Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno
besedilo Zakona o zavarovalništvu
obsega:
- Zakon o zavarovalništvu – ZZavar (Uradni
list RS, št. 13/00 z dne 17. 2. 2000),
- Popravek
zakona o zavarovalništvu –
ZZavar (Uradni list RS, št. 91/00 z dne 6. 10. 2000),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu – ZZavar-A (Uradni list RS, št. 21/02 z
dne 11. 3. 2002).
ZAKON
o zavarovalništvu
(ZZavar)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Zavarovalnica
1. člen
(1) Zavarovalnica je pravna oseba s sedežem v Republiki
Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za
opravljanje zavarovalnih poslov.
(2) V sodni register se ne sme vpisati ime zavarovalnica ter
izpeljanka iz te besede, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje
zavarovalnih poslov.
Zavarovalni posli
2. člen
(1) Zavarovalni posli po tem zakonu so sklepanje in
izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju ali
pozavarovanju, razen obveznih socialnih zavarovanj.
(2) Zavarovanja se glede na glavne nevarnosti, ki jih
krijejo, razvrščajo v naslednje zavarovalne vrste:
1.
nezgodno zavarovanje (vključno z zavarovanjem nesreč pri delu in poklicnih
obolenj) je zavarovanje, ki v primeru smrti ali izgube zdravja zaradi nezgode
krije:
-
izplačilo dogovorjenih denarnih nadomestil, odškodnin oziroma povračil
stroškov, v enkratnem znesku,
-
obročno izplačevanje dogovorjenih denarnih nadomestil,
-
kombinacijo izplačil po prejšnjih alineah,
-
izplačila zaradi poškodbe, okvare zdravja ali smrti potnikov;
2.
zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki krije:
-
enkratno denarno nadomestilo za delovno nezmožnost,
-
povračilo stroške zdravljenja,
-
kombinacijo izplačil po prejšnjih alineah;
3.
zavarovanje kopenskih motornih vozil je zavarovanje, ki krije vse škode
na oziroma izgubo,
-
kopenskih motornih vozil na lasten pogon, razen tirnih vozil,
-
kopenskih vozil brez lastnega pogona;
4.
zavarovanje tirnih vozil je zavarovanje, ki krije vse škode na oziroma
izgubo tirnih vozil;
5.
letalsko zavarovanje je zavarovanje, ki krije vse škode na oziroma
izgubo zrakoplovov;
6.
zavarovanje plovil je zavarovanje, ki krije vse škode na oziroma izgubo
morskih, rečnih in jezerskih plovil;
7.
zavarovanje prevoza blaga je zavarovanje, ki krije vse škode na oziroma
izgubo blaga, vključno s prtljago, ne glede na vrsto prevoza;
8.
zavarovanje požara in elementarnih nesreč je zavarovanje, ki krije vse
škode na premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo zavarovanja iz 3.
do 7. točke tega odstavka), ki nastane zaradi:
-
požara,
-
eksplozije,
-
nevihte,
-
drugih naravnih dogodkov, razen neviht,
-
jedrske energije,
-
pogrezanja in drsenja tal;
9.
drugo škodno zavarovanje je zavarovanje, ki krije vse škode na
premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo zavarovanja iz 3. do 7.
točke tega odstavka), ki nastane zaradi toče, pozebe ali zaradi drugih vzrokov
(na primer tatvine), razen vzrokov iz 8. točke tega odstavka;
10. zavarovanje
odgovornosti pri uporabi motornih vozil je zavarovanje, ki krije vse vrste
odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe kopenskih motornih vozil z lastnim pogonom
(vključno s prevozniško odgovornostjo);
11. zavarovanje
odgovornosti pri uporabi zrakoplovov je zavarovanje, ki krije vse vrste
odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe zrakoplovov (vključno s prevozniško
odgovornostjo);
12. zavarovanje
odgovornosti pri uporabi plovil je zavarovanje, ki krije vse vrste
odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe morskih, rečnih in jezerskih plovil
(vključno s prevozniško odgovornostjo);
13. splošno
zavarovanje odgovornosti je zavarovanje, ki krije druge vrste odgovornosti,
razen odgovornosti iz 10. do 12. točke tega odstavka;
14. kreditno
zavarovanje je zavarovanje, ki krije:
-
nevarnost neplačila (oziroma zamude plačila) zaradi nesolventnosti ali
drugih dogodkov (ravnanj ali dejstev),
-
izvozne kredite in druge nevarnosti povezane z izvozom, trgovino in
vlaganji na tujih in domačih trgih,
-
kredite z obročnim odplačevanjem,
-
hipotekarne in lombardne kredite,
-
kmetijske kredite, in
-
druge kredite in posojila,
15. kavcijsko
zavarovanje je zavarovanje, ki krije in neposredno ali posredno jamči za
izpolnitev obveznosti dolžnikov;
16. zavarovanje
različnih finančnih izgub je zavarovanje, ki krije finančne izgube zaradi:
-
poklicnih nevarnosti
-
nezadostnih prihodkov (na splošno)
-
slabega vremena,
-
izgubljenega dobička,
-
nepredvidenih splošnih stroškov
-
nepredvidenih poslovnih stroškov,
-
izgube tržne vrednosti,
-
izpada najemnine oziroma prihodka,
-
posrednih poslovnih izgub, razen izgub iz prejšnjih alinej,
-
drugih neposlovnih izgub,
-
drugih finančnih izgub;
17. zavarovanje
stroškov postopka je zavarovanje, ki krije stroške odvetnikov in druge stroške
