Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno
prečiščeno besedilo Zakona o železniškem prometu obsega:
-
Zakon o železniškem prometu – ZZelP (Uradni list RS, št. 92/99 z dne 12.
11. 1999),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-A (Uradni list
RS, št. 11/01 z dne 16. 2. 2001),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-B (Uradni list
RS, št. 33/01 z dne 5. 5. 2001),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu – ZZelP-C
(Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002).
ZAKON
o železniškem prometu (ZZelP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
Ta zakon določa pogoje za izvajanje
prevoznih storitev v železniškem prometu, določa tiste storitve, ki so na
področju železniškega prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika
Slovenija (v nadaljevanju: država) z obvezno gospodarsko javno službo, določa
javno železniško infrastrukturo, njen status in pogoje za pristop nanjo, določa
način uresničevanja pravice do stavke na področju železniškega prometa, določa
ustanovitev, naloge ter pristojnosti Agencije za železniški promet (v
nadaljnjem besedilu: agencija) in določa način reorganizacije in privatizacije
javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.
2. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo
naslednji pomen:
-
prevozne storitve v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga
v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
-
prevoznik je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje
oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ima za
zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska
družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco (v
nadaljnjem besedilu: prevoznik);
-
upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu:
upravljavec) je oseba javnega prava, ki je odgovorna za pripravo, organizacijo
in vodenje gradnje ter vzdrževanja javne železniške infrastrukture, vodenje
prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
-
pooblaščeni upravljavec je pravna oseba, s katero upravljavec sklene v
imenu in za račun države pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe iz 11.
člena tega zakona;
-
uravnalni organ je ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem
besedilu: ministrstvo), ki skrbi za uveljavljanje temeljnih načel tega zakona
in je pristojno za reševanje pritožb zoper posamične upravne akte agencije, ki
se nanašajo na dodeljevanje vlakovnih poti, določanje uporabnine ter izdajo
licenc in varnostnih spričeval ter druge naloge, ki jih določa zakon;
-
mednarodne storitve prevoza blaga so prevozne storitve, pri katerih vlak
prečka najmanj eno državno mejo med državama, članicama Evropske skupnosti,
lahko je sestavljen in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne
in namembne postaje, vagon pa mora prečkati najmanj eno državno mejo;
-
mednarodno poslovno združenje je zveza najmanj dveh prevoznikov s
sedežem v različnih državah, članicah Evropske skupnosti, katerega cilj je
izvajanje mednarodnih prevoznih storitev v železniškem prometu med državami
članicami Evropske skupnosti;
-
prosilec je prevoznik, mednarodno poslovno združenje in pravne osebe, ki
zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe)
ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem
prometu) interesa potrebujejo vlakovno pot;
-
pristop na javno železniško infrastrukturo je pravica do njene uporabe
pod določenimi pogoji;
-
dostop na javno železniško infrastrukturo je pristop nanjo na območju
Republike Slovenije;
-
tranzit po železniški infrastrukturi je pristop nanjo, pri čemer jo
prevoznik uporablja za pot vlaka od državne meje do druge državne meje;
-
vozni red je akt upravljavca, ki ga ta pripravi skladno s predpisi kot
usklajen vozni red in določa čas odhoda in prihoda vlakov na postaje in
postajališča, čas postankov ter vmesne čase, pomembne za varno odvijanje
železniškega prometa;
-
vlakovna pot je zmogljivost transportne infrastrukture, potrebna za
vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času;
-
licenca je dokument, s katerim je prevozniku priznana sposobnost, da
opravlja vse ali posamezne vrste prevoznih storitev v železniškem prometu;
-
licenčni organ je organ, pristojen za izdajanje licenc iz prejšnje
alinee;
- varnostno
spričevalo je dokument, s katerim prevoznik dokazuje, da izpolnjuje zahteve, ki
so določene za varnost prometa na posamezni progi.
I.a TEMELJNA NAČELA
2.a člen
(načelo enakopravnosti)
Prevoznik in agencija morata storitve, ki
jih ponujata, zagotavljati vsakomur pod enakimi, vnaprej določenimi in
objavljenimi pogoji.
2.b člen
(načelo stalnosti)
Javne dobrine, ki jih s svojimi storitvami
zagotavljata prevoznik in agencija, morata zagotavljati tako, da je
zagotovljena stalnost storitev, kar pomeni, da jih tisti, ki jih ponujajo,
zagotavljajo brez prekinitev, redno in točno ter so skladno z vnaprej določenim
programom vedno na razpolago.
2.c člen
(zagotavljanje sredstev za storitve v
železniškem prometu)
(1) Storitve, ki se zagotavljajo v javnem
interesu in jih ne plačujejo uporabniki v njihovi polni vrednosti, zagotavlja
država ali lokalna skupnost s sredstvi iz proračuna in iz drugih virov.
(2) Druge storitve zaračunavajo izvajalci
uporabnikom skladno z načeli ekonomskega poslovanja.
2.d člen
(načelo prilagodljivosti)
Zagotavljanje javnih dobrin, ki jih s
svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in agencija, se mora prilagajati
razvoju in potrebam uporabnikov ter preneha, če ni več potrebe za njihovo
zagotavljanje, oziroma če se ugotovi, da jih je moč zagotoviti na drug način.
II. PREVOZNE STORITVE V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
3. člen
(javni prevoz in prevoz za lastne potrebe)
(1) Prevozne storitve v železniškem prometu
opravlja prevoznik kot javni prevoz. Javni prevoz je prevoz potnikov ali blaga,
ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in ki ga prevoznik opravlja na
podlagi sklenjene pogodbe o prevozu.
(2) Prevoz za lastne potrebe je prevoz oseb
ali blaga v železniškem prometu, ki ga prevoznik opravlja za potrebe svoje
dejavnosti.
(3) Prevozne storitve v železniškem prometu
se izvajajo po tržnih pogojih, kolikor ta zakon ne določa drugače.
4. člen
(državna nadomestila)
(1) Prevozniku, ki opravlja:
- železniški
prevoz potnikov v mednarodnem prometu,
- železniški
prevoz blaga in
- kombinirani
prevoz,
lahko država zaradi uresničevanja posebnih
interesov nadomešča del sredstev za naložbe, za raziskave in del stroškov
prevozov, s katerimi se mu zagotavlja enakopraven ekonomski položaj s
prevozniki blaga in potnikov v drugih vrstah prometa, oziroma zagotavlja
povračilo stroškov, ki jih ima zaradi tega, ker opravlja prevoz, ki ga ne bi
opravljal, če bi ga opravljal le zaradi svojega ekonomskega interesa.
(2) Za nadomestilo lahko zaprosi prevoznik,
ki je registriran v Republiki Sloveniji in ki z obrazloženo zahtevo lahko
izkaže, da je skladno s prvim odstavkom tega člena upravičen do nadomestila.
Zahtevi mora priložiti dokazila o razliki med realizirano prodajno ceno in
stroški prevoza ter ceno, ki jo dosegajo drugi prevozniki, oziroma dokazilo o
ekonomski upravičenosti naložbe ali smotrnosti raziskave.
