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta
ožjega dela občine brez pravice glasovanja.
Statut občine lahko določi, da so posamezne odločitve sveta
ožjega dela občine veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.
19.b člen
S statutom občine se lahko določijo naloge ožjih delov
občine, ki imajo svet.
Z odlokom se podrobneje določijo naloge in način izvajanja
nalog iz prejšnjega odstavka, ki se prenesejo v izvajanje svetu ožjega dela
občine.
19.c člen
Statut občine lahko določi, da je ožji del občine pravna
oseba javnega prava.
V primeru, da je ožji del občine pravna oseba, nastopa v
pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom občine oziroma z
odlokom iz drugega odstavka prejšnjega člena.
V primeru, da je ožji del občine pravna oseba, ga zastopa
njegov svet. Statut občine lahko določi, da zastopa ožji del občine predsednik
njegovega sveta. Pravni posli, ki jih sklene ožji del občine brez predhodnega
soglasja župana, so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za
izvršitev občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini
so ti posli, ki jih sklene ožji del občine, veljavni brez predhodnega soglasja
župana.
V primeru, da je ožji del občine pravna oseba, odgovarja za
svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti ožjega dela občine
subsidiarno odgovarja občina.
Če ožji del občine, ki je v skladu s statutom občine pravna
oseba, preneha obstajati ali če mu preneha pravna subjektiviteta, njegove
pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na nove ožje dele občine z
lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo
prejšnjih ožjih delov občine.
V primeru, da ožji del občine ni pravna oseba, lahko statut
občine določi, da v okviru nalog ožjega dela in v okviru s proračunom določenih
sredstev za izvajanje teh nalog občino pri izvajanju odločitev sveta ožjega
dela občine zastopa svet ožjega dela občine ali njegov predsednik.
19.č člen
Za financiranje ožjih delov občine se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov
občinskega proračuna.
III. poglavje
NALOGE OBČINE
20. člen
Občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v
okviru sistema javnih financ določa svoj proračun.
21. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
“(izvirne naloge)“, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z
zakonom.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja
zlasti naslednje naloge:
-
upravlja občinsko premoženje;
-
omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom
opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;
-
načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na
področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo
gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
-
ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj;
-
v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi, za lokalne javne
službe;
-
pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno
varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
-
skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
-
ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;
-
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
-
pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko,
društveno, in drugo, dejavnost na svojem območju;
-
pospešuje razvoj športa in rekreacije;
-
pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do
kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v
skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;
-
gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske
in druge javne površine v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja
naloge občinskega redarstva;
-
opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
-
organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;
-
skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
-
organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
-
lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih
priložnostih ali obletnicah občanov;
-
organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
-
določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo
predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni
z zakonom drugače določeno;
-
sprejema statut občine in druge splošne akte;
-
organizira občinsko upravo;
-
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
21.a člen
Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje
nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno
in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi
podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne
podatke:
-
enotno matično številko občana;
-
osebno ime;
-
naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
-
datum in kraj rojstva oziroma datum smrti;
-
podatke o osebnih vozilih;
-
podatke o nepremičninah ter
-
druge osebne podatke v skladu z zakonom.
Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka
neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve,
ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina
osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva,
matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako
določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do
drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina
potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. Zahteva občine
mora biti v pisni ali drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki.
Občina pridobiva podatke od upravljavcev nepremičninskih
evidenc brezplačno, oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za neposredne
uporabnike državnega proračuna.
Podatke lahko občina pridobi brezplačno v pisni obliki, na
elektronskih pomnilniških medijih ali po elektronski poti. Pridobivanje osebnih
podatkov po elektronski poti se občini odobri, ko zagotovi tehnične pogoje in
pogoje, s katerimi se v skladu z zakonom zagotavlja zavarovanje osebnih
podatkov.
Občina lahko, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti v
skladu z nameni in pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje pridobljene
podatke fizičnim in pravnim osebam.
22. člen
Poleg lokalnih zadev javnega pomena mestna občina na podlagi
in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot svoje naloge opravlja
še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj
mest.
23. člen
Mestna občina, ki je povezana v pokrajino, lahko opravlja
upravne funkcije pokrajine, če tako odločijo občine.
24. člen
Država lahko z zakonom prenese na občino opravljanje
posameznih nalog iz državne pristojnosti, ki se lahko racionalneje in
učinkoviteje opravljajo v občini, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva.
Z zakonom se lahko določi, da se opravljanje posameznih nalog
iz prejšnjega odstavka prenese na vse občine, na mestne občine, na občine na
določenem območju ali na posamezno občino.
25. člen
Občina lahko sproži spor pred arbitražo glede višine sredstev
iz prejšnjega člena.
Arbitražo sestavlja enako število predstavnikov občine in
vlade.
Če spora ni mogoče rešiti na način iz prejšnjega odstavka,
odloči Vrhovno sodišče v upravnem sporu meritorno.
Za postopek pred arbitražo veljajo splošni procesni predpisi.
26. člen
Kadar je izražen poseben interes države za ohranitev
poselitve in razvoj posameznih območij, lahko Državni zbor občinam na teh
območjih podeli poseben status.
Pogoje za pridobitev posebnega statusa določi poseben zakon.
27. člen
Država zagotavlja posebna sredstva za razvoj občin s posebnim
statusom.
IV. poglavje
ORGANI OBČINE
28. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
28.a člen
Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca dati pojasnila,
ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.
29. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet:
-
sprejema statut občine;
-
sprejema odloke in druge občinske akte;
-
sprejema prostorske in druge plane razvoja občine;
-
sprejema občinski proračun in zaključni račun;
-
imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in
odborov občinskega sveta;
-
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta;
-
odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni s tem
zakonom drugače določeno;
-
imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin.
-
odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine;
Občinski svet odloča tudi o na občino z zakonom prenesenih
zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča
drug občinski organ.
30. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore
kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov
občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico
članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem
odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Občinski svet lahko kot svoja posvetovalna telesa z odlokom
ustanovi tudi krajevne, vaške ali četrtne odbore. Člane teh odborov imenuje in
razrešuje občinski svet. Imenuje jih izmed prebivalcev posameznih ožjih delov
občine, če v občini niso ustanovljeni ožji deli, pa izmed prebivalcev
posameznih območij občine, določenih z odlokom. S statutom občine ali odlokom
se lahko določi, da člane teh odborov imenujejo in razrešujejo na svojih zborih
prebivalci ožjih delov oziroma z odlokom določenih območij občine. S statutom
občine ali odlokom se lahko določi, da ima krajevni, vaški ali četrtni odbor
pravico občinskemu svetu predlagati odločitve, ki se nanašajo na ožji del
občine. Če tako določa statut občine ali odlok, mora občinski svet pred vsako
odločitvijo, ki se nanaša na ožji del občine, obvezno pridobiti mnenje
krajevnega, vaškega oziroma četrtnega odbora.
31. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta
obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega
sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana.
32. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v
občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
-
opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine;
-
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
-
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti
poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega
proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim
javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe
občinskih proračunskih sredstev.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo
kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v
poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno
ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti
podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh
podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem
delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti,
ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta
in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo,
dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela
poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov
občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega
odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi
pristojnostmi.
Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora določi minister,
pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
Statut občine določa naloge, postopke in načine dela
nadzornega odbora, oblikovanje nadzornega odbora, načela za organizacijo dela
in predstavljanje nadzornega odbora, obveznosti in pravice občinskih organov v
zvezi z delom ter priporočili in predlogi nadzornega odbora ter javnost dela
nadzornega odbora. Nadzorni odbor v skladu s statutom občine sprejme svoj
poslovnik.
32.a člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet. Občinski svet
imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega
sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni
uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki
proračunskih sredstev.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge
nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje
občinski svet.
Glede razrešitve člana nadzornega odbora se primerno
uporabljajo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena tega zakona.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe
članov sveta.
33. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega
sveta, nima pa pravice glasovanja.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega
sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine.
Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči
na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa
lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo
in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni,
da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev,
lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z
zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
33.a člen
Občina ima najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje izmed
članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.
V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana do do nastopa mandata novo izvoljenega župana podžupan. Če ima
občina več podžupanov pa tisti podžupan, ki ga določi župan razen, če je župan
razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo
župana oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov
občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja
posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki
ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za
katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti
župana.
34. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu
ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more
pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora
predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
34.a člen
Člani občinskega sveta, župan in podžupan občine so občinski
funkcionarji.
Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. V soglasju z županom
se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji
pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno, ali do plačila za opravljanje
funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Plača za poklicne občinske
funkcionarje je določena v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju.
Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo v
višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Pri tem se
ne upošteva dodatek za delovno dobo.
Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo
največ v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno.
Višino plačila določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Pri
tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.
Članu občinskega sveta, razen podžupanu, pripada sejnina za
udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta.
Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega
sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 7,5 % plače župana. Pri tem se ne upošteva
dodatek za delovno dobo.
Občinski svet s svojim aktom določi merila za izplačilo
sejnin za člane občinskih svetov, člane delovnih teles občinskega sveta in
člane drugih občinskih organov. Občinski svet s svojim aktom lahko določi tudi
merila za izplačilo sejnin članom svetov ožjih delov občine.
35. člen
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji
navzoča večina članov občinskega sveta.
Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan lahko za
vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje
občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi
najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta
občine in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne
skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani
občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta
mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke,
predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
V primeru naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali
drugih izrednih okoliščin, če predstavlja izvedba seje z osebno navzočimi člani
občinskega sveta tveganje za zdravje in varnost članov občinskega sveta, in je
to nujno zaradi sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati, lahko župan
skliče sejo na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Seja
poteka v skladu z določbami tega zakona in poslovnika občinskega sveta, razen
določb, ki se nanašajo na način glasovanja, na zagotavljanje javnosti seje, na
seje delovnih teles občinskega sveta in na sodelovanje javnosti. Člani
občinskega sveta so v prostoru, v katerem v času seje uporabljajo za medsebojno
komuniciranje informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, sami. Seja se zvočno in
slikovno snema, ne pa tudi javno predvaja. Člani občinskega sveta glasujejo z
osebnim izrekanjem. Določba prejšnjega odstavka, ki ureja sklic seje na pobudo
najmanj četrtine članov občinskega sveta, se pri seji na daljavo ne uporablja.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta
opravlja občinska uprava.
36. člen
Občinski svet ureja svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejema
z dvotretjinsko večino navzočih članov.
V statutu občine se določi način zagotavljanja javnosti dela
organov občine.
37. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne
pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Podrobneje se volitve v občinski svet uredijo v posebnem
zakonu.
37.a člen
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu kot članu
občinskega sveta preneha mandat:
-
če izgubi volilno pravico,
-
če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
-
če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od
šest mesecev,
-
če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti,
ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, (delno
razveljavljena)
-
če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
-
če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu
po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski,
oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena tega zakona ni
združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana in
podžupana.
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z
dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz
prejšnjega odstavka. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega
sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema
sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni
pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem,
ko je podal odstopno izjavo županu, županu pa, ko o svojem odstopu pisno
obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. Župan mora občinski svet in
občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku
osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega
sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je
prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo
na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz
drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi
odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi
kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen
član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature
oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil
ta kandidat izvoljen.
Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta ali izvolitev
novega župana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni
bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega
sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
Če je župan imenovan:
-
na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov
in občinske uprave,
-
za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v
upravni enoti, na katere območju je občina,
-
na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na
katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo
oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske
uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora
župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka,
mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z
delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še
naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno
obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh
po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
37.b člen
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi
ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s
funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter
z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana tudi ni
združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni
upravi na delovnih mestnih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila
v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in
strokovnostjo dela organov občine.
