Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o minimalni
plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999 -
2001 obsega:
-
Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za
letni dopust v obdobju 1999 - 2001 – ZMPUPR (Uradni list RS, št. 39/99 z dne
25. 5. 1999),
-
Zakon o izjemnem znižanju davčne obveznosti – ZIZDO (Uradni list RS, št.
44/00 z dne 26. 5. 2000),
-
Zakon o dopolnitvah zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač
in o regresu za letni dopust v obdobju 1999 - 2001 – ZMPUPR -A (Uradni list RS,
št. 124/00 z dne 29. 12. 2000).
ZAKON
O MINIMALNI PLAČI, O NAČINU
USKLAJEVANJA PLAČ IN O REGRESU ZA LETNI DOPUST V OBDOBJU 1999–2001
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se določa:
-
minimalna plača in način usklajevanja minimalne plače,
-
način usklajevanja izhodiščnih plač, in osnov za določanje plač, ki so
določene z zakoni (v nadaljnjem besedilu: plače) za obdobje 1999–2001,
-
način usklajevanja zajamčenih osebnih dohodkov in sredstev za zajamčene
osebne dohodke,
-
dodatek zaradi učinkov uvedbe davka na dodano vrednost zaposlenim, ki
prejemajo plačo pod povprečjem RS,
-
način povečevanja plač zaposlenih za katere ne veljajo tarifni deli
kolektivnih pogodb,
-
obseg možnih izplačil sredstev za plače iz naslova rezultatov
poslovanja,
-
višino regresa za letni dopust.
Ne glede na določbe tega zakona se lahko
minimalna plača ter način usklajevanja plač s socialnim sporazumom uredita
drugače, vendar ne manj ugodno kot določa ta zakon.
2. člen
Zakon velja za vse delodajalce, ki
zaposlujejo delavce v Republiki Sloveniji in za vse pri njih zaposlene delavce.
2. MINIMALNA PLAČA
3. člen
Minimalna plača pripada zaposlenemu
delavcu, za opravljeno delo v polnem ali z njim izenačenem delovnem času,
določenem z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.
Minimalna plača za mesec januar 1999 je
68.223 tolarjev.
4. člen
Minimalna plača se usklajuje z rastjo cen
življenjskih potrebščin na način usklajevanja, ki velja za usklajevanje
izhodiščnih plač zaposlenih v RS.
5. člen
Poleg uskladitve iz prejšnjega člena se
minimalna plača v tekočem letu dodatno uskladi v primeru, da:
-
minimalna plača v preteklem letu v povprečju leta ni dosegla 58%
povprečne plače zaposlenih po kolektivnih pogodbah v predelovalnih dejavnostih
(Področje D Standardne klasifikacije dejavnosti), po podatkih Agencije Republike
Slovenije za plačilni promet, in
-
je bila v preteklem letu dosežena rast bruto domačega proizvoda.
Minimalna plača se uskladi za odstotek
razlike med povprečno minimalno plačo v preteklem letu in višino, ki ustreza
58% povprečne plače zaposlenih po kolektivnih pogodbah iz prejšnjega odstavka v
preteklem letu. Ne glede na ugotovljeni odstotek razlike pa se uskladitev
opravi največ za ugotovljeni odstotek rasti bruto domačega proizvoda v
preteklem letu po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: SURS).
Uskladitev se opravi pri izplačilih plač za
mesec avgust.
6. člen
Odstotek za katerega se uskladi minimalna
plača ugotovi Ekonomsko socialni svet (v nadaljnjem besedilu: ESS).
7. člen
Na podlagi ugotovljenega odstotka iz
prejšnjega člena minister pristojen za delo določi znesek minimalne plače in ga
objavi v Uradnem listu RS.
3. ENOTNI ELEMENTI PLAČNE POLITIKE V OBDOBJU 1999–2001
1. Usklajevanje plač in izplačevanje
dodatka v letu 1999
8. člen
Plače (izhodiščne plače po kolektivnih
pogodbah in osnove za določanje plač) za naslednji mesec po uveljavitvi davka
na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) se uskladijo za 85% rasti cen
življenjskih potrebščin od vključno januarja 1999 do konca meseca pred
uveljavitvijo DDV.