(3) O zahtevi prevoznika za nadomestilo
stroškov odloča ministrstvo, pristojno za promet, ki pri presoji upravičenosti
upošteva naslednje kriterije:
- javni
interes;
- možnost
dostopa do drugih oblik prevoza, če gre za prevoz potnikov ali blaga;
- razliko
med prihodkom na osnovi tarife in stroški prevoznika;
- razliko
med prihodki, ki jih prevoznik lahko doseže na trgu in dejanskimi stroški
prevoza;
- usmerjenost
raziskovalnega dela v dolgoročno zasnovo razvoja slovenskega železniškega
prometa s poudarkom na uresničevanju nacionalnega programa razvoja javne
železniške infrastrukture;
- vpliv
naložbe na varnost železniškega prometa in na kvalitativne ter kvantitativne
možnosti, ki jih le-ta zagotavlja uporabnikom.
(4) Vlada z uredbo predpiše način uporabe
kriterijev in pomen posameznega kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena ter
postopek za uveljavljanje zahteve za nadomestilo stroškov.
(5) Medsebojne pravice in obveznosti
uredita upravičenec, ki mu je bilo nadomestilo odobreno in ministrstvo,
pristojno za promet, s pogodbo.
(6) Prevoznik, ki je prejel državno pomoč,
mora voditi ločene evidence, ki omogočajo preglednost uporabe sredstev, ki jih
je prejel ter posredovanje vseh podatkov, ki jih zahteva agencija. Agencija
mora posredovati ministrstvu za promet vse podatke, ki jih to od nje zahteva.
5. člen
(kombinirani prevoz)
(1) Kombinirani prevoz je prevoz blaga, pri
katerem se zabojnik dolžine najmanj 6 m, zamenljivo tovorišče, tovorna
prikolica, sedlasti polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje in cestno tovorno
vozilo prevaža v železniškem prometu ali po vodni plovni poti, pri čemer se
dovoz in odvoz intermodalnih prevoznih enot z nakladališč ali razkladališč do
najbližjega terminala za kombinirani prevoz, oziroma pristanišča RO-RO,
opravita s cestnim prevozom.
(2) Vlada z uredbo določi razdaljo dovoza
in odvoza po cestnem omrežju, dokumente, ki jih mora za izvajanje dovoza in
odvoza zagotoviti prevoznik, takse in druge pristojbine, ki jih mora plačevati
prevoznik za dovoz in odvoz, ter morebitne oprostitve plačila taks in
pristojbin skladno z zakonom in druga vprašanja, povezana z operativnim
izvajanjem dovoza in odvoza.
6. člen
(prevoz potnikov)
(1) Prevoz potnikov v notranjem železniškem
prometu zagotavlja država kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo
v obsegu, ki jo določa prometna politika na področju prevoza potnikov v javnem
prometu.
(2) Obseg storitev obvezne gospodarske
javne službe iz prvega odstavka za posamezno obdobje določi vlada.
(3) Če so potrebe prebivalcev določenega
območja večje od ponudbe prevoza, ki je zagotovljen s službo iz prejšnjega
odstavka, jih skladno s svojimi potrebami in možnostmi lahko zagotavlja tudi
lokalna skupnost tako, da za povečan obseg storitev zagotovi sredstva, ki jih
sicer za storitve iz prvega odstavka tega člena zagotavlja država.
(4) Država ali lokalna skupnost zaradi
smotrnosti in doseganja večje kakovosti uslug prevoza potnikov v javnem prometu
zagotavlja kot javno dobrino prevozne storitve, ki jih na načelih enotne in
celovite ponudbe izvajajo prevozniki v različnih vrstah prometa.
7. člen
(ravnanje ob stavki)
(1) Med stavko morajo železniški delavci v
skladu s predpisi o varnosti železniškega prometa, zagotavljati minimalni obseg
prevoznih storitev v železniškem prometu, s katerim se zagotavlja varnost ljudi
in premoženja in so nenadomestljiv pogoj za delo pravnih in fizičnih oseb ter
izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. S kolektivno pogodbo za dejavnost
železniškega prometa in z dogovorom, sklenjenim na njeni podlagi, se določijo
elementi za izdelavo voznega reda ter način dela med stavko.
(2) Med stavko morajo delavci opravljati
tudi prevozne storitve v železniškem prometu za obrambo, zaščito in reševanje
oziroma dela, ki so potrebna, da se med naravno in drugo nesrečo rešijo
človeška življenja in premoženje.
(3) Stavka, ki se izvaja skladno s
predpisi, kolektivno pogodbo in na njeni podlagi sklenjenim dogovorom, se ne
šteje za posebne razmere v gospodarstvu v smislu 8. člena tega zakona.
8. člen
(ravnanje ob posebnih razmerah)
(1) Ob posebnih razmerah, ki jih ugotovi
vlada (naravne in druge nesreče, motnje v gospodarstvu ipd.), lahko ta določi
prednostne prevozne storitve v železniškem prometu.
(2) Vlada lahko pooblasti ministra,
pristojnega za promet, da v primerih iz prejšnjega odstavka določi vlake, ki
morajo voziti, in delo, ki mora biti v zvezi s tem opravljeno, pri čemer mora
ob naravnih in drugih nesrečah upoštevati odločitve organov, ki vodijo zaščito,
reševanje in pomoč.
(3) V vojnem ali izrednem stanju lahko
minister, pristojen za promet, določi način dela pri prevoznikih in tistih
pravnih osebah, ki opravljajo gospodarsko javno službo v železniškem prometu.
III. ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA
1. Javna železniška infrastruktura
9. člen
(status javne železniške infrastrukture in
upravljanje)
(1) Javna železniška infrastruktura so
objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa
ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.
(2) Javna železniška infrastruktura je
grajeno javno dobro v lasti države in se uporablja na način in pod pogoji,
določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(3) Železniški promet na javni železniški
infrastrukturi se odvija pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo varnost
železniškega prometa. Prevozne storitve v železniškem prometu morajo biti
opravljene skladno s predpisi, ki urejajo javni prevoz potnikov in blaga.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka
tega člena je na javni železniški infrastrukturi mogoče pridobiti služnost
napeljevanja vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih
napeljav, plinovoda, služnost prehoda ter pravico do uporabe na podlagi zakupa
ali najema. Pogodbe o služnosti in zakupno ali najemno pogodbo sklepa z
uporabnikom upravljavec.
(5) Država lahko zaradi javne koristi del
javne železniške infrastrukture izroči v uporabo lokalni skupnosti, ki to javno
infrastrukturo potrebuje za zadovoljevanje potreb prebivalcev svojega območja
po javnem prevozu ali zadovoljevanje potreb svojega gospodarstva, ki ga
prevoznik noče ali ne more zagotoviti. Javna železniška infrastruktura v tem
primeru ostane državna last, država in lokalna skupnost pa s pogodbo, ki jo v
posameznem primeru v imenu države na podlagi pooblastila vlade sklene agencija,
uredita medsebojna razmerja zlasti v zvezi z vzdrževanjem javne železniške
infrastrukture in vodenjem prometa na njej ter zagotavljanjem prometne
varnosti.