38. člen
Občinski svet šteje od 7 do 45 članov.
39. člen
Na narodnostno mešanih območjih, določenih z zakonom, kjer
živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, imata narodni skupnosti
v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika. S statutom občine se določi
neposredna zastopanost narodnih skupnosti tudi v drugih organih občine.
V okviru svojih pristojnosti občine s posebnimi akti urejajo
vprašanja, ki zadevajo uresničevanje pravic ter financiranje narodnih
skupnosti.
K predpisom iz prejšnjega odstavka daje soglasje Svet narodne
skupnosti prek predstavnikov narodnih skupnosti v občinskih svetih. Kadar
organi občine odločajo o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na uresničevanje
posebnih pravic narodnih skupnosti, morajo predhodno pridobiti mnenje
samoupravne narodne skupnosti.
V narodnostno mešanih občinah se ustanovi komisija za
narodnostna vprašanja. V sestavi komisije imajo pripadniki narodne skupnosti
polovico članov oziroma članic.
Na območjih, kjer živi avtohtono naseljena romska skupnost,
imajo Romi v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika.
Občine Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik,
Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto,
Puconci, Rogaševci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče so dolžne
zagotoviti pravico v občini naseljene romske skupnosti do enega predstavnika v
občinskem svetu.
Če občina iz prejšnjega odstavka ne zagotovi romski skupnosti
pravice do enega predstavnika v občinskem svetu do vsakokratnega razpisa rednih
lokalnih volitev, izvede te volitve Državna volilna komisija na podlagi zakona,
ki ureja lokalne volitve.
V postopku sodelujejo tudi drugi državni organi. Državna
volilna komisija imenuje komisijo za sestavo volilnega imenika romske skupnosti
v občini, pri čemer se predsednik imenuje na predlog načelnika teritorialno
pristojne upravne enote, en član na predlog pristojnega državnega organa za
narodnosti in en član na predlog Sveta romske skupnosti Republike Slovenije.
V primeru, ko izvede volitve Državna volilna komisija, se z
izvolitvijo predstavnika romske skupnosti poveča število članov občinskega
sveta za enega člana.
Izvedbo teh volitev financira državni proračun na račun
občine.
40. člen
Kadar so v občini pripadniki slovenskega naroda v manjšini,
se za njih smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zastopanosti italijanske
in madžarske narodne skupnosti v občinskih organih.
41. člen
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba
članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov
sveta, traja pa do prve seje novo izvoljenega sveta.
Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi:
-
mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih
volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta, ali odstopu večine članov
občinskega sveta,
-
mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih
volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,
-
mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki
so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih
volitvah v občinske svete.
42. člen
Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče,
na neposrednih tajnih volitvah.
Mandatna doba župana traja 4 leta. Za začetek in trajanje
mandatne dobe župana se smiselno uporablja določba prvega odstavka 41. člena
tega zakona.
Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi:
-
mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po
prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe,
-
mandatna doba župana, ki je izvoljen na predčasnih volitvah, če je bila
občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,
-
mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega
drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske
svete.
43. člen
(črtan)
44. člen
Neposredne oblike sodelovanja, občanov pri odločanju v občini
so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
45. člen
Občani na zboru v skladu z zakonom ali statutom občine
obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in
mnenja ali odločajo.
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen
posamezen del.
Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z
zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev
v občini oziroma v njenem posameznem delu, lahko pa ga skliče na lastno pobudo,
na pobudo občinskega sveta ali sveta ožjega dela občine.
S statutom občine se predpišejo:
-
zadeve, ki jih obravnavajo občani na zboru, o njih oblikujejo svoja
stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali o njih odločajo,
-
način vložitve zahteve in postopek odločanja o sklicu zbora občanov, če
sklic zahtevajo volivci,
-
način sklica zbora občanov,
-
število volivcev, ki morajo sodelovati na zboru, da so stališča,
predlogi, pobude in mnenja ali odločitve veljavno sprejete,
-
kako sprejeta stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve
zavezujejo občinske organe in
-
druga vprašanja, pomembna za izvedbo zbora občanov ter za uveljavljanje
njihovih stališč, predlogov, pobud, mnenj in odločitev.
46. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so
vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na
katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe.
Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali
člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva
najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog
za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali
pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev
volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.
46.a člen
Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
določbami zakona o lokalni samoupravi in zakona o referendumu in ljudski
iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
46.b člen
Da ugotovi voljo občanov, lahko občinski svet pred odločanjem
o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše tudi svetovalni
referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
47. člen
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine.
Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Statut
občine lahko določi, da mora biti pobuda podprta s podpisi določenega števila
volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek,
datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan
meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali je v
nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude
obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih
dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o
tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če
upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče
odloči v tridesetih dneh.
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s
podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore
odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z
osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja na
upravni enoti, na območju katere je občina, v kateri se zbirajo podpisi v
podporo zahtevi za razpis referenduma. Upravna enota preveri in potrdi tudi
pravilnost navedbe osebnih podatkov volivca na seznamu in njegovo volilno
pravico. Glede postopka dajanja podpore zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja referendum in
ljudsko iniciativo.
Volivci lahko dajo svojo podporo zahtevi za razpis
referenduma tudi preko enotnega državnega portala eUprava s kvalificiranim
elektronskim podpisom. Za oddajo podpore zahtevi preko enotnega državnega portala
eUprava se uporabljajo določbe zakona, ki ureja referendum in ljudsko
iniciativo.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo
je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
47.a člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis
referenduma. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino
vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje
za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.
Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za
razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem
odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne vložitve
zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče
odloči o zahtevi občinskega sveta v 15 dneh.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je določen s
statutom občine za objavo splošnih aktov občine.
47.b člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo
pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. Postopek za
izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Podrobneje določi postopek za izvedbo referenduma statut občine v skladu z
zakonom.
Splošni akt ali njegove posamezne določbe so na referendumu
zavrnjeni, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod
pogojem, da proti splošnemu aktu ali njegovim posameznim določbam glasuje
najmanj petina vseh volivcev.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska
volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu
občine določen za objavo splošnih aktov občine.
48. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo
ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega
sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega
odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe 47. člena tega
zakona.
Organ, na katerega je naslovljena zadeva iz prvega odstavka,
je dolžan v roku, ki ga določi statut občine, najkasneje pa v treh mesecih
odločiti o zahtevi.
48.a člen
Občina lahko v postopku priprave predloga proračuna določi
višino sredstev, namenjeno financiranju projektov, ki jih predlagajo občani. O
predlaganih projektih občina izvede posvetovanja z občani najkasneje do
predložitve proračuna občinskemu svetu v sprejem.
V. poglavje
OBČINSKA UPRAVA
49. člen
Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti.
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s
splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske
uprave pa vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik občine
je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. S splošnimi akti
občine se lahko za položaj tajnika občine določi naziv direktor ali direktorica
občinske uprave.
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča
župan.
49.a člen
Občina ne more opravljati za drugo občino nalog, ki so po
zakonu ali drugem predpisu naloge občinske uprave, razen strokovnih in
tehničnih nalog.
Občine se lahko odločijo, da ustanovijo enega ali več organov
skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave, ali skupno službo občin za
opravljanje posameznih nalog občinske uprave ustanovijo občinski sveti na
podlagi splošnih aktov iz drugega odstavka 49. člena tega zakona.
Župani se lahko dogovorijo, da se naloge skupnega organa
občinske uprave ali skupne službe iz prejšnjega odstavka opravljajo v eni od občinskih
uprav.
49.b člen
Za finančno poslovanje organa skupne občinske uprave se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance o neposrednih uporabnikih
občinskih proračunov. Organ skupne občinske uprave je neposredni uporabnik
občinskega proračuna tiste občine, v kateri ima sedež.
Organ skupne občinske uprave vodi uradnik na položaju.
Z odlokom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave se
določijo ime in sedež organa, razmerja do občin soustanoviteljic in druge
zadeve, pomembne za delovanje organa skupne občinske uprave.
49.c člen
Pri izvrševanju upravnih nalog nastopa organ skupne občinske
uprave kot organ tiste občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.
Organ skupne občinske uprave mora pri izvrševanju upravnih
nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogih tajnika občine, v katere krajevno
pristojnost zadeva spada, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja
organa skupne občinske uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin, ki
so organ skupne občinske uprave ustanovile.
Predstojnik organa skupne občinske uprave odgovarja za
izvrševanje upravnih nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine,
županu in tajniku te občine, za delo organa skupne občinske uprave v celoti pa
skupaj vsem županov občin, ki so organ skupne občinske uprave ustanovile.
O izločitvi predstojnika organa skupne občinske uprave ali
zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, v katere krajevno
pristojnost zadeva spada, ki v primeru izločitve predstojnika o stvari tudi
odloči.
49.č člen
Občine zagotavljajo sredstva in druge materialne pogoje za
skupno opravljanje nalog občinske uprave v razmerju števila prebivalcev
posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin, za katere se opravljajo, če
ni z odlokom določeno drugače.
Za škodo, povzročeno z nezakonitim delom zaposlenega v organu
skupne občinske uprave odgovarjajo solidarno občine, ki so organ ustanovile.
49.d člen
S splošnim aktom o organizaciji in delovnem področju organov
občinske uprave oziroma z aktom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave ter
v aktu o sistemizaciji delovnih mest se določi izobrazba tajnika občine in
predstojnika organa skupne občinske uprave.
Pri določanju izobrazbe tajnika občine in predstojnika organa
skupne občinske uprave v aktih iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati, da
je za odločanje o upravnih stvareh lahko pooblaščen, kdor izpolnjuje z zakonom
predpisane pogoje.
50. člen
Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih
mest v občinski upravi določi župan.
50.a člen
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje
pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko v
okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski
inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu
z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor.
50.b člen
Z občinskim predpisom se lahko določi, da se za opravljanje
posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti občine podeli javno
pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu,
drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogoči učinkovitejše in
smotrnejše opravljanje nalog zlasti, če se v celoti ali pretežno financirajo s
plačili uporabnikov.
Če predpis iz prejšnjega odstavka dopušča, da za pridobitev
javnega pooblastila kandidira več pravnih oseb ali posameznikov, se izbira
opravi po javnem natečaju.
Pri izvajanju javnega pooblastila imajo njihovi nosilci
pravice in dolžnosti občinske uprave.
O izločitvi uradnih oseb nosilca javnega pooblastila odloči
župan.
50.c člen
Občina lahko v občinski upravi ustanovi občinsko odvetništvo.
Dve ali več občin lahko v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo skupni organ
občinske uprave, ustanovi medobčinsko odvetništvo. Če občina ne ustanovi
občinskega odvetništva ali medobčinskega odvetništva, lahko določi z odlokom o
organizaciji in delovnem področju občinske uprave, da naloge občinskega odvetništva
opravlja občinski odvetnik.
Občinsko odvetništvo zastopa občino pred sodišči in drugimi
državnimi organi. Po pooblastilu lahko občinsko odvetništvo zastopa tudi druge
pravne osebe, ki jih je ustanovila občina.
Naloge občinskega odvetništva opravljajo vodja občinskega odvetništva
oziroma vodja medobčinskega odvetništva in občinski odvetniki. Način izbire
vodje medobčinskega odvetništva uredijo občine ustanoviteljice z odlokom o
ustanovitvi medobčinskega odvetništva v skladu z zakonom, ki ureja javne
uslužbence. Za vodjo občinskega odvetništva ali vodjo medobčinskega odvetništva
je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za občinskega odvetnika.