9. člen
Če rast cen življenjskih potrebščin (brez
učinkov rasti cen zaradi uvedbe DDV) v letu 1999 pred koncem leta doseže 6,8%
glede na december 1998, se plače za naslednji mesec, po mesecu v katerem je
bilo to doseženo, uskladijo za 85% ugotovljene rasti cen življenjskih
potrebščin v tem obdobju.
Pri izračunu rasti cen življenjskih
potrebščin iz prejšnjega odstavka se izloči rast cen življenjskih potrebščin iz
naslova uvedbe DDV tako, da se za prve tri mesece veljavnosti DDV namesto
dejanske mesečne rasti, upošteva povprečna mesečna rast cen življenjskih
potrebščin v treh mesecih pred uvedbo DDV.
10. člen
(prenehal
veljati)
11. člen
(prenehal
veljati)
12. člen
(prenehal
veljati)
2. Usklajevanje plač v letu 2000
13. člen
Plače za mesec januar 2000 se uskladijo za
85% rasti cen življenjskih potrebščin (brez učinkov rasti cen zaradi uvedbe
DDV) v obdobju, ki še ni bilo upoštevano pri zadnji uskladitvi.
Če je bila v letu 1999 pred koncem leta
presežena 6,8% rast cen življenjskih potrebščin (brez učinkov DDV) glede na
december 1998 in so bile plače zato predhodno usklajene, se ob uskladitvi plač
za januar 2000 za obdobje, ki ni bilo upoštevano pri zadnji uskladitvi,
upošteva 100% ugotovljene rasti cen življenjskih potrebščin.
Za izločanje učinka DDV na rast cen
življenjskih potrebščin se uporabi način iz drugega odstavka 9. člena tega
zakona.
14. člen
Če rast cen življenjskih potrebščin v letu
2000 pred koncem leta doseže 4% glede na december 1999, se plače za naslednji
mesec uskladijo za 85% ugotovljene rasti cen življenjskih potrebščin od začetka
leta.
3. Usklajevanje plač v letu 2001
15. člen
Plače za mesec januar 2001 se uskladijo za
85% rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju, ki še ni bilo upoštevano pri
zadnji uskladitvi, pa do konca leta 2000.
Če je bila v letu 2000 pred koncem leta
presežena rast cen življenjskih potrebščin 4% glede na december 1999 in so bile
plače zato predhodno usklajene, se pri januarski uskladitvi plač upošteva 85%
rasti cen življenjskih potrebščin za razliko do 5% rasti, za razliko v rasti
nad 5% pa se upošteva 100% rast cen življenjskih potrebščin.
Pri usklajevanju plač glede na rast cen
življenjskih potrebščin se ne upoštevajo cene tobačnih izdelkov in alkoholnih
pijač.
Rast cen v skladu s prejšnjim odstavkom
objavlja Statistični urad Republike Slovenije.
4. Usklajevanje zajamčenega osebnega
dohodka
16. člen
Način usklajevanja, ki velja za plače po
tem zakonu se uporablja tudi za usklajevanje zajamčenega osebnega dohodka, in
obsega sredstev za zajamčene osebne dohodke, v skladu z zakonom o zajamčenih
osebnih dohodkih (Uradni list RS, št. 48/90 in 38/94).
5. Ugotovitev količnika za povečanje plač
17. člen
Minister, pristojen za delo, ugotovi
odstotek povečanja plač zaradi uskladitve plač z rastjo cen življenjskih
potrebščin in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
6. Plače zaposlenih za katere ne veljajo
kolektivne pogodbe
18. člen
Plače zaposlenih, za katere ne veljajo
kolektivne pogodbe ne smejo naraščati hitreje od plač, zaposlenih po kolektivni
pogodbi pri delodajalcu.
Plače zaposlenih, za katere ne veljajo
kolektivne pogodbe, in sicer:
-
pri delodajalcih, za katere velja zakon o razmerjih plač v javnih
zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti;
-
v drugih javnih zavodih in javnih podjetjih;
-
v agencijah in skladih, katerih večinski lastnik in/ali ustanovitelj je
Republika Slovenija, lokalna skupnost, državni organ, javni zavod ali javno
podjetje, in
-
v družbah v večinski lasti države
morajo biti usklajene z merili, ki jih je za
določanje plač teh zaposlenih sprejela Vlada Republike Slovenije.
Plače zaposlenih iz prejšnjega odstavka so
javne.