10. člen
(sestavni deli javne železniške
infrastrukture)
Sestavni deli javne železniške
infrastrukture so:
- zemljišča,
na katerih je zgrajena javna železniška infrastruktura in zemljišča, ki so
namenjena njeni funkcionalni rabi;
- tiri
in progovno telo, zlasti nasipi, useki, drenaže, odvodni jarki in kanali,
obložni zidovi, nasadi za zaščito pobočij itd.;
- zgornji
ustroj zlasti tirnice, vodilne tirnice, pragovi, vezni in pritrdilni material,
greda, vključno s tamponskim slojem, kretnice, križišča, okretnice in
prenosnice (razen tistih, ki so izključno namenjene lokomotivam);
- potniški
peroni;
- tovorne
klančine, dostopne poti, zidne ograje, žive meje, palisade, protipožarni
pasovi, naprave za ogrevanje kretnic, snegolovi;
- grajeni
objekti, zlasti mostovi, prepusti, nadhodi, predori, galerije, podporni in
oporni zidovi ter objekti za zaščito pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne
naprave;
- nivojski
prehodi, vključno z napravami za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu;
- dostopne
poti za potnike in dovoz blaga;
- signalno-varnostne
in telekomunikacijske naprave na odprti progi, na železniških in ranžirnih
postajah, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in
prostori za te naprave, tirne zavore;
- električna
razsvetljava, namenjena varnemu železniškemu prometu;
- naprave
za pretvorbo in prenos električne energije kot pogonske energije za vleko
vlakov, zlasti elektro-napajalne postaje, energetski vodi od elektro-napajalnih
postaj do vozne mreže, vozna mreža z nosilno konstrukcijo;
- zgradbe,
namenjene vodenju železniškega prometa, in zgradbe, ki se uporabljajo za
neposredno opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja obstoječe javne
železniške infrastrukture;
- ranžirne
postaje s pripadajočimi napravami.
(2) Sestavni deli javne železniške
infrastrukture niso popravljalni tiri (tiri za popravilo železniških vozil in
odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov), tiri v lokomotivskih
depojih in garažni tiri.
11. člen
(gospodarska javna služba vzdrževanja
javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega prometa)
(1) Vzdrževanje javne železniške
infrastrukture in vodenje železniškega prometa na njej je obvezna gospodarska
javna služba.
(2) Gospodarsko javno službo opravlja
pooblaščeni upravljavec, s katerim sklene pogodbo v imenu in za račun države
upravljavec. Pred sklenitvijo pogodbe mora upravljavec pridobiti soglasje
vlade.
(3) Vzdrževanje javne železniške
infrastrukture obsega predvsem:
-
vzdrževalna dela v obsegu, ki omogoča njeno normalno obratovalno
sposobnost in zagotavlja prometno varnost;
-
opravljanje nadzora nad investicijskimi deli (investicijsko vzdrževanje
in novogradnje) zaradi zagotovitve varnosti železniškega prometa skladno s
predpisi;
-
nadzor nad stanjem javne železniške infrastrukture;
-
zagotovitev vzpostavitve prevoznosti obstoječe javne železniške
infrastrukture ob naravnih in drugih nesrečah;
-
zagotovitev vodenja evidenc in drugih podatkov o javni železniški
infrastrukturi, ki jih zahtevajo predpisi.
(4) Vodenje železniškega prometa na javni
železniški infrastrukturi obsega predvsem:
-
vodenje prometa vlakov;
-
izvajanje voznega reda;
-
opravljanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih;
-
nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno s
tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
-
obveščanje agencije o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim
ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno
potjo in Prometnega inšpektorata Republike Slovenije o kršitvah določb
predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu.
(5) Vlada z uredbo določi način opravljanja
gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena.
12. člen
(odvzem statusa grajenega javnega dobra)
(1) Delu javne železniške infrastrukture se
lahko odvzame status grajenega javnega dobra le, če ni več potreben za
odvijanje javnega železniškega prometa ter opravljanje prevoznih storitev v
javnem železniškem prometu.
(2) Če je delu javne železniške
infrastrukture odvzet status grajenega javnega dobra, odloča o njegovi
namembnosti vlada.
13. člen
(nacionalni program)
(1) Cilji in naloge strategije razvoja
železniškega prometa, gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške
infrastrukture se natančneje določijo v nacionalnem programu razvoja javne
železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program), ki ga na
predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije za obdobje najmanj
5 let.
(2) Z nacionalnim programom se določijo
vrstni red prednostnih nalog, gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne
železniške infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in
obseg uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev
prednostnih nalog mora temeljiti na objektivnih prometnih, tehničnih,
ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih merilih.
(3) Na podlagi nacionalnega programa, na
predlog ministrstva, pristojnega za promet, sprejme vlada letni načrt gradnje,
modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture za koledarsko
leto. O uresničevanju letnega načrta poroča vlada Državnemu zboru Republike Slovenije
po izteku obdobja, za katero je bil sprejet.
14. člen
(koncesija za gradnjo javne železniške
infrastrukture)
(1) Domača in tuja pravna oseba lahko
pridobi koncesijo za gradnjo javne železniške infrastrukture.
(2) Pogoji za dodelitev koncesije za gradnjo
javne železniške infrastrukture se določijo z zakonom.
2. Pristop na javno železniško
infrastrukturo, licence za izvajanje prevoznih storitev in varnostna spričevala
15. člen
(dodelitev vlakovne poti)
(1) Prevoznik lahko opravlja vožnjo na
javni železniški infrastrukturi, če je njemu ali drugemu prosilcu, za katerega
opravlja prevoz, odobrena vlakovna pot. Brez dodeljene vlakovne poti pristop na
javno železniško infrastrukturo ni dovoljen.
(2) Pravice do uporabe vlakovne poti, ki je
dodeljena prosilcu, ni mogoče prenesti na drugo osebo.
(3) Če prevoznik uporablja vlakovno pot, ki
je bila dodeljena prosilcu, ki ni prevoznik, za izvajanje njegove poslovne
dejavnosti, se to ne šteje za prenos pravice uporabe.
(4) Upravljavec mora o zahtevi za dodelitev
vlakovne poti, ki jo je prejel od prosilca ali mu jo je poslal pristojni organ
države, na ozemlju katere je izhodiščna točka določene prevozne storitve v
železniškem prometu, odločiti najkasneje v 60 dneh od prejema popolne vloge. V
postopku dodeljevanja vlakovne poti uporabljata prosilec in upravljavec določbe
zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače
določeno. Zoper odločbo upravljavca lahko prosilec vloži pritožbo na
ministrstvo, če pred tem ni zahteval odločanja arbitraže. Vloga, ki je bila
zavrnjena zaradi nezadostnih zmogljivosti, se ponovno prouči ob naslednji
prilagoditvi voznega reda, če tako zahteva prevoznik. Zainteresiranim strankam morajo biti na voljo datumi teh prilagoditev. Upravljavec praviloma dodeljuje vlakovne poti
enkrat letno ob pripravi novega voznega reda za naslednje vozno-redno obdobje.
(5) Upravljavec lahko dodeli prosilcu
vlakovno pot, če je zagotovljena vzajemnost obravnave prevoznikov z državo,
kjer je registriran prosilec, in če je:
a)
za dostop in tranzit:
- prosilec
prevoznik registriran v Republiki Sloveniji;
- prosilec
mednarodno poslovno združenje, katerega član ima sedež v Republiki Sloveniji;
b)
za tranzit:
- prosilec mednarodno
poslovno združenje, katerega člani imajo svoj sedež v drugih državah, članicah
Evropske unije, združenje pa izvaja mednarodni prevoz med državami, članicami
Evropske unije, in potrebuje vlakovno pot za tranzit čez območje Republike
Slovenije;
c)
za dostop:
- prosilec
prevoznik, ki opravlja prevozne storitve v mednarodnem kombiniranem prevozu;
- prosilec
prevoznik, ki opravlja prevoz blaga v mednarodnem prometu po progah
čezevropskega železniškega omrežja za tovorni promet (TERFN);
- prosilec
prevoznik, ki opravlja prevozne storitve v mednarodnem prevozu blaga.