Za občinskega odvetnika je lahko imenovan, kdor poleg
pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja javne uslužbence, izpolnjuje tudi naslednje
pogoje:
-
da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni
diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister
prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki
se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o
izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali
z odločbo o nostrifikaciji,
-
da je opravil pravniški državni izpit in
-
ima najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem
državnem izpitu.
Glede položaja in statusa občinskega odvetništva v sodnih,
upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
državno odvetništvo.
Glede položaja, pravic in obveznosti vodje občinskega ali
medobčinskega odvetništva in občinskega odvetnika se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja javne uslužbence, če ta zakon ne določa drugače.
VI. poglavje
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
51. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v
lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti
plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za
humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene. (prenehal
veljati)
Če ni z zakonom drugače določeno, se za odprodajo ali
zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine smiselno uporabljajo
predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja.
Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v
skladu z zakonom.
51.a člen
Če se dvoje ali več sosednjih občin združi v novo občino,
postane z dnem ustanovitve nove občine njihovo premoženje v celoti premoženje
nove občine.
Novo občino bremenijo tudi vsa bremena premoženja, ki ji je
pripadlo.
51.b člen
Premoženje občine, ki se razdeli na dvoje ali več novih občin
ali se njen del izloči in se ustanovi nova občina oziroma se ta del priključi k
sosednji občini, se razdeli sporazumno. Odločitev o načinu sporazumne
razdelitve premoženja sprejmejo občinski sveti v šestih mesecih po
konstituiranju. Sporazum o razdelitvi premoženja sklenejo župani v nadaljnjih
treh mesecih. Sporazum je podlaga za vpis lastninske pravice občine v zemljiško
knjigo.
Posamezno občino bremenijo tudi vsa bremena premoženja, ki ji
je pripadlo.
Dokler župani ne sklenejo sporazuma iz prvega odstavka tega
člena, opravljajo posle rednega upravljanja s še nerazdeljenim skupnim
premoženjem organi občine, na katere območju je premoženje, ob soglasju vseh
občin, ustanovljenih na območju posameznih prejšnjih občin. Ustanoviteljske
pravice do skupnih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov pa izvršujejo
organi občine, v kateri je njihov sedež, v soglasju z organi drugih občin, za
območje katerih je bil ustanovljen javni zavod, javno podjetje ali sklad.
Soglasje je lahko splošno in dano v naprej. Če občina ne odreče soglasja v
petnajstih dneh od prejema pisnega predloga, se šteje, da je soglasje dano.
Upravno sodišče z odločbo razdeli premoženje v skladu z
načinom sporazumne delitve, če je na podlagi načina sporazumne razdelitve
premoženja, ki so ga sprejeli vsi občinski sveti, sporazum podpisalo več kot
polovica županov. Predlog mora vložiti vsaj ena občina v tridesetih dneh od
poteka roka za sklenitev sporazuma iz prvega odstavka tega člena.
51.c člen
Če občine ne razdelijo premoženja v skladu s prejšnjim členom
sporazumno, se z dnem ustanovitve novih oziroma nove občine ali priključitve
izločenega dela občine k sosednji občini, razdeli premoženje tako, da:
-
nepremično premoženje, grajeno javno dobro in javna infrastruktura
pripadejo občini, na območju katere ležijo, razen če v celoti služijo izvrševanju
obveznih gospodarskih javnih služb druge občine – v tem primeru pripadejo tej
občini;
-
nepremično premoženje, ki je po predpisih o lastninjenju družbene
lastnine postalo premoženje krajevnih skupnosti ali njihovih pravnih
naslednikov, postane premoženje občine, na območju katere leži oziroma njihovih
ožjih delov v skladu s statutom občine;
-
premično premoženje, ki je namenjeno uporabi nepremičnine ali izvajanju
dejavnosti, ki ji nepremičnina služi, postane premoženje občine, na območju
katere leži nepremičnina.
Posamezno občino bremenijo tudi vsa bremena premoženja, ki ji
je pripadlo.
Občinski svet sprejme akt, s katerim na podlagi premoženjske
bilance in popisa ugotovi premoženje občine. Akt občinskega sveta je podlaga za
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Druge premoženjske pravice, denarna sredstva in vrednostni
papirji ter bremena, ki niso nastala zaradi financiranja izgradnje ali
pridobitve premoženja iz prvega odstavka tega člena, se razdelijo v sorazmerju
s številom prebivalcev na območju posamezne nove občine oziroma izločenega dela
območja občine in številom prebivalcev prejšnje občine. Župani sprejmejo in
izvršijo sklep o razdelitvi.
Ustanoviteljske pravice in obveznosti ter kapitalske pravice
do javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij ter pravice in
obveznosti iz koncesijskih in drugih pogodbenih razmerij se uredijo tako, da:
-
vsaka občina postane ustanoviteljica javnih zavodov in prevzame pravice
in obveznosti do javnih zavodov ter izvajalcev, ki po koncesijski ali drugi pogodbi,
v skladu z mrežo javnih služb, opravljajo dejavnosti, ki jih mora občina
zagotavljati, samo na njenem območju in za njene prebivalce;
-
občine postanejo soustanoviteljice javnih zavodov ter skupaj prevzamejo
pravice in obveznosti do javnih zavodov ter izvajalcev, ki po koncesijski ali
drugi pogodbi, v skladu z mrežo javnih služb, opravljajo dejavnosti, ki jih
mora občina zagotavljati, na celotnem območju in za vse prebivalce prejšnje
občine. Vsaka ustanoviteljica ima pravico in dolžnost po skupnem javnem zavodu,
koncesijski pogodbi ali drugi pogodbi zagotavljati izvajanje dejavnosti na
svojem območju ter sodelovati v upravljanju in obveznostih do javnega zavoda,
koncesionarja ali pogodbenika, v sorazmerju s številom svojih prebivalcev
oziroma prebivalcev območja, ki se je k njej priključilo v celotnem številu
prebivalcev prejšnje občine, za katere območje je bil javni zavod ustanovljen,
oziroma je bila sklenjena koncesijska ali druga pogodba;
-
vsaka občina postane ustanoviteljica in lastnica javnega kapitala v
javnih podjetjih, javnih skladih in agencijah, ki je bil v lasti prejšnje
občine, oziroma vstopi kot edina pogodbena stranka v koncesijsko ali drugo
pogodbo, če javno podjetje, javni sklad, agencija, koncesionar ali drug
pogodbenik izvaja javno službo in druge naloge v skladu z zakonom ali predpisom
prejšnje občine samo za njene prebivalce oziroma samo na njenem območju;
-
občine postanejo soustanoviteljice javnih podjetij, javnih skladov in
agencij ustanovljenih za izvajanje javnih služb in drugih nalog v skladu z
zakonom ali predpisom prejšnje občine za območje prejšnje občine, oziroma
vstopijo kot pogodbene stranke v koncesijska in druga pogodbena razmerja ter
skupaj prevzamejo pravice in obveznosti do javnih podjetij, javnih skladov in
agencij, koncesionarjev in drugih pogodbenikov. Vsaka ustanoviteljica ima
pravico in dolžnost po skupnem javnem podjetju, javnem skladu, agenciji,
koncesijski pogodbi ali drugi pogodbi zagotavljati izvajanje dejavnosti na
svojem območju ter sodelovati v upravljanju in obveznostih do javnega podjetja,
javnega sklada, agencije, koncesionarja ali pogodbenika, v sorazmerju s
številom svojih prebivalcev oziroma prebivalcev območja, ki se je k njej
priključilo v celotnem številu prebivalcev prejšnje občine, za katere območje
je bilo javno podjetje, javni sklad ali agencija ustanovljena, oziroma je bila
sklenjena koncesijska ali druga pogodba. V istem razmerju postanejo občine tudi
lastnice idealnih deležev javnega kapitala javnega podjetja, javnega sklada ali
agencije, ki je bil v lasti prejšnje občine.
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skupnih javnih
zavodih, javnih podjetjih, javnih skladih in agencijah iz prejšnjega odstavka
ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb
ustanovijo občinski sveti udeleženih občin skupni organ, ki ga sestavljajo
župani v skladu z določbama četrtega in petega odstavka 61. člena tega zakona.
Nepremičnih in premičnih stvari, ki so namenjene izvajanju
dejavnosti in z njimi upravlja javni zavod ali javno podjetje, ni mogoče
fizično deliti.
52. člen
Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih
virov, sredstev države in iz zadolžitve.
Lastni viri občine so:
1.
davki in druge dajatve,
2.
dohodki od njenega premoženja.
Država zagotavlja občinam, ki ne morejo financirati lokalnih
zadev javnega pomena v primerni višini iz lastnih virov, dodatna sredstva.
Višino in način zagotavljanja dodatnih sredstev določa zakon.
Z zakonom se določi način spodbujanja povezovanja ter
sodelovanja občin in ustanovitev občine z združitvijo dveh ali več občin z manj
kot 5000 prebivalci ali z združitvijo takih občin z večjimi občinami.
53. člen
Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo
občini naslednji prihodki:
1.
davek od premoženja,
2.
davek na dediščine in darila,
3.
davek na dobitke od iger na srečo,
4.
davek na promet nepremičnin,
5.
drugi davki, določeni z zakonom.
54. člen
Dohodki od premoženja občine so zlasti:
1.
dohodki od zakupnin in najemnin za zemljišča in objekte, ki so občinska
lastnina,
2.
dohodki od vlaganj kapitala,
3.
dohodki od vrednostnih papirjev in drugih pravic, ki jih je občina
kupila,
4.
dohodki od rent. dobička javnih podjetij in koncesij.
55. člen
Občina se lahko zadolži pod pogoji, določenimi z zakonom.
56. člen
(črtan)
57. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne
porabe občine morajo biti zajeti v proračunu občine, ki ga ta sprejme v skladu
z zakonom.
58. člen
(črtan)
59. člen
Računsko sodišče preverja poslovanje občine ter pravnih oseb,
ki jih ustanovi občina ali je njihov lastnik.
60. člen
(črtan)
VII. poglavje
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
61. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z
zakonom določi s svojim splošnim aktom, in javnih služb, za katere je tako
določeno z zakonom (lokalne javne službe).
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
-
neposredno v okviru občinske uprave;
-
z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij;
-
z dajanjem koncesij;
-
na drug način, določen v skladu z zakonom.
Dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in
učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali
javno podjetje. Občine lahko za izvajanje javne službe podelijo skupno
koncesijo.
Občinski sveti občin ustanovijo za uresničevanje
ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb iz prejšnjega odstavka svet ustanoviteljic oziroma
svet koncedentov, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi sveta
ustanoviteljic oziroma sveta koncedentov mora določati njegove naloge,
organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev
stroškov med občinami.
Svet ustanoviteljic in svet koncedentov opravljata svoje
naloge v imenu in za račun občin, ki so ga ustanovile. Sedež sveta
ustanoviteljic je v občini, v kateri je sedež javnega zavoda ali javnega
podjetja. Sedež sveta koncedentov je v občini, ki jo določi koncesijski akt.
Strokovne naloge za svet ustanoviteljic oziroma svet
koncedentov opravlja občinska uprava občine, v kateri je njegov sedež, če z
aktom o ustanovitvi sveta ustanoviteljic oziroma sveta koncedentov ni določeno,
da te naloge opravlja organ skupne občinske uprave.
Če je za javne službe, ki jih občine zagotavljajo na način iz
tretjega odstavka tega člena, ustanovljena zveza občin, opravlja naloge sveta
ustanoviteljic svet zveze občin.
62. člen
Način in pogoje opravljanja lokalnih javnih služb predpiše
občina, če zakon ne določa drugače.
63. člen
(črtan)
VIII. poglavje
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
64. člen
Občina sprejme svoj statut.