Delodajalci ob izplačilu plač posebej
prikazujejo število delavcev, katerih plače ne izhajajo iz kolektivne pogodbe,
in celotni obseg sredstev za njihove plače. Delodajalci iz drugega odstavka
tega člena prikazujejo tudi izplačane plače zaposlenih za katere ne veljajo
kolektivne pogodbe.
7. Plače iz naslova rezultatov poslovanja
19. člen
Delodajalci na podlagi doseženih poslovnih
rezultatov v posameznem letu lahko izplačajo delavcem del plače iz naslova
rezultatov poslovanja. Zgornja meja izplačil na delavca je ena povprečna
mesečna plača zaposlenega v letu, obseg sredstev za ta izplačila pri posameznem
delodajalcu pa ne sme presegati 10% mase plač v podjetju oziroma 25%
ugotovljenega celotnega dobička. Ta izplačila se obravnavajo kot plače in se od
njih plačujejo vsi prispevki in davki.
4. REGRES ZA LETNI DOPUST
20. člen
Zaposlenim se regres izplača v višini in na
način določen s kolektivnimi pogodbami vendar najmanj 102.000 tolarjev in
največ 70% povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka
se zaposlenim pri delodajalcih iz drugega odstavka 18. člena tega zakona regres
izplača v višini in na način določen s kolektivno pogodbo, vendar ne more biti
višji kot 70% povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
5. SPREMLJANJE IZVAJANJA ZAKONA IN NADZOR
21. člen
Minister, pristojen za delo izda navodilo
za prikazovanje podatkov o plačah, ki služijo za spremljanje izvajanja tega
zakona.
22. člen
Nadzor nad izvajanjem določil, ki se
nanašajo na minimalno plačo izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Določila glede usklajevanja plač in
izplačevanja regresa za letni dopust nadzirata Davčna uprava Republike
Slovenije in Agencija Republike Slovenije za plačilni promet.
6. KAZENSKE DOLOČBE
23. člen
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev
se za prekršek kaznuje delodajalec, razen državnega organa in organa lokalne
skupnosti, če:
1.
usklajuje plače zaposlenih v nasprotju z 8., 9., 13., 14., in 15. členom
tega zakona,
2.
zaposlenemu delavcu, za katerega ne velja tarifni del kolektivne
pogodbe, izplača povečano plačo v nasprotju z 18. členom tega zakona,
3.
izplačuje plače iz naslova rezultatov poslovanja v nasprotju z 19.
členom tega zakona,
4.
zaposlenemu delavcu izplača regres za letni dopust v nasprotju z 20.
členom tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev
se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pri delodajalcu –
pravni osebi.
24. člen
Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev se takoj
na kraju prekrška kaznuje delodajalec pravna oseba, če ne izplača minimalne
plače zaposlenemu delavcu v skladu z določbami 3., 4., in 5. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se takoj
na kraju prekrška kaznuje delodajalec-posameznik, če stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se takoj
na kraju prekrška kaznuje tudi odgovorna oseba pri delodajalcu – pravni osebi,
če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja
plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999 - 2001 – ZMPUPR (Uradni list
RS, št. 39/99)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
Določbe, ki se nanašajo na usklajevanje
plač se uporabljajo do 30. 6. 2001. Določbe o višini minimalne plače pa se
uporabljajo tudi po 30. 6. 2001, kolikor do tega datuma ni določen nov znesek
minimalne plače.
26. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (Uradni
list RS, št. 40/97 in 9/98).
V času veljavnosti tega zakona se ne
uporabljajo tiste določbe kolektivnih pogodb in drugih predpisov, ki so v
nasprotju s tem zakonom.
27. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o izjemnem znižanju davčne obveznosti –
ZIZDO (Uradni list RS, št. 44/00)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»11. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvah zakona o minimalni plači,
o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999 - 2001 –
ZMPUPR -A (Uradni list RS, št. 124/00)
dodaja 25.a člen zakona:
»25.a člen
Če je do 31. 12. 2000 sklenjen aneks k
dogovoru o politiki plač za obdobje 1999–2001 (Uradni list RS, št. 22/99 in
51/00), oziroma drug dogovor o načinu usklajevanja plač v letu 2001, se ne
glede na določbe tega zakona v obdobju od 1. 1. 2001 do 31. 12. 2001
uporabljajo določbe aneksa k dogovoru o politiki plač oziroma drugega dogovora
o načinu usklajevanja plač v letu 2001.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.