(6) Pri dodeljevanju vlakovne poti mora
upravljavec upoštevati naslednje kriterije:
-
obseg storitev;
-
čim večjo izkoriščenost javne železniške infrastrukture;
-
pokritje stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja
prometa na njej z uporabnino, ki jo bo prejel;
-
obseg dodatnih storitev, ki jih bo potreboval prevoznik;
-
ponujena jamstva za dobro izvedbo prevoznih storitev v železniškem
prometu na zaprošeni vlakovni poti;
-
druge elemente, ki vplivajo na gospodarno upravljanje javne železniške
infrastrukture.
(7) Prevoznik, ki mu je dodeljena vlakovna
pot, opravlja prevoz v javnem železniškem prometu skladno s predpisi, ki
urejajo varnost v železniškem prometu. S pogodbo, ki vsebuje splošne, tehnične
in finančne določbe, prevoznik in upravljavec natančneje uredita medsebojna
razmerja v zvezi z zagotavljanjem tehničnih in drugih pogojev varnosti
železniškega prometa in plačevanjem uporabnine. Določbe pogodb, ki jih sklepa
upravljavec s prevozniki, morajo biti nediskriminacijske.
(8) Vlada z uredbo določi proge ali tire,
namenjene prostemu pristopu, in pristanišča ter terminale, ki so del
čezevropskega železniškega tovornega omrežja (Trans European Railway Freight
Network – TERFN) in do katerih je pod enakopravnimi pogoji dovoljen dostop vsem
prevoznikom, način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz šestega
odstavka tega člena ter arbitražo, navedeno v četrtem odstavku tega člena.
(9) Za uporabo javne železniške
infrastrukture prevoznik upravljavcu plačuje uporabnino. Uporabnina je
namenjena kritju stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(10) Kriteriji, na podlagi katerih se
določi uporabnina za uporabo javne železniške infrastrukture, so:
-
stroški vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture;
-
uporabnina prometne infrastrukture v drugih prometnih podsistemih,
predvsem v cestnem prometu;
-
dolžina omrežja javne železniške infrastrukture, ki ga uporablja
prevoznik;
-
število vozil, s katerimi vozi prevoznik po omrežju iz prejšnje alinee;
-
stroški energije;
-
vlakovni kilometri;
-
brutotonski kilometri;
-
vrsta prevoznih sredstev, ki jih prevoznik izvaja na omrežju iz tretje
alinee;
-
čas uporabe omrežja iz tretje alinee;
-
hitrost vlaka;
-
smeri prevoza;
-
kategorija vlaka in
-
količinski popusti.
(11) Na podlagi kriterijev iz prejšnjega
odstavka določi višino uporabnine upravljavec.
(12) Z uredbo vlada predpiše vrednotenje
kriterijev za določanje višine uporabnine, varščine, postopek poračunavanja
varščine in uporabnine, način plačevanja in evidentiranja vplačil, oprostitve
plačevanja, nadzor nad plačevanjem ter sankcioniranje neplačevanja uporabnine.
16. člen
(pogoji za pridobitev licence)
(1) Za licenco lahko zaprosi prevoznik, ki
je za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu registriran v
Republiki Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:
- da
ni v stečajnem postopku;
- da
član njegove uprave ni bil obsojen na zaporno kazen v trajanju enega leta ali
več, zaradi storitve kaznivega dejanja zoper gospodarstvo ali zaradi storitve
kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa;
- da
izpolnjuje zahteve, ki se nanašajo na njegovo finančno sposobnost in strokovno
usposobljenost;
- ter
da je zmožen kriti morebitno odškodnino, ki izhaja iz odškodninske
odgovornosti, ki bi nastala pri opravljanju njegove dejavnosti.
(2) Zahteve v zvezi s finančno sposobnostjo
so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da bo v obdobju dvanajstih mesecev lahko
izpolnjeval svoje obveznosti iz naslova dejavnosti, za katero želi pridobiti
licenco.
(3) Zahteve, ki se nanašajo na strokovno
usposobljenost, so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da:
- ima
ali bo imel organizirano poslovodstvo z znanjem in/ali izkušnjami, potrebnimi
za varen in zanesljiv nadzor nad izvajanjem dejavnosti, ki je predmet licence;
- je
njegovo osebje, odgovorno za varnost, še posebej vozniki, povsem usposobljeno
za svoje področje dela in da
- lahko
njegovo osebje, vozni park in organiziranost zagotavljajo visoko raven varnosti
za storitve, ki jih bo izvajal.
(4) Prevoznik izkaže, da je zmožen kriti
morebitno odškodninsko odgovornost iz naslova škode, ki bi jo utrpeli potniki,
prtljaga, tovor, pošta ali tretje osebe, ki bi lahko nastala pri opravljanju
njegove dejavnosti tako, da dokaže, da je ustrezno zavarovan za kritje svoje
odgovornosti v primeru nesreče.
(5) Licenco izda oziroma podaljša agencija.
(6) Prevoznik, ki izpolnjuje pogoje, ki jih
določa ta zakon, je upravičen do dodelitve licence za opravljanje prevoznih
storitev v železniškem prometu. Licenco si je prevoznik dolžan pridobiti za
tiste prevozne storitve, ki jih želi izvajati.
(7) Licenca sama po sebi imetniku ne daje
pravice dostopa do javne železniške infrastrukture.
(8) Vlada z uredbo predpiše, kako se
ugotavlja izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena, postopek za
ugotavljanje pogojev za začasen odvzem, preklic veljavnosti ali podaljšanje
licence in postopek obveščanja tujih licenčnih organov, če njen nosilec v naši
državi krši pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati.
17. člen
(veljavnost licence)
(1) V Republiki Sloveniji veljajo licence,
ki jih izdaja agencija. Veljajo tudi licence, ki jih izdajajo licenčni organi
držav članic Evropske skupnosti.
(2) Licenca velja toliko časa, dokler
prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve, ki jih predpisuje ta zakon in na
njegovi podlagi izdani predpisi.
(3) Če agencija, resno dvomi, ali imetnik
licence izpolnjuje pogoje in zahteve za podelitev licence, določene v tem
zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, lahko kadar koli preveri, ali
jih dejansko izpolnjuje.
(4) Če agencija ugotovi, da imetnik licence
ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, licenco začasno odvzame, ali
prekliče njeno veljavnost in jo odvzame.
(5) Če se utemeljeno sumi, da imetnik
licence, ki mu je licenco izdal pristojni organ druge države, ne izpolnjuje
pogojev za pridobitev licence, mora agencija, o tem nemudoma obvestiti licenčni
organ druge države, ki je licenco izdal.
(6) Če so podani razlogi za odvzem licence,
ker niso izpolnjeni pogoji, ki se nanašajo na zagotovitev finančnih
sposobnosti, kot so opredeljene v drugem odstavku prejšnjega člena, je agencija
nosilcu ne odvzame pod pogojem, da varnost prometa ni ogrožena. Če nosilec v
šestih mesecih od ugotovitve dejstev iz prejšnjega stavka ne zagotovi pogojev,
kot jih za njegovo finančno sposobnost predpisuje ta zakon, mu agencija licenco
odvzame.
(7) Če imetnik licence preneha z izvajanjem
prevoznih storitev v železniškem prometu za šest mesecev ali jih ne začne
izvajati šest mesecev po dodelitvi licence, mu lahko agencija naloži, da
licenco predloži zaradi ponovnega ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in jo
začasno odvzame.
(8) Če prosilec začenja z dejavnostjo
izvajanja prevoznih storitev v železniškem prometu, lahko zaprosi za določitev
roka, daljšega od roka, določenega v prejšnjem odstavku. Agencija lahko
prosilcu ob upoštevanju posebne narave storitev, ki jih bo izvajal, rok
podaljša.