Statut občine določa temeljna načela za organizacijo in
delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov razen glede
organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v
občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
Statut sprejme svet z dvotretjinsko večino vseh članov. Če
statut ni sprejet, se najprej v tridesetih dneh, najkasneje pa v šestdesetih
dneh ponovno odloča o njegovem sprejemu. (drugi
stavek razveljavljen)
65. člen
Občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami,
pravilniki in navodili.
Zadeve iz prenesene pristojnosti ureja občina z odloki in
drugimi predpisi, določenimi z zakoni.
66. člen
Statut in drugi predpiši občine morajo biti objavljeni,
veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Statut in drugi predpisi občine se objavijo v uradnem
glasilu.
67. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave
odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon
drugače ne določa.
68. člen
Organi občine in nosilci javnih pooblastil odločajo v
upravnih stvareh in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih
posameznikov in organizacij v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz
prenesene pristojnosti odloča pristojni državni organ, ki ga določa zakon.
69. člen
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov organov občine
odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
70. člen
Materialni akti in akti poslovanja občine morajo temeljiti na
zakonu in drugem zakonitem predpisu.
71. člen
Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za splošne
in posamične akte pokrajine in drugih oblik povezovanja lokalnih skupnosti, če
za prenesene naloge in za izvrševanje javnih pooblastil s posebnim zakonom ni
določeno drugače.
IX. poglavje
MEDOBČINSKO SODELOVANJE
72. člen
(črtan)
73. člen
(črtan)
74. člen
(črtan)
75. člen
(črtan)
76. člen
(črtan)
77. člen
(črtan)
78. člen
(črtan)
79. člen
(črtan)
80. člen
(črtan)
81. člen
(črtan)
82. člen
(črtan)
83. člen
(črtan)
84. člen
(črtan)
85. člen
(črtan)
86. člen
Dve ali več občin lahko zaradi skupnega urejanja in izvajanja
posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in
investicijskih programov z aktom o ustanovitvi ustanovijo enonamensko ali
večnamensko zvezo občin, ki je oseba javnega prava.
Zveza občin ima svet, ki ga sestavlja z aktom o ustanovitvi
zveze občin določeno število predstavnikov občinskih svetov občin
ustanoviteljic. Posamezna občina ima v svetu zveze občin tolikšen delež glasov,
kot ima prebivalcev v razmerju do števila prebivalcev vseh občin, vključenih v
zvezo občin, če z aktom o ustanovitvi zveze občin ni določeno drugače.
Zveza občin ima izvršilni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. Zvezo občin zastopa eden od županov. Način njegovega imenovanja
in vrednost glasu posameznega župana pri sprejemanju odločitev izvršilnega
organa zveze občin določijo ustanoviteljice z aktom o ustanovitvi zveze občin.
Akt o ustanovitvi zveze občin, ki ga kot pogodbo sklenejo
župani ter z odloki potrdijo občinski sveti občin ustanoviteljic, vsebuje vsaj:
-
ime in sedež zveze občin,
-
delovno področje, pristojnosti in naloge zveze občin,
-
predpise in druge akte iz pristojnosti občinskih organov, za katere
sprejemanje bo po ustanovitvi zveze občin pristojen svet zveze občin,
-
pristojnosti, sestavo, organizacijo in način odločanja sveta zveze
občin,
-
pristojnosti, organizacijo in način dela izvršilnega organa zveze občin,
-
zastopanje zveze občin kot pravne osebe javnega prava,
-
zagotavljanje sredstev za delovanje in izvajanje nalog zveze občin,
-
poslovanje zveze občin ter njene pravice, obveznosti in odgovornosti,
-
začetek delovanja in prenehanja zveze občin,
-
pravice, obveznosti in odgovornosti ustanoviteljic ter načela urejanja
medsebojnih premoženjskih in drugih razmerij,
-
pridobitev lastnosti ustanoviteljice in izstop iz ustanoviteljstva.
Za finančno poslovanje zveze občin se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje posrednih uporabnikov občinskega
proračuna, in zakona, ki ureja financiranje občin, in se nanašajo na javne
zavode, katerih ustanoviteljica je občina.
Akt o ustanovitvi zveze občin začne veljati z dnem
uveljavitve zadnjega izmed odlokov, s katerim so občinski sveti potrdili akt o
ustanovitvi.
86.a člen
Dve ali več občin lahko zaradi predstavljanja in
uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja
svojih interesov ustanovi združenje. Z aktom o ustanovitvi združenja določijo
ustanoviteljice ime in sedež združenja, cilje in naloge združenja, pravice,
obveznosti in odgovornosti združenja v pravnem prometu, zastopanje združenja,
pravice in obveznosti članic, način včlanjevanja oziroma prenehanja članstva,
organe združenja, financiranje združenja, nadzor nad poslovanjem in prenehanje.
Združenje lahko v imenu združenja uporabi ime “Slovenija”,
izpeljanko ali kratico imena Republike Slovenije, če za to pridobi dovoljenje
vlade.
Akt o ustanovitvi združenja predložijo ustanoviteljice v
hrambo ministrstvu, pristojnemu za lokalno samoupravo. Zahtevi za hrambo
priloži pooblaščena oseba združenja sklepe občinskih svetov o članstvu v
združenju in statut združenja. Ministrstvo izda odločbo o hrambi. Akt o
ustanovitvi združenja, statut združenja in izrek odločbe o hrambi objavi
združenje v Uradnem listu Republike Slovenije.
Združenje občin je pravna oseba javnega prava s pravicami,
obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi.
Združenje pridobi status pravne osebe javnega prava z dnem objave iz prejšnjega
odstavka.
Združenje predstavlja interese svojih članic pred državnimi
organi, kadar ti oblikujejo ali sprejemajo zakone, ali druge predpise, s
katerimi se določajo naloge, pravice, obveznosti in odgovornosti občin, ali se
s predpisi kako drugače posega v njihove koristi.
(6) Če ni v aktih združenj določeno drugače, združenje
zastopa eden od županov občin članic, člani organov upravljanja in nadzora pa
so lahko poleg županov tudi drugi funkcionarji občin članic.
Združenje lahko ustanovi strokovne službe za opravljanje
strokovnih nalog za združenje, opravljanje informacijskih in izobraževalnih
nalog in zagotavljanje strokovne pomoči občinam in zvezam občin. Združenje
lahko ustanovi skupne strokovne službe, ki po pooblastilu izvajajo naloge za
članice združenj.
Združenje lahko pridobi lastnost reprezentativnosti.
Reprezentativno je združenje, v katerega je včlanjenih najmanj 30 odstotkov
občin, v primeru združenja mestnih občin pa najmanj polovica mestnih občin.
Reprezentativnost združenja se ugotovi v odločbi iz tretjega odstavka tega
člena.
Vlada določi merila in postopek za sestavo stalnega
predstavništva reprezentativnih združenj občin za sodelovanje z državnimi
organi, ter njihovih delegacij v mednarodnih organizacijah občin in v drugih
mednarodnih organizacijah. Pri tem upošteva načelo, da se število članov posameznih
delegacij določi po proporcionalnem načelu glede velikosti združenja in
zagotovi, da ima vsako reprezentativno združenje v delegaciji vsaj enega
predstavnika, kadar število članov delegacije to dopušča.
Sredstva za delegacije reprezentativnih združenj v organih
Sveta Evrope in Evropske unije, ki bremenijo države, se zagotovijo v državnem
proračunu.
87. člen
(črtan)
X. poglavje
NADZOR DRŽAVNIH ORGANOV
88. člen
Državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov občin.
V zadevah, ki jih na občine prenese država, pa opravljajo
državni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Državni nadzor nad delom organa lokalnih skupnosti izvršujejo
vlada in ministrstva.
88.a člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin
v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem
področju.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad
zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno
obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
Ministrstvo mora opozoriti organ občine, za katerega meni, da
je izdal akt, ki ni v skladu z ustavo in zakonom, in mu predlagati ustrezne
rešitve. Ministrstvo mora opozoriti pristojni občinski organ tudi, če ugotovi,
da občinska uprava ne ravna v skladu z zakonom ali drugim predpisom, in
predlagati ustrezne ukrepe.
Če organ občine ne uskladi svojega splošnega akta z ustavo
ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka
pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti splošnega akta občine z ustavo in
zakonom.
Na predlog ministrstva vlada predlaga ustavnemu sodišču, da
zadrži izvrševanje splošnega akta občine, za katerega ministrstvo oziroma vlada
meni, da bi z njegovo izvršitvijo lahko nastale večje motnje v izvrševanju
nalog občine in bi zato nastale škodljive posledice za zdravje ali življenje
ljudi, ali večja gospodarska škoda, ali pa bi izvrševanje takega akta pomenilo
kršitev z ustavo in zakonom zagotovljenih pravic in svoboščin občanov.
89. člen
Župan mora odloke, s katerimi občina ureja zadeve iz
prenesene pristojnosti države brez odlašanja, najpozneje pa hkrati z objavo,
predložiti vladi oziroma ustreznemu ministrstvu.
Vlada oziroma ministrstvo odloke, za katere meni, da so
nezakoniti, lahko zadrži glede izvrševanja in jih predloži Ustavnemu sodišču.
90. člen
(črtan)
90.a člen
Če občina ne opravlja ali v nasprotju z zakonom opravlja z
zakonom določene naloge iz svoje izvirne pristojnosti, mora pristojno
ministrstvo opozoriti pristojni občinski organ in mu predlagati način izvršitve
posamezne naloge ter določiti rok.
Če občina ne ravna v skladu z opozorilom in predlogom iz
prejšnjega odstavka in pristojno ministrstvo ugotovi, da občina ne zagotavlja
skupnih potreb in interesov svojih prebivalcev in bi utegnile nastati škodljive
posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje
ali premoženje, mora pristojno ministrstvo občini naložiti izvedbo naloge z
odločbo. Če občina ne izvrši odločbe v določenem v roku, jo izvrši ministrstvo
v skladu z določbami zakona, ki ureja upravno izvršbo.
90.b člen
Občinski svet se lahko predčasno razpusti, če:
-
ne izvršuje odločb ustavnega sodišča, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom
skladno ravnanje;
-
v letu, za katero ni bil sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme
v skladu z zakonom predloženega in pripravljenega proračuna, ki bi lahko začel
veljati ob začetku leta ali
-
če se v posameznem koledarskem letu po najmanj trikratnem sklicu sploh
ne sestane na sklepčni seji.
Župana se lahko predčasno razreši, če:
-
ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča,
pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno
ravnanje.
V primeru razpustitve občinskega sveta državni zbor razpiše
predčasne volitve v občinski svet, v primeru razrešitve župana pa nadomestne
volitve župana.
90.c člen
O razpustitvi občinskega sveta oziroma razrešitvi župana
odloča državni zbor na predlog vlade.
Preden izda sklep o razpustitvi občinskega sveta oziroma
razrešitvi župana, mora državni zbor opozoriti občinski svet oziroma župana na
njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati kako naj v primernem roku te
nezakonitosti odpravi. Če občinski svet oziroma župan ravna v skladu z
opozorilom, državni zbor postopek o razpustitvi oziroma razrešitvi s sklepom ustavi.
Državni zbor razpusti občinski svet oziroma razreši župana,
če ugotovi, da razlogi niso odpravljeni, da so bili uporabljeni vsi milejši
zakoniti ukrepi in je predčasna razpustitev občinskega sveta oziroma razrešitev
župana v danem primeru primeren in nujen ukrep za zagotovitev lokalne
samouprave v občini.
Občinski svet oziroma župan lahko v tridesetih dneh po
prejemu vloži zahtevo za presojo ustavnosti sklepa državnega zbora iz
prejšnjega odstavka. Če zahteva ni vložena v roku oziroma, če ji ni ugodeno, je
občinski svet razpuščen oziroma župan razrešen z dnem objave odločitve
državnega zbora oziroma ustavnega sodišča.