(9) O statusnih spremembah mora imetnik
licence najkasneje v osmih dneh po prejemu sklepa registrskega sodišča
obvestiti agencijo. Agencija, predvsem če gre za združitev ali prevzem, odloči,
da mora imetnik za licenco ponovno zaprositi. Od vložitve zahteve za licenco do
odločitve agencije lahko imetnik opravlja prevozne storitve v železniškem
prometu v obsegu, kot mu to dovoljuje veljavna licenca, razen če agencija
zaradi ogrožanja varnosti prometa prekliče veljavnost dosedanje licence.
(10) Če namerava imetnik licence pomembneje
spremeniti ali razširiti svojo dejavnost, mora zaprositi za novo licenco.
(11) Če agencija prevozniku licenco začasno
odvzame, prekliče njeno veljavnost ali izda novo licenco oziroma podaljša njeno
veljavnost, mora nemudoma o tem obvestiti Komisijo Evropske skupnosti.
18. člen
(pogoji in postopek za pridobitev
varnostnega spričevala)
(1) Za vožnjo po progah železniškega
omrežja v Republiki Sloveniji si je prevoznik dolžan pridobiti varnostno
spričevalo. Na popolno vlogo prosilca, ki je imetnik licence, izda varnostno
spričevalo agencija.
(2) Z varnostnim spričevalom imetnik
dokazuje:
- da
izpolnjuje s predpisi določene tehnične in obratovalne pogoje, zahtevane za
prevozne storitve v železniškem prometu in varnostne zahteve, ki so predpisane
za osebje;
- da
je osebje, ki ga zaposluje za upravljanje in spremljanje vlakov, s katerimi
opravlja prevoz, ustrezno usposobljeno za izpolnjevanje prometnih pravil, ki
zagotavljajo varnost v železniškem prometu;
- da
vozni park, ki ga sestavljajo vlaki, ki bodo vozili po progah železniškega
omrežja v Republiki Sloveniji, ustreza pogojem in zahtevam, določenim z
zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu in na njegovi podlagi izdanimi
predpisi.
(3) Vlada z uredbo predpiše kriterije za
ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena in
postopek za izdajo varnostnega spričevala.
18.a člen
(uravnalni organ)
(1) Uravnalni organ na lastno pobudo ali na
pritožbo prizadete stranke pri uporabi temeljnih načel tega zakona odloča o
vprašanjih, povezanih z dodeljevanjem vlakovnih poti, določanjem uporabnine za
javno železniško infrastrukturo ter izdajanjem licenc in varnostnih spričeval,
pa tudi o drugih vprašanjih, ki so ključnega pomena za enakopravno uporabo
javne železniške infrastrukture.
(2) Uravnalni organ kot drugostopenjski
organ meritorno odloča o pritožbah zoper posamične upravne akte agencije, s
katerimi je ta odločila o dodelitvi vlakovne poti, o uporabnini, o izdaji,
preklicu ali začasnem odvzemu licence oziroma varnostnega spričevala.
(3) Pritožba iz prejšnjega odstavka ni
dovoljena, če sta agencija in prizadeta stranka pred izdajo odločbe, ki je
predmet pritožbe, skladno s predpisi sodelovala v arbitražnem postopku in je
bila v tem postopku sprejeta odločitev, zapisana v izreku odločbe.
(4) Uravnalni organ lahko zahteva od
agencije, da popravi splošne akte, če meni, da so z njimi kršena načela, ki
zagotavljajo enakopravno obravnavo vseh uporabnikov javne železniške
infrastrukture ter zemljišč in objektov splošnega pomena za odvijanje
železniškega prevoza. Če presodi, da bi lahko z upoštevanjem določb splošnega
akta, ki ga je izdala agencija, za uporabnike nastale nepopravljive posledice,
lahko zadrži izvajanje tega akta ali njegovih posameznih določb.
3. Sprememba namembnosti zemljišč in
sodelovanje javnosti v postopkih za pridobitev dovoljenj za gradnjo javne
železniške infrastrukture
19. člen
(odškodnina za spremembo namembnosti
zemljišč, potrebnih za gradnjo javne železniške infrastrukture)
Vlada lahko na predlog ministra,
pristojnega za promet, zniža ali oprosti plačila odškodnine zaradi spremembe
namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je prihodek proračuna
države, če gre za zemljišče, potrebno za gradnjo ali rekonstrukcijo javne
železniške infrastrukture.
20. člen
(sodelovanje javnosti v postopkih priprave
in sprejemanja lokacijskih načrtov in izdaje dovoljenj za gradnjo železniških
prog)
Če se za graditev javne železniške
infrastrukture pripravi in sprejme lokacijski načrt po določbah 45.a, 45.b,
45.c, 45.č, 45.d, 45.e, 45.f, 45.g in 45.h členov v zvezi s 45.j členom zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,
37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), se
šteje, da so zahteve o sodelovanju javnosti po 60. členu zakona o varstvu
okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) izpolnjene z javno razgrnitvijo
osnutka lokacijskega načrta.
IV. AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET
21. člen
(Agencija za železniški promet in njene
naloge)
(1) Za opravljanje nalog, ki jih določa ta
zakon, ustanovi vlada Agencijo za železniški promet.
(2) Agencija izdaja za izvrševanje javnih
pooblastil splošne akte, ki urejajo pravna razmerja na njenem delovnem področju
in se nanašajo zlasti na uradne evidence agencije, zbiranje in dajanje podatkov
z njenega delovnega področja in druga vprašanja, ki se nanašajo na
izpolnjevanje nalog agencije. Agencija na prvi stopnji izdaja upravne odločbe
na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu, ki
jih do njene ustanovitve izdaja ministrstvo.
(3) Naloge agencije so:
-
v imenu in za račun države sklepanje pogodb za opravljanje javnih
gospodarskih služb, določenih s tem zakonom;
-
izvajanje financiranja javnih gospodarskih služb iz prejšnje alinee;
-
nadzor izvajanja storitev, ki se izvajajo v pogojih gospodarske javne
službe;
-
priprava programa omrežja in s tem povezanih strokovnih podlag za
obračun uporabnine javne železniške infrastrukture;
-
izdelava in izvajanje usklajenega voznega reda;
-
izdajanje in odvzem licenc in varnostnih spričeval;
-
izdajanje dovoljenj in soglasij v skladu z zakonom, ki ureja varnost
železniškega prometa;
-
priprava, organizacija in vodenje investicijskih del na javni železniški
infrastrukturi;
-
gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo in s sredstvi, ki jih
agenciji v upravljanje dodeli vlada.
21.a člen
(financiranje agencije in njenih nalog)
(1) Agencija se financira iz državnega
proračuna in iz lastnih prihodkov.
(2) Prihodki agencije so:
-
uporabnina za javno železniško infrastrukturo;
-
prihodki iz naslova gospodarjenja z javno železniško infrastrukturo
(najemnine, zakupnine ipd.);
-
prihodki iz naslova gospodarjenja s sredstvi, ki jih v upravljanje
agenciji dodeli vlada;
-
donacije;
-
plačila stroškov postopkov za dodeljevanje licenc, varnostnih spričeval
in drugih posamičnih aktov z delovnega področja agencije;
-
drugi prihodki.
(3) Proračunska sredstva iz prvega odstavka
in prihodki agencije iz prejšnjega odstavka so sredstva, namenjena za
financiranje:
-
poslovanja agencije;
-
uresničevanja nacionalnega programa razvoja javne železniške
infrastrukture;
-
opravljanja gospodarskih javnih služb iz 6. in 11. člena in drugih gospodarskih služb na področju železniškega prometa.
(4) Za zagotovitev opravljanja gospodarskih
javnih služb ter za izvajanje investicijskih del na javni železniški
infrastrukturi in drugih sredstvih, ki jih ima v upravljanju, lahko agencija
najame posojilo ob poroštvu države. O poroštvu države odloča državni zbor.
V. FINANCIRANJE
22. člen
(financiranje gospodarskih javnih služb in
razvoja javne železniške infrastrukture)
(1) Sredstva za izvajanje javne gospodarske
službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu se zagotavljajo s
prodajo storitev in iz državnega proračuna, ali proračuna lokalne skupnosti ter
sredstev, ki jih v ta namen zagotavlja agencija.
(2) Sredstva za vzdrževanje in
modernizacijo obstoječe javne železniške infrastrukture in vodenje prometa na
njej zagotavlja država iz proračuna in sredstev, ki jih v ta namen zagotavlja
agencija ter iz drugih virov, če tako določa zakon.
(3) Za graditev nove javne železniške
infrastrukture zagotavlja sredstva država iz proračuna, lahko pa se
zagotavljajo tudi s sredstvi vlaganj domačih ali tujih oseb in iz drugih virov
skladno z zakonom.
(4) Sredstva za nadomestilo stroškov iz 4.
člena tega zakona zagotavlja prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v
mednarodnem železniškem prometu in/ali prevoz blaga, država iz proračuna.
VI. REORGANIZACIJA
23. člen
(reorganizacija javnega podjetja Slovenske
železnice, d.d.)
Javno podjetje Slovenske železnice, d.d.,
se na podlagi posebnega zakona reorganizira na način, ki zagotavlja enovitost
upravljanja in vodenja sistema železnic ter varnost železniškega prometa.
Privatizacija podjetja ali njegovih pravnih naslednikov se uredi s posebnim
zakonom
VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
24. člen
(pristojnost)
(1) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov opravlja Prometni
inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju: PIRS).
(2) PIRS je pristojen za nadzor nad
zagotavljanjem varnosti in urejenosti železniškega prometa pri izvajanju
prevoznih storitev v železniškem prometu.
(3) Neposredne naloge inšpekcijskega
nadzorstva po tem zakonu opravlja inšpektor za železniški promet (v nadaljnjem
besedilu: inšpektor).
(4) Inšpektor mora izpolnjevati pogoje, ki
jih določa zakon o varnosti v železniškem prometu.
25. člen
(obseg nadzorstva)
(1) Na področju javne železniške
infrastrukture PIRS izvaja nadzor nad organiziranjem in izvajanjem vzdrževalnih
in modernizacijskih del na javni železniški infrastrukturi in nad izvajanjem
kontrole glede stanja te infrastrukture.
(2) Na področju izvajanja prevoznih
storitev v javnem železniškem prometu PIRS izvaja nadzor nad prevozniki glede:
-
veljavnosti licence za prevozne storitve v železniškem prometu, ki jih
izvajajo;
-
posedovanja varnostnega spričevala, za izvajanje prevoza na posamezni
progi;
-
odobrene vlakovne poti za vožnjo vlaka na določeni relaciji ob določenem
času;
-
izpolnjevanja pogojev, zahtevanih v dokumentih iz prve in druge alinee.
(3) PIRS o vseh ugotovljenih
pomanjkljivostih obvešča agencijo.
26. člen
(ukrepanje inšpektorja)
(1) Poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima
po zakonu o upravi ima inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva
pravico in dolžnost:
1.
odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v roku,
ki ga določi;
2.
prepovedati nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu
prevozniku, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne
izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument.
(2) Zoper odločbo inšpektorja je dovoljena
pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi zoper odločbo
inšpektorja odloča ministrstvo, pristojno za promet.
(3) Pritožba zoper odločbo, s katero je
odrejena takojšnja odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki neposredno
ogrožajo varen železniški promet, ne zadrži njene izvršitve.
27. člen
(pravice inšpektorja)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva
ima inšpektor pravico pregledati objekte, postroje in naprave, železniška
vozila, materiale, tehnično in drugo dokumentacijo v skladu z namenom
inšpekcijskega nadzorstva, lahko pa tudi zahteva potrebna dokazila, po potrebi
pa se lahko obrne tudi na strokovne organizacije in strokovnjake.
28. člen
(dolžnosti upravljalca in prevoznika)
Upravljavec ali prevoznik morata
inšpektorju omogočiti oziroma zagotoviti nemoteno izvajanje inšpekcijskega
nadzorstva, mu dovoliti vstop v poslovne prostore ter mu dati na razpolago vse
zahtevane podatke, listine in druge dokumente, ki se nanašajo na predmet
inšpekcijskega pregleda.
29. člen
(dolžnost obveščanje inšpektorja)
Odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika
je dolžna najkasneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za odpravo pomanjkljivosti,
inšpektorja obvestiti o izpolnitvi z odločbo odrejenih ukrepov.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
30. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 700.000
tolarjev se kaznuje za prekršek prevoznik, ki izvaja prevozne storitve v
železniškem prometu:
- brez
dodeljene vlakovne poti ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je
dodeljena (prvi in šesti odstavek 15. člena);
- brez
licence ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljena (prvi in
šesti odstavek 16. člena);
- brez
varnostnega spričevala ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je
dodeljeno (prvi in drugi odstavek 18. člena);
- ne
zagotovi agenciji vseh podatkov, do katerih je upravičena na podlagi predpisov.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 100.000
tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba
prevoznika.
31. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 700.000
tolarjev se kaznuje za prekršek upravljavec, če ne vodi ločenih računovodskih
evidenc (šesti odstavek 9. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 100.000
tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba
upravljavca.
32. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 600.000
tolarjev se kaznuje za prekršek prevoznik ali upravljavec, če:
- se
ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor odredil odpravo
pomanjkljivosti in nepravilnosti (1. točka prvega odstavka 26. člena);
- ne
ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor prepovedal nadaljnje
izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu (2. točka prvega odstavka
26. člena);
- prepreči
ali onemogoči inšpektorju opravljanje nalog inšpekcijskega nadzorstva, ali mu
ne da potrebnih podatkov (28. člen);
- inšpektorja
v roku ne obvesti o izvršitvi ukrepov (29. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 150.000
tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba
upravljavca ali prevoznika.
Tabela iz prvega odstavka 34. člena zakona
Zakon o železniškem prometu – ZZelP (Uradni
list RS, št. 92/99)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(pravno
nasledstvo)
(1) Sredstva in obveznosti do virov
sredstev obstoječe javne železniške infrastrukture in z njo povezanih finančnih
obveznosti, se iz premoženja javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.,
izločijo po stanju na dan 31. 12. 1999.
(2) Sredstva počitniških zmogljivosti, s
katerimi na podlagi zakona o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami
Slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) gospodari javno podjetje
Slovenske železnice, d.d., se prenesejo na to javno podjetje, razen sredstev
počitniških zmogljivosti, ki so jih do 1. 1. 1999 uporabljali delavci
zavodov Železniška srednja šola Ljubljana in Srednja prometna šola Maribor in
katera se prenesejo v premoženje, ki ga upravljata ta dva zavoda. Sredstva
počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi navedenega zakona gospodarijo
SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o., se prenesejo v premoženje SŽ –
Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o. Vlada s sklepom določi sredstva
počitniških zmogljivosti, ki se prenesejo na javno podjetje Slovenske
železnice, d.d. in na SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o.