90.č člen
Če je občinski svet razpuščen, opravlja nujne naloge iz
njegove pristojnosti v času do izvolitve novega občinskega sveta župan. Župan
mora svoje odločitve predložiti v potrditev novoizvoljenemu občinskemu svetu
takoj, ko se ta sestane na prvi seji.
Če je razrešen župan, opravlja nujne naloge iz njegove
pristojnosti do izvolitve novega župana podžupan oziroma član občinskega sveta,
ki je v skladu s tem zakonom določen za začasno opravljanje funkcije župana, če
je ta predčasno razrešen.
V primeru hkratne razpustitve občinskega sveta in razrešitve
župana imenuje vlada začasnega upravitelja, ki do izvolitve novih občinskih
organov opravlja nujne naloge. Začasni upravitelj mora svoje odločitve
predložiti v potrditev novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj, ko se ta sestane
na prvi seji. Za začasnega upravitelja ni mogoče imenovati osebe, ki opravlja
funkcijo ali delo, ki je nezdružljivo s funkcijo člana občinskega sveta in
župana.
XI. poglavje
VARSTVO LOKALNE SAMOUPRAVE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV TER ORGANIZACIJ
91. člen
Občina oziroma pokrajina lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države pri Ustavnem sodišču, s katerimi se
posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti.
92. člen
Občina oziroma pokrajina lahko v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni
nadzor.
93. člen
Občina oziroma pokrajina ima v postopku, v katerem se odloča
o pravicah in obveznostih posameznikov in organizacij pred državnimi organi
položaj stranke, če so s temi akti neposredno prizadete njene pravice in
koristi, določene z ustavo in zakoni.
Občina ima pravico biti obveščena o vsakem upravnem postopku,
v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine.
Pristojni državni organ, ki vodi postopek iz prejšnjega
odstavka, mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih
dneh.
94. člen
Državni zbor mora pred sprejemom zakonov in drugih predpisov,
ki se v skladu z ustavo tičejo koristi občin, pridobiti njihovo mnenje. Če se
predpis nanaša na posamezno občino in posega v njene koristi, jo je treba
seznaniti z namenom takšnega predpisa pred njegovim sprejemom.
Vlada mora pred sprejetjem predlogov zakonov oziroma preden
jih predloži državnemu zboru v sprejem in pred sprejetjem drugih predpisov iz
svoje pristojnosti, ki zadevajo pristojnosti, delovanje in financiranje občin,
zagotoviti ustrezno sodelovanje združenj občin.
Določba iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi
kadar posamezen minister sprejema predpis iz svoje pristojnosti.
Zakon o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list
RS, št. 72/93)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XII. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
95. člen
V delih občin, kjer se državljani na zborih krajanov v
krajevnih skupnostih, skladno z zakonom o referendumu za ustanovitev občin odločijo,
da bodo izvedli referendume o oblikovanju novih občin do 31. marca 1994,
se izvedejo volitve do 30. junija 1994. V drugih občinah se izvedejo
volitve aprila 1994, referendumi o oblikovanju novih občin pa najkasneje do
31. decembra 1995.
Do sprejetja nove sistemske zakonodaje za financiranje občin
pripada novo oblikovanim občinam delež javne porabe po sprejetem letnem
proračunu preračunano na prebivalca, pri čemer se začete naložbe nadaljujejo po
sprejetem programu za tekoče leto. Država zagotavlja takojšnje in redno
financiranje novo nastali občini.
96. člen
V posameznih delih občine občani na svojih zborih oblikujejo
zahteve po ustanovitvi svoje občine.
Zbore občanov skliče za območja sedanjih krajevnih skupnosti
oziroma dele občine predsednik občinske skupščine oziroma župan.
V morebitnih sporih med posameznimi deli občine glede
ustanovitve samostojnih občin posreduje arbitraža, ki jo sestavljajo
predstavniki sprtih strani ter predstavniki vlade.
97. člen
Območja mestnih četrti določijo polnoletni prebivalci z
referendumom.
98. člen
Državni zbor sprejme zakon o ustanovitvi in mejah novih občin
v treh mesecih po izvedenih referendumih o ustanovitvi občin.
99. člen
Nove občine morajo v treh mesecih po uveljavitvi zakona iz
prejšnjega člena izvoliti občinski oziroma mestni svet. Ta pripravi in sprejme
statut in druge akte potrebne za prevzem funkcij po tem zakonu v treh mesecih
po konstituiranju sveta.
Za volitve in sklice prvih sej občinskih oziroma mestnih
svetov se uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah.
100. člen
Občinski sveti morajo v šestih mesecih po prevzemu funkcij po
prejšnjem členu urediti medsebojna premoženjskopravna razmerja.
Osnova za delitev premoženja je zlasti:
-
število prebivalstva;
-
udeležba posameznih delov občine v zagotavljanju premoženja občine;
-
lastna udeležba posameznih delov občine pri izgradnji ali oblikovanju
premoženja v občini;
-
obstoječa bremena občin ter terjatve, ki bodo dospevale v naslednjih
letih.
Če pride do spora glede delitve premoženja sprte strani
oblikujejo arbitražo, v kateri sodeluje predstavnik vlade, ter enako število
predstavnikov sprtih strani.
Če spora ni mogoče rešiti na način iz prejšnjega odstavka,
odloči Vrhovno sodišče v upravnem sporu meritorno.
101. člen
Delavci občinskih upravnih organov, razen delavcev, ki
opravljajo državne funkcije, ki jih prevzame država in tajniki ter drugi
zaposleni v organih krajevnih skupnosti imajo ob reorganizaciji lokalnih
skupnosti po tem zakonu pravice, ki jih zakon zagotavlja delavcem v državnih
organih za primer reorganizacije ali spremenjenih pristojnosti upravnih
organov.
102. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odločba o razveljavitvi prvega odstavka 95.
člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 6/94)
spreminja 95. člena zakona tako, da se glasi:
»95. člen
V delih občin, kjer se državljani na zborih krajanov v
krajevnih skupnostih, skladno z zakonom o referendumu za ustanovitev občin
odločijo, da bodo izvedli referendume o oblikovanju novih občin do
31. marca 1994, se izvedejo volitve do 30. junija 1994. V drugih
občinah se izvedejo volitve aprila 1994, referendumi o oblikovanju novih občin
pa najkasneje do 31. decembra 1995. (razveljavljen)
Do sprejetja nove sistemske zakonodaje za financiranje občin
pripada novo oblikovanim občinam delež javne porabe po sprejetem letnem
proračunu preračunano na prebivalca, pri čemer se začete naložbe nadaljujejo po
sprejetem programu za tekoče leto. Država zagotavlja takojšnje in redno
financiranje novo nastali občini.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 57/94)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»10. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 14/95)
črta 95. člen zakona:
»95. člen
(črtan)«;
črta 96. člen zakona:
»96. člen
(črtan)«;
črta 97. člen zakona:
»97. člen
(črtan)«;
črta 98. člen zakona:
»98. člen
(črtan)«;
spreminja 99. člen zakona tako, da se glasi:
»99. člen
Občinski sveti sprejmejo statute občin do 30. aprila 1995.
V enem mesecu po sprejemu statuta občine občinski svet
sprejme poslovnik o svojem delu ter akt o organizaciji in delovnem področju
občinske uprave. Župan izda akt o sistemizaciji delovnih mest v občinski
upravi v enem mesecu po sprejemu akta o organizaciji in delovnem področju občinske
uprave.«;
dodaja 99.a člen zakona, ki se glasi:
»99.a člen
Predpisi prejšnjih občin v delih, s katerimi so urejene
zadeve iz državne pristojnosti, navedene v 101. členu zakona o upravi (Uradni
list RS, št. 67/94), veljajo od 1.1.1995 dalje kot državni predpisi in jih
izvršujejo ter s svojimi predpisi nadomeščajo državni organi v mejah svojih
pristojnosti.
Predpisi prejšnjih občin v delih, s katerimi so urejene
lokalne zadeve iz 21. in 22. člena tega zakona, veljajo od 1.1.1995 dalje kot
občinski predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi nadomeščajo organi
občin.
Z zakoni in drugimi državnimi predpisi določene pristojnosti
organov prejšnjih občin za urejanje in izvrševanje zadev iz državne
pristojnosti ne preidejo na organe novih občin.«;
spreminja 100. člen zakona tako, da se glasi:
»100. člen
Občinski sveti morajo do 30. septembra 1995 urediti
medsebojna premoženjskopravna razmerja.
Osnova za delitev premoženja je zlasti:
-
število prebivalstva;
-
udeležba posameznih delov občine v zagotavljanju premoženja občine;
-
lastna udeležba posameznih delov občine pri izgradnji ali oblikovanju
premoženja v občini;
-
obstoječa bremena občin ter terjatve, ki bodo dospevale v naslednjih
letih.
Če pride do spora glede delitve premoženja sprte strani
oblikujejo arbitražo, v kateri sodeluje predstavnik vlade, ter enako število
predstavnikov sprtih strani.
Če spora ni mogoče rešiti na način iz prejšnjega odstavka,
odloči Vrhovno sodišče v upravnem sporu meritorno.«;
dodaja 100.a člen zakona, ki se glasi:
»100.a člen
Dokler se občine ne dogovorijo o izvrševanju ustanoviteljskih
pravic do javnih zavodov, skladov in javnih podjetij, ustanovljenih za območje
več občin, izvršujejo ustanoviteljske pravice organi občine, v kateri je sedež
javnega zavoda oziroma javnega podjetja, ob soglasju organov vseh občin na tem
območju.«;
dodaja 100.b člen zakona, ki se glasi:
»100.b člen
Za člane občinskega sveta, župana, podžupana in tajnika se
uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS,
št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93) in določbe zakona o razmerjih plač v
javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list
RS, št. 18/94).
Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o
delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Pri tem
se lahko za delovno mesto tajnika občinske uprave določi količnik za določitev
osnovne plače največ v višini, ki ne dosega količnika delovnega mesta načelnika
upravne enote.«;
dodaja 100.c člen zakona, ki se glasi:
»100.c člen
Občine morajo uskladiti svoje splošne akte, sprejete do
uveljavitve tega zakona, z določbami tega zakona v roku 30 dni po uveljavitvi
tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»26. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odločba razveljavitvi prvega odstavka 101.
člena zakona o upravi in tretjega odstavka 99.a člena zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, št. 20/95)
spreminja 99.a člen tako, da se glasi:
»99.a člen
Predpisi prejšnjih občin v delih, s katerimi so urejene
zadeve iz državne pristojnosti, navedene v 101. členu zakona o upravi (Uradni
list RS, št. 67/94), veljajo od 1.1.1995 dalje kot državni predpisi in jih
izvršujejo ter s svojimi predpisi nadomeščajo državni organi v mejah svojih
pristojnosti.
Predpisi prejšnjih občin v delih, s katerimi so urejene
lokalne zadeve iz 21. in 22. člena tega zakona, veljajo od 1.1.1995 dalje kot
občinski predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi nadomeščajo organi
občin.«;
Z zakoni in drugimi državnimi predpisi določene pristojnosti
organov prejšnjih občin za urejanje in izvrševanje zadev iz državne
pristojnosti ne preidejo na organe novih občin. (razveljavljen)«;
ter v zvezi z razveljavitvijo tretjega
odstavka 99.a člena zakona določa:
»Razveljavitev začne učinkovati 1. junija 1995.«.
Odločba o: – razveljavitvi 1. člena zakona o
prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, –
razveljavitvi prvega odstavka 99.a člena zakona o lokalni samoupravi, –
razveljavitvi naslednjih točk v 3. členu zakona o prevzemu državnih funkcij, ki
so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin: točke I/11, točke V/13, kolikor
se nanaša na upravne naloge, ki pomenijo izvrševanje občinskih predpisov s
področja urejanja prometa, točke VI/1, kolikor se nanaša na pripravo lokacijske
dokumentacije, točke VI/5, kolikor se nanaša na ugotavljanje javne koristi v
skladu z občinskimi prostorskimi plani oziroma izvedbenimi akti, točke VI/7,
kolikor se nanaša na prevzem upravnih nalog iz drugega odstavka 3. člena,
četrtega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 27. člena, prvega odstavka 28.
člena, tretjega odstavka 41. člena in drugega odstavka 50. člena stanovanjskega
zakona, iz pristojnosti mestnih občin, in točke VII/2, kolikor se nanaša na
lokalne ceste, – razveljavitvi 9. člena zakona o spremembah in dopolnitvah
stanovanjskega zakona, kolikor se nanaša na mestne občine, – ugotovitvi, da
zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi
občin, ni v skladu z ustavo, kolikor ne upošteva posebnega ustavnega statusa
mestnih občin, in o naložitvi Državnemu zboru, da mora to neskladje z ustavo
odpraviti v 9 mesecih od objave te odločbe v Uradnem listu RS, – ugotovitvi, da
točke I/1, III/1, III/10, IV/1, V/6, V/19, VI/2, VI/3, VI/8 in VII/3 člena 3
zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi
občin, niso v neskladju z ustavo, – ugotovitvi, da točke V/13, VI/1, VI/5, VI/7
in VII/2 člena 3 zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994
opravljali organi občin, v preostalem niso v neskladju z ustavo, razen v delih
iz točke 3 tega izreka (Uradni list RS, št. 44/96)
spreminja 99.a člen zakona tako, da se glasi:
»99.a člen
Predpisi prejšnjih občin v delih, s katerimi so urejene
zadeve iz državne pristojnosti, navedene v 101. členu zakona o upravi (Uradni
list RS, št. 67/94), veljajo od 1.1.1995 dalje kot državni predpisi in jih
izvršujejo ter s svojimi predpisi nadomeščajo državni organi v mejah svojih
pristojnosti. (razveljavljen)
Predpisi prejšnjih občin v delih, s katerimi so urejene
lokalne zadeve iz 21. in 22. člena tega zakona, veljajo od 1.1.1995 dalje kot
občinski predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi nadomeščajo organi
občin.
Z zakoni in drugimi državnimi predpisi določene pristojnosti
organov prejšnjih občin za urejanje in izvrševanje zadev iz državne
pristojnosti ne preidejo na organe novih občin. (razveljavljen)«.
Zakon o dopolnitvi zakona o lokalni samoupravi
– ZLS-G (Uradni list RS, št. 26/97)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
lokalni samoupravi – ZLS-H (Uradni list RS, št. 70/97)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»18. člen
Občinski sveti morajo uskladiti statute s tem zakonom v
šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
Ožjim delom občin, ki so pravne osebe in katerih
organizacija, delovanje in pravni status ne bodo usklajeni z določbami tega
zakona, preneha pravna subjektiviteta ter se po uradni dolžnosti odpravijo
njihovi žiro računi z 31. 12. 1998.
Določba drugega odstavka 12. člena tega zakona se prične
uporabljati s konstituiranjem novih občinskih organov po rednih lokalnih
volitvah v letu 1998.
19. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi zakona o lokalni samoupravi
– ZLS-I (Uradni list RS, št. 10/98)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
lokalni samoupravi – ZLS-J (Uradni list RS, št. 74/98)
spreminja 100. člen zakona tako, da se glasi:
»100. člen
Prvi občinski sveti občin, ustanovljenih z zakonom o
ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94,
69/94 – popr. in 69/94) na območju posameznih prejšnjih občin, morajo v treh
mesecih po uveljavitvi tega zakona, vendar najkasneje do 30. 11. 1998, opraviti
delitev premoženja, ki je ob ustanovitvi prešlo v njihovo skupno lastnino in
urediti vsa druga medsebojna premoženjskopravna razmerja.
Dokler občinski sveti občin ne sklenejo sporazuma iz
prejšnjega odstavka, opravljajo posle rednega upravljanja s še nerazdeljenim
skupnim premoženjem organi občine, na katere območju je premoženje, oziroma
organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.
Osnova za delitev premoženja je zlasti:
-
število prebivalstva;
-
udeležba posameznih delov občine v zagotavljanju premoženja občine;
-
lastna udeležba posameznih delov občine pri izgradnji ali oblikovanju
premoženja v občini;
-
obstoječa bremena občin ter terjatve, ki bodo dospevale v naslednjih
letih.
Če pride do spora glede delitve premoženja sprte strani
oblikujejo arbitražo, v kateri sodeluje predstavnik vlade, ter enako število
predstavnikov sprtih strani.
Če spora tudi z arbitražo ni mogoče rešiti oziroma arbitraže
ni bilo mogoče oblikovati, odloči upravno sodišče v upravnem sporu meritorno.
Če postopek ureditve premoženjskopravnih vprašanj med
občinami ter delitev premoženja ni zaključena v roku iz prvega odstavka tega
člena, se premoženje razdeli v skladu z določbami 51.c člena tega zakona.
Iz naslova ureditve medsebojnih premoženjskopravnih razmerij
ter delitve premoženja med občinami po tem zakonu se ne obračunava in ne
plačuje prometnega davka.«;
črta 100.a člen zakona:
»100.a člen
(črtan)«;
spreminja 100.b člen zakona tako, da se glasi:
»100.b člen
Če ta zakon ne določa drugače, se do sistemske ureditve plač
in delovnih razmerij za občinske funkcionarje smiselno uporabljajo določbe
zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list SRS, št. 30/90, 18/91,
22/91 ter Uradni list RS, št. 2/91-I in 4/93) in določbe zakona o razmerjih
plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni
list RS, št. 18/94 in 36/96).
Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico
do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziroma do dela plače, če funkcijo
opravljajo nepoklicno. Najvišje vrednotena funkcija v občini je funkcija
župana.
Občine se razvrstijo v skupine po številu prebivalcev. V
posamezni skupini občin se določijo naslednji količniki za najvišje vrednoteno
funkcijo:
-
v prvi skupini občin, ki imajo nad 100 000 prebivalcev 9,0
-
v drugi skupini občin, ki imajo od 30 001 do 100 000 prebivalcev 8,5
-
v tretji skupini občin, ki imajo od 15 001 do 30 000 prebivalcev 8,0
-
v četrti skupini občin, ki imajo od 10 001 do 15 000 prebivalcev 7,5
-
v peti skupini občin, ki imajo od 5 001 do 10 000 prebivalcev 7,0
-
v šesti skupini občin, ki imajo od 3 001 do 5 000 prebivalcev 5,0
-
v sedmi skupini občin, ki imajo do 3 000 prebivalcev 3,5
Občinski funkcionarji so upravičeni do dodatka za opravljanje
funkcije (funkcijski dodatek).
Dodatek za opravljanje funkcije župana (funkcijski dodatek) v
Mestni občini Ljubljana je 90%, Mestni občini Maribor 75%, v občinah iz druge
skupine 60%, v občinah iz tretje do sedme skupine 50% količnika za najvišje
vrednoteno funkcijo v občini. Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada
plača v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno.
Občinskim funkcionarjem ne pripadajo posebni dodatki po
zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih
lokalnih skupnosti ter po uredbi o količnikih za določitev plače in dodatkih
zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni
list RS, št. 35/96 in 5/98), razen dodatka za delovno dobo.
Plača oziroma del plače podžupana se oblikuje v višini največ
80% plače oziroma dela plače župana, del plače članov občinskega sveta pa
največ do višine 15% plače župana. Višina plače oziroma dela plače podžupana in
dela plače člana občinskega sveta se določi z aktom občinskega sveta.
Za zaposlene v občinski upravi in v službi ožjega dela občine
(krajevni, vaški ali četrtni skupnosti), ki je pravna oseba in ima v skladu s
statutom občine pravico zaposlovati delavce, se uporabljajo predpisi o delovnih
razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Za delovno mesto
tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske uprave se smiselno
uporabljajo določbe, ki urejajo delovno razmerje in plače načelnikov upravnih
enot, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Glede na izobrazbo tajnika občine in predstojnika organa
skupne občinske uprave, določene z aktom občinskega sveta v skladu z 49.d
členom zakona, je količnik za določitev osnovne plače tajnika občine in
predstojnika organa skupne občinske uprave z univerzitetno ali visoko strokovno
izobrazbo 6,4, tajnika občine do 5000 prebivalcev z univerzitetno ali visoko
strokovno izobrazbo 6,00, tajnika občine z višjo strokovno izobrazbo pa 5,3.
Količnik za določitev osnovne plače tajnika občine s srednjo izobrazbo je 3,00.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»43. člen
Zakone, ki urejajo naloge, ki se nanašajo na razvoj mest, je
treba uskladiti s tem zakonom do 1. 1. 2000.
44. člen
Občinski sveti morajo uskladiti statute in druge splošne akte
občin s tem zakonom do 31. 3. 1999.
Določbe tega zakona, na podlagi katerih:
-
občinski svet predstavlja, ga sklicuje in vodi njegove seje župan,
-
se imenujejo podžupani,
-
se oblikujejo delovna telesa občinskega sveta,
-
se določa nepoklicno opravljanje občinskih funkcij in pravica župana ter
podžupana, da se odločita za poklicno opravljanje svoje funkcije,
-
se oblikujejo in izplačujejo plače občinskih funkcionarjev,
se začno uporabljati s konstituiranjem novih občinskih organov
in s prevzemom funkcij občinskih funkcionarjev po rednih lokalnih volitvah v
letu 1998.
45. člen
Tajniki občin, ki jim z dnem uveljavitve tega zakona preneha
funkcija, nadaljujejo z vodenjem občinskih uprav, če s tem soglašajo. Z aktom o
imenovanju se ugotovi prenehanje funkcije in opravi razporeditev na delovno
mesto tajnika občine, za katerega se lahko uporablja še naziv direktor občinske
uprave.
Če tajnik občine ne nadaljuje z delom, ima pravico, da se v
tridesetih dneh po prenehanju funkcije vrne na delovno mesto, ki ustreza
njegovi izobrazbi in ga je opravljal pred imenovanjem za tajnika občine oziroma
pravico do razporeditve na delovno mesto v občinski upravi, ki ustreza njegovi
izobrazbi, znanju in zmožnostim v skladu z zakonom.
Če se tajnik občine ne vrne na prejšnje delovno mesto, ne
sprejme razporeditve oziroma ga ni mogoče razporediti ker ni prostega delovnega
mesta, ima pravico do nadomestila plače v višini, ki bi jo prejemal, če bi
opravljal delo tajnika občine, vendar najdlje tri mesece od vročitve sklepa o
razrešitvi.
Z dnem uveljavitve tega zakona se ukinejo delovna mesta
dosedanjih sekretarjev občinskih svetov. Če je sekretar občinskega sveta
delavec občinske uprave, se delavca razporedi na drugo delovno mesto v občinski
upravi, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim v skladu z zakonom.
46. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odločba o razveljavitvi tretjega odstavka 51.b
člena, 51.c člena ter prvega, drugega in šestega odstavka 100. člena zakona o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 59/99)
spreminja 100. člena zakona tako, da se glasi:
»100. člen
Prvi občinski sveti občin, ustanovljenih z zakonom o
ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94,
69/94 – popr. in 69/94) na območju posameznih prejšnjih občin, morajo v treh
mesecih po uveljavitvi tega zakona, vendar najkasneje do 30. 11. 1998, opraviti
delitev premoženja, ki je ob ustanovitvi prešlo v njihovo skupno lastnino in
urediti vsa druga medsebojna premoženjskopravna razmerja. (razveljavljen)
Dokler občinski sveti občin ne sklenejo sporazuma iz
prejšnjega odstavka, opravljajo posle rednega upravljanja s še nerazdeljenim
skupnim premoženjem organi občine, na katere območju je premoženje, oziroma
organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada. (razveljavljen)
Osnova za delitev premoženja je zlasti:
-
število prebivalstva;
-
udeležba posameznih delov občine v zagotavljanju premoženja občine;
-
lastna udeležba posameznih delov občine pri izgradnji ali oblikovanju
premoženja v občini;
-
obstoječa bremena občin ter terjatve, ki bodo dospevale v naslednjih
letih.