34. člen
(finančne
obveznosti države)
(1) Država prevzame izpolnjevanje
obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih
posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške
infrastrukture, ki izhajajo iz:
- 26. in 27. člena zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži
ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske
železnice, (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93);
in posojil, za katere je dano poroštvo
države na podlagi:
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila
Evropske banke za obnovo in razvoj, za obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana
(ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodb o najetju posojil
Evropske investicijske banke za obnovo slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni
list RS, št. 71/93);
- zakona
o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kredita
Evropske investicijske banke za projekt Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni
list RS, št. 39/94);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za najete kredite Slovenskih železnic, d.d., za
odplačilo obveznosti iz naslova najetih kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ –
Uradni list RS, št. 17/96);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kredita najetega pri
Evropski investicijski banki za transjugoslovanski železniški projekt II/A
(ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova
posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge na smeri
Puconci–Hodoš–državna meja (ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz
naslova posojil, najetih za financiranje določenih del za posodobitev in razvoj
železniške infrastrukture (ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).
Obveznosti iz posojilnih
pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so
navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih
javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno
za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita
način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz
četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti,
navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja
država v proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se
datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v
prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.
(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove,
ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Država v letu 2001 prevzame dolgove
javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na
podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti
Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje
železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja (Uradni list RS, št.
85/00).
35. člen
(izvajanje
gospodarskih javnih služb v prehodnem obdobju)
Z javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d., se za čas do izvedbe reorganizacije skladno z zakonom iz 23. člena tega
zakona sklenejo pogodbe:
a)
za opravljanje obveznih gospodarskih javnih služb:
- prevoza
potnikov v notranjem prometu (drugi odstavek 6. člena) in
- vzdrževanja
in modernizacije javne železniške infrastrukture ter za vodenje prometa (prvi
odstavek 11. člena),
b)
o upravljanju javne železniške infrastrukture (četrti odstavek 9.
člena).
36. člen
(začasna
ureditev pristopa)
Šteje se, da prevoznik, ki opravlja
prevozne storitve v železniškem prometu ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje
pogoje za pridobitev licence in varnostnega spričevala po tem zakonu. Pri
dodelitvi vlakovnih poti, ki ne omejujejo izvajanja javne gospodarske službe iz
6. člena tega zakona, ima pod enakimi pogoji prednost pred drugimi prosilci.
37. člen
(veljavnost
obstoječih pogodbenih razmerij)
Obstoječa pogodbena razmerja v zvezi z
najemom, zakupom ali prodajo posameznih delov javne železniške infrastrukture,
ki jih je sklenilo javno podjetje Slovenske železnice, d.d., ostanejo v veljavi
tudi po začetku veljavnosti tega zakona, s tem da mora biti ne glede na določbe
pogodbe zagotovljen prost pristop na javno železniško infrastrukturo. Če je
treba, mora najemnik, zakupnik ali kupec z lastnikom ali njegovim pooblaščencem
skleniti dodatek k pogodbi.
38. člen
(vpis v
zemljiško knjigo)
(1) Zemljišče, ki je bilo do začetka
veljavnosti tega zakona že uporabljeno za gradnjo javne železniške
infrastrukture, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot javno dobro – javna
železniška infrastruktura, se vpiše v zemljiško knjigo na poseben vložek kot
javno dobro – javna železniška infrastruktura – po skrajšanem postopku brez
zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost.
(2) Lastniki zemljišč iz prejšnjega
odstavka, razen javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., in njegovih pravnih
predhodnikov, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo
pravico zahtevati v skladu z zakonom.
(3) Predlogu za zemljiškoknjižni vpis
lastništva javne železniške infrastrukture iz prvega odstavka novi lastnik ali
njegov pooblaščenec priloži pisno izjavo o pridobitvi lastninske pravice po tem
zakonu.
39. člen
(predpisi
vlade)
Predpise iz četrtega odstavka 4. člena,
drugega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 6. člena, četrtega odstavka 11.
člena, sedmega in enajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in
tretjega odstavka 18. člena izda vlada najkasneje v dvanajstih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
40. člen
(predpisi
ministra)
Predpisa iz sedmega odstavka 4. člena in
sedmega odstavka 9. člena tega zakona izda minister, pristojen za promet, v
soglasju z ministrom, pristojnim za finance, najkasneje v 12 mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
41. člen
(sklenitev
dogovora)
Dogovor iz prvega odstavka 7. člena tega
zakona sklenejo stranke kolektivne pogodbe najkasneje do 31. 12. 1999.
42. člen
(prenehanje
veljavnosti zakonov)
Z začetkom veljavnosti tega zakona preneha
veljati zakon o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi
železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega
podjetja Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 71/93), zakon o gospodarjenju
s počitniškimi kapacitetami slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) in
zakon o poravnavi obveznosti Slovenskih železnic na področju prometnih storitev
(Uradni list RS, št. 37/95).
43. člen
(začetek
uporabe posameznih določb)
(1) Določbe druge, tretje in četrte alinee
tretjega odstavka 15. člena ter drugega stavka prvega odstavka 17. člena tega
zakona se začnejo uporabljati, ko postane Republika Slovenija članica Evropske
skupnosti.
(2) Dokler Republika Slovenija ni članica
Evropske skupnosti, se kombinirani promet uvršča med prevozne storitve v
železniškem prometu, ki so javna dobrina. Za zagotavljanje sredstev za
kombinirani promet se uporabljajo pravna pravila, kot jih določajo 3., 4., 6. in 7. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter
reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske
železnice (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93).
44. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-A (Uradni list RS, št. 11/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi zakona o železniškem prometu – ZZelP-B (Uradni list RS, št. 33/01) spreminja 34. člen zakona tako, da
se glasi:
»34. člen
(finančne
obveznosti države)
(1) Država prevzame izpolnjevanje
obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih
posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške
infrastrukture, ki izhajajo iz:
- 26. in 27. člena zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži
ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske
železnice, (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93);
in posojil, za katere je dano poroštvo
države na podlagi:
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila
Evropske banke za obnovo in razvoj, za obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana
(ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodb o najetju posojil
Evropske investicijske banke za obnovo slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni
list RS, št. 71/93);
- zakona
o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kredita
Evropske investicijske banke za projekt Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni
list RS, št. 39/94);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za najete kredite Slovenskih železnic, d.d., za
odplačilo obveznosti iz naslova najetih kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ –
Uradni list RS, št. 17/96);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kredita najetega pri
Evropski investicijski banki za transjugoslovanski železniški projekt II/A
(ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz
naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge na smeri
Puconci–Hodoš–državna meja (ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98);
- zakona
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova
posojil, najetih za financiranje določenih del za posodobitev in razvoj
železniške infrastrukture (ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).
Obveznosti iz posojilnih
pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice,
d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so
navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih
javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno
za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita
način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz
četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti,
navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja
država v proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se
datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v
prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.