Če pride do spora glede delitve premoženja sprte strani
oblikujejo arbitražo, v kateri sodeluje predstavnik vlade, ter enako število predstavnikov
sprtih strani.
Če spora tudi z arbitražo ni mogoče rešiti oziroma arbitraže
ni bilo mogoče oblikovati, odloči upravno sodišče v upravnem sporu meritorno.
Če postopek ureditve premoženjskopravnih vprašanj med
občinami ter delitev premoženja ni zaključena v roku iz prvega odstavka tega
člena, se premoženje razdeli v skladu z določbami 51.c člena tega zakona. (razveljavljen)
Iz naslova ureditve medsebojnih premoženjskopravnih razmerij
ter delitve premoženja med občinami po tem zakonu se ne obračunava in ne
plačuje prometnega davka.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
lokalni samoupravi – ZLS-K (Uradni list RS, št. 70/00)
spreminja 100. člen zakona tako, da se glasi:
»100. člen
Občine, ustanovljene do uveljavitve zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (ZLS-K), razdelijo skupno premoženje, v
skladu z določbami prvega in drugega odstavka 51.b člena zakona, v skupnem roku
šest mesecev. Rok začne teči z dnem uveljavitve zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (ZLS-K).
Dokler občine ne sklenejo sporazuma iz prejšnjega odstavka,
opravljajo posle rednega upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem
organi občine, na katere območju je premoženje, ob soglasju vseh občin,
ustanovljenih na območju posameznih prejšnjih občin. Ustanoviteljske pravice do
skupnih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov pa izvršujejo organi občine,
v kateri je njihov sedež, v soglasju z organi drugih občin, za območje katerih
je bil ustanovljen javni zavod, javno podjetje ali sklad. Soglasje je lahko
splošno in dano v naprej. Če občina ne odreče soglasja v petnajstih dneh od
prejema pisnega predloga, se šteje, da je soglasje dano.
Osnova za delitev premoženja je zlasti:
-
število prebivalstva;
-
udeležba posameznih delov občine v zagotavljanju premoženja občine;
-
lastna udeležba posameznih delov občine pri izgradnji ali oblikovanju
premoženja v občini;
-
obstoječa bremena občin ter terjatve, ki bodo dospevale v naslednjih
letih.
Če občine ne sklenejo sporazuma v šestih mesecih po
uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-K), morajo ustanoviti arbitražo. Za ustanovitev, sestavo, postopek in
odločanje arbitraže se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek,
kolikor ni s tem zakonom določeno drugače. Arbitražo ustanovijo župani z
arbitražno pogodbo v tridesetih dneh od poteka roka iz prvega odstavka tega
člena. Z arbitražno pogodbo opredelijo župani sporni predmet in določijo
pristojnost arbitraže, način določitve postopka pred arbitražo, kraj zasedanja
arbitraže in čas začetka dela arbitraže ter pravice in obveznosti strank v
arbitražnem postopku. Vsaka občina imenuje v arbitražo po enega arbitra. Enega
arbitra, ki je predsednik arbitraže, pa imenuje vlada. Arbiter ne more biti
občinski funkcionar, delavec občinske uprave ali poslovodni delavec oziroma
delavec javnega sklada, javnega zavoda, javnega podjetja oziroma družbe ter
druge organizacije, ki je uporabnik sredstev proračuna občine – stranke
arbitraže ali oseba, ki je z občino v trajnih poslovnih odnosih oziroma je od
nje odvisna, ali druga oseba, ki zaradi izločitvenih razlogov iz 70. člena
zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99), ne more opravljati
sodniške funkcije. Občine imenujejo arbitre v tridesetih dneh od poteka roka iz
prvega odstavka tega člena. Arbitraža razsoja po postopku, ki ga v skladu z
arbitražno pogodbo določi sama ter po pravičnosti. Arbitraža sprejme odločitev
z glasovanjem. Posamezni arbiter ima tolikšno število glasov, kot znaša
razmerje med številom prebivalcev v občini, ki ga je imenovala in številom vseh
prebivalcev na območju občin, ki so arbitražo ustanovile. Arbitražna odločba je
sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh arbitrov, ki so glasovali in če zanjo
glasujejo arbitri, ki imajo najmanj polovico glasov in če ji arbiter, ki ga je
imenovala vlada, ne nasprotuje. Postopek pred arbitražo mora biti končan v
šestih mesecih od poteka roka iz prvega odstavka tega člena.
Če spora tudi z arbitražo ni mogoče rešiti oziroma arbitraže
ni bilo mogoče oblikovati, odloči upravno sodišče v upravnem sporu meritorno.
Občine so dolžne vložiti predlog pri upravnem sodišču. Če tega ne storijo v
tridesetih dneh po preteku roka za arbitražni postopek, vloži predlog državni
pravobranilec na zahtevo vlade. O sporih v zvezi z ureditvijo medsebojnih
premoženjskopravnih razmerij in delitve premoženja občin odloča upravno sodišče
hitro in prednostno.
Upravno sodišče z odločbo razdeli premoženje v skladu z
načinom sporazumne delitve, če je na podlagi načina sporazumne razdelitve
premoženja, ki so ga sprejeli vsi občinski sveti, sporazum podpisalo več kot
polovica županov. Predlog mora vložiti vsaj ena občina v tridesetih dneh od
poteka roka za sklenitev sporazuma iz prvega odstavka tega člena.
Iz naslova ureditve medsebojnih premoženjskopravnih razmerij
ter delitve premoženja med občinami po tem zakonu se ne obračunava in ne
plačuje davka.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»10. člen
Občinski sveti morajo uskladiti statute s tem zakonom v
šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
11. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o samoprispevku – ZSam-1 (Uradni list
RS, št. 87/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»30. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
lokalni samoupravi – ZLS-L (Uradni list RS, št. 51/02)
spreminja 100.b člen zakona tako, da se glasi:
»100.b člen
Če ta zakon ne določa drugače, se do sistemske ureditve plač
in delovnih razmerij za občinske funkcionarje smiselno uporabljajo določbe
zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list SRS, št. 30/90, 18/91,
22/91 ter Uradni list RS, št. 2/91-I in 4/93) in določbe zakona o razmerjih
plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni
list RS, št. 18/94 in 36/96).
Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji
pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziroma do plačila za
opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Najvišje vrednotena
funkcija v občini je funkcija župana.
Občine se razvrstijo v skupine po številu prebivalcev. V
posamezni skupini občin se določijo naslednji količniki za najvišje vrednoteno
funkcijo:
-
v prvi skupini občin, ki imajo nad 100 000 prebivalcev 9,0
-
v drugi skupini občin, ki imajo od 30 001 do 100 000 prebivalcev 8,5
-
v tretji skupini občin, ki imajo od 15 001 do 30 000 prebivalcev 8,0
-
v četrti skupini občin, ki imajo od 10 001 do 15 000 prebivalcev 7,5
-
v peti skupini občin, ki imajo od 5 001 do 10 000 prebivalcev 7,0
-
v šesti skupini občin, ki imajo od 3 001 do 5 000 prebivalcev 5,0
-
v sedmi skupini občin, ki imajo do 3 000 prebivalcev 3,5
Občinski funkcionarji so upravičeni do dodatka za opravljanje
funkcije (funkcijski dodatek).
Dodatek za opravljanje funkcije župana (funkcijski dodatek) v
Mestni občini Ljubljana je 90%, Mestni občini Maribor 75%, v občinah iz druge
skupine 60%, v občinah iz tretje do sedme skupine 50% količnika za najvišje
vrednoteno funkcijo v občini. Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada
plača v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno.
Višina plače oziroma plačila za opravljanje funkcije podžupana
in plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta se določi z aktom
občinskega sveta. Plače oziroma plačila za opravljanje funkcije so lahko
določena s količniki ali odstotki od plače župana, brez njegovega dodatka za
delovno dobo. Plača podžupana, ki opravlja funkcijo poklicno, ne sme presegati
80% plače župana. Če opravlja funkcijo nepoklicno, pa mu pripada plačilo za
opravljanje funkcije, določeno največ v višini 40% plače župana. Plačilo za
opravljanje funkcije člana občinskega sveta je sejnina za udeležbo na seji
občinskega sveta oziroma seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek
sejnin vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se
izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 15% letne plače župana.
Občinskim funkcionarjem ne pripadajo posebni dodatki po
predpisih o plačah v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih
skupnosti, razen dodatka za delovno dobo, ki pripada občinskemu funkcionarju,
ki opravlja funkcijo poklicno.
Za zaposlene v občinski upravi in v službi ožjega dela občine
(krajevni, vaški ali četrtni skupnosti), ki je pravna oseba in ima v skladu s
statutom občine pravico zaposlovati delavce, se uporabljajo predpisi o delovnih
razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Za delovno mesto
tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske uprave se smiselno
uporabljajo določbe, ki urejajo delovno razmerje in plače načelnikov upravnih
enot, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Glede na izobrazbo tajnika občine in predstojnika organa
skupne občinske uprave, določene z aktom občinskega sveta v skladu z 49.d
členom zakona, je količnik za določitev osnovne plače tajnika občine in
predstojnika organa skupne občinske uprave z univerzitetno ali visoko strokovno
izobrazbo 6,4, tajnika občine do 5000 prebivalcev z univerzitetno ali visoko
strokovno izobrazbo 6,00, tajnika občine z višjo strokovno izobrazbo pa 5,3.
Količnik za določitev osnovne plače tajnika občine s srednjo izobrazbo je 3,00.
Občinski svet s svojim aktom določi merila za določanje plač
direktorjev javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in agencij, katerih
ustanovitelj je občina ter plačil za opravljanje nalog predstavnikov
ustanovitelja v njihovih organih, če z zakonom ni določeno drugače. Na podlagi
meril določene osnovne plače direktorjev ne smejo presegati plače župana.
Merila za določanje plač direktorjev skupnih javnih podjetij,
javnih skladov in agencij določi organ iz četrtega odstavka 61. člena tega
zakona. Na podlagi meril določene plače ne smejo presegati najvišje plače
župana občin ustanoviteljic.«;
dodaja 101.a člen zakona, ki se glasi:
»101.a člen
Občine Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik,
Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto,
Puconci, Rogašovci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče so dolžne
zagotoviti pravico v občini naseljene romske skupnosti do enega predstavnika v
občinskem svetu do rednih lokalnih volitev v letu 2002.«;
dodaja 101.b člen zakona, ki se glasi:
»101.b člen
Mandatna doba članov občinskega sveta in župana Mestne občine
Koper, ki so bili izvoljeni na podlagi zakona o razpisu rednih lokalnih volitev
v Mestni občini Koper (Uradni list RS, št. 53/99), traja do potrditve mandatov
novoizvoljenih članov občinskega sveta in župana na rednih lokalnih volitvah v
letu 2002.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o
razpisu rednih lokalnih volitev v Mestni občini Koper (Uradni list RS, št.
53/99).«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»16. člen
Občine morajo uskladiti svoje splošne akte s tem zakonom v 60
dneh po njegovi uveljavitvi.
Določba 6. člena tega zakona, v kolikor se nanaša na položaj
tajnika občine po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev, se uveljavi po
uveljavitvi zakona o javnih uslužbencih.