(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove,
ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Država v letu 2001 prevzame dolgove
javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na
podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti
Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje
železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja (Uradni list RS, št. 85/00)
in zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic,
d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del gradnje in
vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 30/01).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu – ZZelP-C (Uradni list RS,
št. 110/02) dodaja 34.a člen zakona, ki se
glasi:
»34.a člen
Država prevzame odplačevanje obveznosti
javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., iz posojil, najetih na podlagi
zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti javnega podjetja Slovenske
železnice, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje vzdrževanja javne
železniške infrastrukture (ZPSZZI-1 – Uradni list RS, št. 59/2002).«;
spreminja 35. člen zakona tako, da se glasi:
»35. člen
(1) Za čas do izvedbe reorganizacije
javnega podjetja Slovenske železnice,d.d., sklene država z njim pogodbe:
-
za opravljanje prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, ki ga
kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja država in
-
za opravljanje nalog pooblaščenega upravljavca.
(2) Pogodbe iz prejšnjega odstavka sklene z
javnim podjetjem Slovenske železnice, d. d. v imenu in za račun države po
predhodni odobritvi vlade agencija.
(3) Po opravljeni reorganizaciji javnega
podjetja Slovenske železnice, d. d., sklene agencija v imenu in za račun države
pogodbi za dobo 7 let za opravljanje obvezne gospodarske javne službe iz 6. in 11. člena tega zakona z družbo, ki bo registrirana za opravljanje takšne dejavnosti.
(4) Določba prejšnjega odstavka velja za
prvo izbiro izvajalca.«;
spreminja 36. člen zakona tako, da se glasi:
»36. člen
(začasna
ureditev pristopa)
Šteje se, da prevoznik, ki opravlja
prevozne storitve v železniškem prometu ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje
pogoje za pridobitev licence in varnostnega spričevala po tem zakonu.«;
črta 40. člen zakona:
»40. člen
(črtan)«;
spreminja 43. člen zakona tako, da se glasi:
»43. člen
(začetek
uporabe posameznih določb)
(1) Določbe druge alinee točke a, določbe
točke b in določbe prve in druge alinee točke c petega odstavka 15. člena ter
določbe drugega stavka prvega odstavka 17. člena tega zakona se začnejo
uporabljati, ko postane Republika Slovenija članica Evropske unije. Določbe
tretje alinee točke c petega odstavka 15. člena tega zakona se začnejo
uporabljati 15. marca 2008.
(2) Dokler Republika Slovenija ni članica
Evropske skupnosti, se kombinirani promet uvršča med prevozne storitve v
železniškem prometu, ki so javna dobrina. Za zagotavljanje sredstev za
kombinirani promet se uporabljajo pravna pravila, kot jih določajo 3., 4., 6. in 7. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter
reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske
železnice (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93).«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»II. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
24. člen
(poroštvo
države za posojila, ki jih v letu 2003 za opravljanje svojih nalog najame
agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za
obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.200,000.000
tolarjev (dvanajst milijard dvesto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi
in stroški posojil, ki jih agencija najame za kritje stroškov vzdrževanja in
modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2003 skladno z nacionalnim
programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načrtom
gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(2) Sredstva, zagotovljena s posojili iz
prejšnjega odstavka, se črpajo po namenu in obsegu, določenem v finančnem
načrtu agencije.
25. člen
(pogoji za
dodelitev poroštva)
Republika Slovenija daje poroštvo iz
prejšnjega člena pod naslednjimi pogoji:
-
moratorij: najmanj eno leto;
-
ročnost: najmanj 7 let;
-
obrestna mera: primerljiva za obresti za posojila z državnim poroštvom;
-
vsi stroški, povezani s pripravo in odobritvijo posameznega posojila, ne
smejo presegati 0,5 odstotka vrednosti glavnice posojila.
Obseg izdajanja poroštev Republike Slovenije
se zmanjšuje z vsakokratnim zneskom najetega posojila, za katerega bo dano
poroštvo Republike Slovenije.
26. člen
(sklepanje
poroštvenih pogodb)
Poroštvene pogodbe v imenu in za račun
Republike Slovenije sklene minister, pristojen za finance.
27. člen
(poroštvo
države za posojila, ki jih v letu 2004 za opravljanje svojih nalog najame
agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za
obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 10.500,000.000
tolarjev (deset milijard petsto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi in
stroški posojil, ki jih agencija najame za kritje stroškov vzdrževanja in
modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2004 skladno z nacionalnim
programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načrtom
gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(2) Za določitev pogojev za dodelite
poroštva, za sklepanje pogodb o poroštvu in za določitev namena in obsega
porabe sredstev, ki bodo zagotovljena s posojili, se smiselno uporabljajo
določbe drugega odstavka 24. člena 25. in 26. člena tega zakona.
28. člen
(prevzem
delavcev)
Z dnem začetka delovanja agencije preidejo
vsi zaposleni v Direkciji za železniški promet na delo v agencijo.
29. člen
(direktor
agencije)
Direktor Direkcije za železniški promet
opravlja funkcijo kot direktor agencije do poteka mandatne dobe, za katero je
imenovan.
30. člen
(začasno
opravljanje pristojnosti agencije)
Do začetka delovanja agencije izvaja njene
pristojnosti Direkcija za železniški promet.
31. člen
(postopki, ki
jih vodi Direkcija za železniški promet)
(1) Postopke, ki jih ob uveljavitvi tega
zakona vodi Direkcija za železniški promet nadaljuje po svoji ustanovitvi
agencija.
(2) Naloge, ki jih določa drugi odstavek
21. člena zakona kot naloge Direkcije za železniški promet pa s tem zakonom
niso določene kot naloge agencije, opravlja ministrstvo.
32. člen
(sedež
agencije)
Agencija opravlja svoje delo na sedežu
dotedanje Direkcije za železniški promet.
33. člen
(financiranje
agencije v prehodnem obdobju)
Proračunska sredstva, namenjena za delo
agencije, se v proračunu za leto 2003 in 2004 štejejo sredstva na proračunskih postavkah Direkcije za železniški promet. Proračunska sredstva iz navedenih
postavk črpa agencija na podlagi pogodbe, ki jo sklene z Ministrstvom za
promet.
34. člen
(sprejem
ustanovitvenega akta agencije)
Vlada sprejme ustanovitveni akt agencije
najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
35. člen
(odgovornost
pooblaščenega upravljavca za prekrške)
Kazenske določbe zakona in zakona o
varnosti železniškega prometa (Uradni list RS, št. 85/2000), ki se nanašajo na
upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se v zvezi z opravljanjem
nalog, ki jih določa 11. člen zakona kot naloge opravljanja gospodarske javne
službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega
prometa, nanašajo na pooblaščenega upravljavca in njegovo odgovorno osebo.
36. člen
(odgovornost
agencije za prekrške)
Kazenske določbe zakona in zakona o
varnosti železniškega prometa (Uradni list RS, št. 85/2000), ki se nanašajo na
upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se, razen določb iz
prejšnjega člena, nanašajo na agencijo in njeno odgovorno osebo.
37. člen
(predpisi
vlade)
Predpise iz četrtega odstavka 4. člena, drugega
odstavka 5. člena, tretjega odstavka 6. člena, četrtega odstavka 11. člena,
sedmega in enajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in tretjega
odstavka 18. člena zakona uskladi vlada z določbami tega zakona v enem letu po
njegovi uveljavitvi.
38. člen
(prenehanje
veljavnosti predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati navodilo o vsebini in načinu vodenja računovodskih evidenc za
prejemnike državnih nadomestil na področju železniškega prometa (Uradni list
RS, št. 11/2001).
39. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen prve alinee 8. člena tega
zakona, ki se, razen za obračun uporabnine, začne uporabljati 1. 1. 2005.«.