Določba 9. člena tega zakona, ki se nanaša na tretji odstavek
50.a člena zakona, se uveljavi po uveljavitvi zakona o inšpekcijskem nadzoru.
Z dnem objave aktov iz tretjega odstavka 86.a člena zakona
pridobita lastnost reprezentativnosti Skupnost občin Slovenije in Združenje
občin Slovenije.
Združenji iz prejšnjega odstavka morata izpolniti kriterije o
reprezentativnosti iz sedmega odstavka 86.a člena zakona v roku treh let po
uveljavitvi tega zakona, sicer se z odločbo status reprezentativnosti odvzame.
17. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
lokalni samoupravi – ZLS-M (Uradni list RS, št. 72/05)
spreminja 100.b člen zakona tako, da se glasi:
»100.b člen
Če ta zakon ne določa drugače, se do sistemske ureditve plač
in delovnih razmerij za občinske funkcionarje smiselno uporabljajo določbe
zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list SRS, št. 30/90, 18/91,
22/91 ter Uradni list RS, št. 2/91-I in 4/93) in določbe zakona o razmerjih
plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni
list RS, št. 18/94 in 36/96).
Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji
pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziroma do plačila za
opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Najvišje vrednotena
funkcija v občini je funkcija župana.
Občine se razvrstijo v skupine po številu prebivalcev. V
posamezni skupini občin se določijo naslednji količniki za najvišje vrednoteno
funkcijo:
-
v prvi skupini občin, ki imajo nad 100 000 prebivalcev 9,0
-
v drugi skupini občin, ki imajo od 30 001 do 100 000 prebivalcev 8,5
-
v tretji skupini občin, ki imajo od 15 001 do 30 000 prebivalcev 8,0
-
v četrti skupini občin, ki imajo od 10 001 do 15 000 prebivalcev 7,5
-
v peti skupini občin, ki imajo od 5 001 do 10 000 prebivalcev 7,0
-
v šesti skupini občin, ki imajo od 3 001 do 5 000 prebivalcev 5,0
-
v sedmi skupini občin, ki imajo do 3 000 prebivalcev 3,5
Občinski funkcionarji so upravičeni do dodatka za opravljanje
funkcije (funkcijski dodatek).
Dodatek za opravljanje funkcije župana (funkcijski dodatek) v
Mestni občini Ljubljana je 90%, Mestni občini Maribor 75%, v občinah iz druge
skupine 60%, v občinah iz tretje do sedme skupine 50% količnika za najvišje
vrednoteno funkcijo v občini. Če župan oziroma podžupan opravlja funkcijo
nepoklicno, mu pripada plača v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo
opravljal poklicno.
Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je
sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta oziroma seji delovnega telesa
občinskega sveta. Letni znesek sejnin vključno s sejninami za seje delovnih teles
občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme
presegati 15% letne plače župana.
Občinskim funkcionarjem ne pripadajo posebni dodatki po
predpisih o plačah v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih
skupnosti, razen dodatka za delovno dobo, ki pripada občinskemu funkcionarju,
ki opravlja funkcijo poklicno.
Za zaposlene v občinski upravi in v službi ožjega dela občine
(krajevni, vaški ali četrtni skupnosti), ki je pravna oseba in ima v skladu s
statutom občine pravico zaposlovati delavce, se uporabljajo predpisi o delovnih
razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Za delovno mesto
tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske uprave se smiselno
uporabljajo določbe, ki urejajo delovno razmerje in plače načelnikov upravnih
enot, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Glede na izobrazbo tajnika občine in predstojnika organa
skupne občinske uprave, določene z aktom občinskega sveta v skladu z 49.d
členom zakona, je količnik za določitev osnovne plače tajnika občine in
predstojnika organa skupne občinske uprave z univerzitetno ali visoko strokovno
izobrazbo 6,4, tajnika občine do 5000 prebivalcev z univerzitetno ali visoko
strokovno izobrazbo 6,00, tajnika občine z višjo strokovno izobrazbo pa 5,3.
Količnik za določitev osnovne plače tajnika občine s srednjo izobrazbo je 3,00.
Merila za določitev plače direktorja in plačil predstavnikov
ustanovitelja javnega podjetja določi s svojim aktom občinski svet občine
ustanoviteljice oziroma organ občin soustanoviteljic iz četrtega odstavka 61.
člena tega zakona. V skladu z merili določena plača direktorja javnega podjetja
ne sme presegati plače župana občine ustanoviteljice, plača direktorja skupnega
javnega podjetja pa ne sme presegati najvišje plače župana občin
soustanoviteljic. Za primerjavo se ne upošteva dodatkov za delovno dobo.
Plačni razred za določitev osnovne plače ravnatelja ali
direktorja skupnega javnega zavoda, skupne javne agencije ali skupnega javnega
sklada določi s soglasjem ministra, pristojnega za posamezno področje, organ
občin soustanoviteljic iz četrtega odstavka 61. člena tega zakona.«;
spreminja 16. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi – ZLS-L (Uradni list RS, št. 51/02)
tako, da se glasi:
»16. člen
Občine morajo uskladiti svoje splošne akte s tem zakonom v 60
dneh po njegovi uveljavitvi.
Določba 6. člena tega zakona, v kolikor se nanaša na položaj
tajnika občine po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev, se uveljavi po
uveljavitvi zakona o javnih uslužbencih.
Določba 9. člena tega zakona, ki se nanaša na tretji odstavek
50.a člena zakona, se uveljavi po uveljavitvi zakona o inšpekcijskem nadzoru.
Z dnem objave aktov iz tretjega odstavka 86.a člena zakona
pridobita lastnost reprezentativnosti Skupnost občin Slovenije in Združenje
občin Slovenije.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Naselja, za katera je bilo s sklepom državnega zbora
ugotovljeno, da imajo status mesta, ta status ohranijo.
34. člen
V občinah, v katerih je podžupan imenovan, se začne
uporabljati določba 15. člena tega zakona, ki spreminja prvi in drugi odstavek
33.a člena zakona, po prenehanju mandata podžupana oziroma po prvih rednih
volitvah po uveljavitvi tega zakona. Do začetka uporabe 15. člena tega zakona
pa se še naprej uporablja določba prvega in drugega odstavka 33.a člena Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl.
US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US,
44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 51/02 in
108/03 – odl. US).
Določba 31. člena tega zakona se v delu, s katerim sta
spremenjena peti in šesti odstavek 100.b člena zakona, začne uporabljati z
dnem, ko se začne uporabljati odlok, ki razporeja funkcije v plačne razrede, do
takrat pa se še naprej uporabljata določbi petega in šestega odstavka 100.b
člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US,
45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 –
odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00,
51/02 in 108/03 – odl. US).
35. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
postopku za ustanovitev občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS,
št. 44/96).
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati peti
odstavek 24. člena in tretji odstavek 104. člena Zakona o lokalnih volitvah
(Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95, 51/02, 73/03 – odl. US, 54/04 –
ZDoh-1).
36. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odločba o razveljavitvi tretjega odstavka 14.a
člena Zakona o lokalni samoupravi, o delni razveljavitvi sklepa Državnega zbora
po drugem odstavku 14.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 21/06)
v zvezi z razveljavitvijo tretjega odstavka 14.a člena zakona določa:
»Razveljavitev začne učinkovati po poteku enega leta od
objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin
in občin – ZSPDPO (Uradni list RS, št. 14/07)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»41. člen
(začetek veljavnosti in
uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po uveljavitvi,
razen 11. in 12. člena tega zakona, ki se začneta uporabljati z dnem
uveljavitve tega zakona.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
lokalni samoupravi – ZLS-N (Uradni list RS, št. 60/07)
črta 100.b člen zakona:
»100.b člen
(črtan)«;
ter vsebuje naslednji prehodni in končno
določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
27. člen
Določbi 6. in 14. člena tega zakona, ki urejata
nezdružljivost, se začneta uporabljati po prvih rednih volitvah po uveljavitvi
tega zakona razen v delu drugega odstavka 14. člena, s katerim je črtano
besedilo »in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti«, ki se začne
uporabljati z uveljavitvijo tega zakona.
28. člen
Ne glede na določbo 101.a člena tega zakona morajo občine, na
območju katerih bo v skladu z uredbo iz 15. člena tega zakona opredeljena
avtohtonost naseljene romske skupnosti, v statutu uskladiti sestavo občinskega
sveta in zagotoviti predstavnika Romov v občinskem svetu do prvih naslednjih
rednih volitev v občinski svet po uveljavitvi uredbe.
29. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi
– ZLS-O (Uradni list RS, št. 76/08)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
lokalni samoupravi – ZLS-P (Uradni list RS, št. 79/09)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4. člen
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, št. 60/07) se 28. člen črta.
5. člen
Šteje se, da je članu občinskega sveta ali županu, ki je do
uveljavitve tega zakona podal pisno odstopno izjavo, s katero je bil občinski
svet seznanjen, pa ni s svojim aktom ugotovil, da so nastali razlogi za
prenehanje mandata, mandat prenehal z dnem uveljavitve tega zakona in se začne
postopek za nadomestitev člana občinskega sveta ali postopek za izvolitev
novega župana.
6. člen
Volitve člana občinskega sveta, predstavnika romske skupnosti
v Občini Grosuplje, morajo biti opravljene najpozneje v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona. Volitve razpiše Občinski svet Občine Grosuplje v 30
dneh po uveljavitvi tega zakona, izvedejo pa se v rokih, ki veljajo za ponovne
volitve v občinski svet.
Če občinski svet volitev ne razpiše v roku iz prejšnjega
odstavka, jih razpiše Državna volilna komisija v osmih dneh po izteku roka iz
prejšnjega odstavka.
7. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
lokalni samoupravi – ZLS-R (Uradni list RS, št. 51/10)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
8. člen
Postopki s predlogi za spremembo območij občin, ustanovitev
novih občin in ustanovitev novih mestnih občin, o katerih pred uveljavitvijo
tega zakona ni bil razpisan referendum, se z dnem uveljavitve tega zakona
ustavijo.
Postopki s predlogi za spremembo območij občin, ustanovitev
novih občin in ustanovitev novih mestnih občin, o katerih je bil pred
uveljavitvijo tega zakona razpisan referendum, se nadaljujejo in končajo po
določbah, ki so te postopke urejale pred uveljavitvijo tega zakona.
9. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon za uravnoteženje javnih financ –ZUJF
(Uradni list RS, št. 40/12)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»VI. DEL
KONČNA DOLOČBA
251. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ
občin – ZUUJFO (Uradni list RS, št. 14/15) določa tudi:
»III. DEL
PREHODNE DOLOČBE K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM ZAKONOV
3. ZAKON O LOKALNI SAMOUPRAVI
28. člen
Določbe občinskih statutov in drugih splošnih aktov občine je
treba uskladiti s tem zakonom najpozneje v šestih mesecih po njegovi
uveljavitvi.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»IV. KONČNA DOLOČBA
31. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o stvarnem premoženju države in
samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS-1 (Uradni list RS, št. 11/18) vsebuje naslednjo končno določbo:
»99. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
lokalni samoupravi – ZLS-S (Uradni list RS, št. 30/18) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
11. člen
Občinske statute in druge splošne akte občin je treba
uskladiti s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi.
Postopki za izvedbo referenduma, začeti do uveljavitve tega
zakona, se dokončajo v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS,
št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,
14/15 – ZUUJFO in 11/18 – ZSPDSLS-1).
12. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih
ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za
državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP-A (Uradni list RS, št. 61/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»54. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 22., 26., 28., 33.,
33.a, 33.b, 34., 35., 37., 38., 58., 61.a in 102. člen uporabljajo od
13. marca 2020, 69. in 108. člen pa od 11. aprila 2020.«.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in
odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUOOPE (Uradni list RS, št. 80/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»85. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.