postopka;
18. zavarovanje
pomoči je zavarovanje, ki krije pomoč osebam, ki zaidejo v težave na potovanju
oziroma v drugih primerih odsotnosti od njihovega doma oziroma stalnega
prebivališča;
19. življenjsko
zavarovanje (razen zavarovanj iz točk 20. do 23. tega odstavka);
20. zavarovanje
za primer poroke oziroma rojstva;
21. življenjsko
zavarovanje vezano na enote investicijskih skladov je zavarovanje, pri katerem
zavarovanec prevzema naložbeno tveganje povezano s spremembo vrednosti
investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev investicijskih
skladov;
22. tontine,
je zavarovanje, pri katerem se skupina zavarovancev dogovori, da bo skupno
kapitalizirala svoje prispevke in razdelila tako kapitalizirano premoženje med
tiste zavarovance, ki doživijo določeno starost oziroma med dediče umrlih
zavarovancev;
23. zavarovanje
s kapitalizacijo izplačil je zavarovanje, ki temelji na aktuarskih izračunih in
pri katerem prejme zavarovanec v zameno za enkratno oziroma obročno vplačevanje
premij, izplačila v določenem obdobju in višini.
(3) Zavarovanja, ki združujejo zavarovanja iz več
zavarovalnih vrst, se razvrščajo v naslednje zavarovalne podskupine:
1.
nezgodna in zdravstvena zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst
iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena,
2.
zavarovanja motornih vozil so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz četrte
alinee 1. točke ter 3., 7. in 10. točke drugega odstavka tega člena,
3.
pomorska in transportna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst
iz četrte alinee 1. točke ter 4., 6., 7. in 12. točke drugega odstavka tega člena,
4.
zavarovanja zrakoplovov so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz četrte
alinee 1. točke ter 5., 7. in 11. točke drugega odstavka tega člena,
5.
požarna in druga škodna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst
iz 8. in 9. točke drugega odstavka tega člena,
6.
zavarovanja odgovornosti so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 10. do
13. točke drugega odstavka tega člena,
7.
kreditna in kavcijska zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz
14. in 15. točke drugega odstavka tega člena,
8.
škodna in nezgodna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 1.
ter 3. do 13. in 16. točke drugega odstavka tega člena.
(4) Zavarovanja, ki združujejo zavarovanja iz več
zavarovalnih vrst, se združujejo v naslednje zavarovalne skupine:
1.
premoženjska zavarovanja po tem zakonu so zavarovanja iz zavarovalnih
vrst iz 1. do 18. točke drugega odstavka tega člena,
2.
življenjska zavarovanja po tem zakonu so zavarovanja iz zavarovalnih
vrst iz 19. do 23. točke drugega odstavka tega člena.
(5) Pozavarovanje je zavarovanje presežkov iznad stopnje
lastnega izravnavanja nevarnosti ene zavarovalnice pri drugi zavarovalnici.
(6) Obvezna zavarovanja v prometu so zavarovanja, ki jih
ureja zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 70/94).
(7) Dopolnilna zdravstvena zavarovanja so prostovoljna
zdravstvena zavarovanja, ki krijejo razliko ali del razlike med celotnimi
stroški zdravstvenih storitev in stroški teh storitev, ki jih krije obvezno
zdravstveno zavarovanje po zakonu, ki ureja obvezna zdravstvena zavarovanja.
Opravljanje zavarovalnih poslov
3. člen
(1) Zavarovalne posle lahko opravlja:
1.
zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je za opravljanje teh
poslov pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor;
2.
podružnica tuje zavarovalnice, ki je za opravljanje teh poslov pridobila
dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor;
3.
zavarovalnica države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi
podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom
pooblaščena neposredno opravljati zavarovalne posle na območju Republike Slovenije.
(2) Osebe iz prvega odstavka tega člena smejo zavarovalne
posle opravljati samo v zavarovalnih vrstah, za katere so pridobile dovoljenje
pristojnega organa.
Prepoved opravljanja zavarovalnih poslov
4. člen
Nihče drug razen oseb iz 3. člena tega zakona ne sme
opravljati zavarovalnih poslov.
Uporaba zakona za domače zavarovalnice
5. člen
(1) Ta zakon se uporablja za zavarovalnice, ki imajo sedež v
Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnice).
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za zavarovalnice,
ki opravljajo izključno posle pozavarovanj (v nadaljnjem besedilu:
pozavarovalnice), če v posameznih primerih ni drugače določeno. Ne glede na
določbe prejšnjega stavka se za pozavarovanja ne uporabljajo določbe 80. do 86.
člena, 125. do 133. člena in 208. do 213. člena tega zakona.
(3) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za:
1.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po zakonu o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 6/96 in
29/98);
2.
Sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja, ustanovljen na podlagi zakona
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 56/92,
13/93, 43/93, 67/93, 5/94, 67/94, 7/96, 1/97, 29/97, 7/98 in 54/98);
3.
Družbo za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, ustanovljeno na
podlagi zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni
list RS, št. 32/92, 13/93, 37/95, 34/96 in 31/97),
če zakon, ki ureja poslovanje teh pravnih
oseb ne določa drugače.
Uporaba zakona za zavarovalnice držav članic
6. člen
(1) Ta zakon se uporablja za zavarovalnice, ki imajo sedež na
območju držav članic Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske Unije
(v nadaljnjem besedilu: zavarovalnice držav članic), če:
1.
v Republiki Sloveniji ustanovijo podružnico, ali
2.
če v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici Evropskih skupnosti
sklepajo zavarovanja, ki krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji (v
nadaljevanju: neposredno opravljanje zavarovalnih poslov).
(2) Šteje se, da zavarovanje krije nevarnosti v Republiki
Sloveniji:
1.
v primeru premoženjskih zavarovanj:
-
pri zavarovanju nevarnosti v zvezi z zemljišči in stavbami ter v zvezi s
premičnimi stvarmi v teh stavbah, ki so zavarovane z isto zavarovalno pogodbo,
če se nepremičnine nahajajo na območju Republike Slovenije;
-
pri zavarovanju vozil, če so ta vozila registrirana na območju Republike
Slovenije;
-
pri zavarovanju nevarnosti v zvezi s potovanji in počitnicami kadar
zavarovalna pogodba velja največ štiri mesece, če je bilo na območju Republike
Slovenije opravljeno pravno dejanje, ki je privedlo do sklenitve zavarovalne
pogodbe;
2.
v primeru drugih premoženjskih zavarovanj, razen zavarovanj iz 1. točke
tega odstavka, in v primeru življenjskih zavarovanj:
-
kadar je sklenitelj zavarovanja fizična oseba, če ima ta oseba bivališče
na območju Republike Slovenije;
-
kadar je sklenitelj zavarovanja pravna oseba, če se premoženje te osebe,
na katerega se nanaša zavarovanje, nahaja na območju Republike Slovenije.
(3) Oseba države članice po tem zakonu je pravna oseba, ki
ima sedež na območju države članice, oziroma fizična oseba, ki ima bivališče na
območju države članice.
Uporaba zakona za tuje zavarovalnice
7. člen
(1) Ta zakon se uporablja za zavarovalnice, ki imajo sedež v
tuji državi, če sklepajo zavarovalne pogodbe v Republiki Sloveniji ali če na
kakršenkoli način reklamirajo svoje storitve v Republiki Sloveniji.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da je
bila zavarovalna pogodba sklenjena v Republiki Sloveniji, tudi če je sklenitelj
zavarovanja fizična oseba, ki ima bivališče na območju Republike Slovenije,
kadar je bila zavarovalna pogodba sklenjena s posredovanjem poklicnega
posrednika ali svetovalca, in sicer ne glede na vrsto takšnega posredovanja.
(3) Za tujo državo iz prvega odstavka tega člena se šteje
območje države, ki ni država članica.
(4) Tuja oseba po tem zakonu je pravna oseba, ki ima sedež na
območju tuje države, oziroma fizična oseba, ki ima bivališče na območju tuje
države.
(5) Posebne določbe tega zakona o zavarovalnicah s sedežem v
Švicarskih konfederacijah (v nadaljnjem besedilu: švicarske zavarovalnice) in
podružnicah teh zavarovalnic veljajo samo za premoženjska zavarovanja.
Uporaba zakona za druge osebe
8. člen
Določbe tega zakona se uporabljajo za osebe, ki na območju
Republike Slovenije na kakršen koli način posredujejo pri sklepanju zavarovanj,
ki krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji.
Udeležba in kvalificirani delež
9. člen
(1) Po tem zakonu je posamezna oseba udeležena v drugi osebi,
če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih
pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v
kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem.
(2) Kvalificirani delež po tem zakonu je posredno ali
neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na
podlagi katerih pridobi imetnik 10% delež glasovalnih pravic ali deleže v
kapitalu določene pravne osebe.
Povezane osebe in posredne naložbe
10. člen
(1) Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe,
ki so med seboj bodisi upravljalsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako,
da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo
usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima
ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o
financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni
rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate
poslovanja druge osebe.
(2) Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe,
ki so med seboj povezane:
1.
kot ožji družinski člani;
2.
tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih
točkah tega člena, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;
3.
tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se
štejejo za povezane po drugih točkah tega člena;
4.
tako, da tvorijo koncern po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list
RS, št. 30/93, 29/94, 82/94 in 20/98 – v nadaljnjem besedilu: ZGD);
5.
kot člani uprave ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi
pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z
družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji
družinski člani te osebe.
(3) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se
štejejo:
1.
zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči
življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska
razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza;
2.
otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne
sposobnosti;
3.
druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene
v skrbništvo.
(4) Odvisna oziroma obvladujoča družba po tem zakonu je
odvisna oziroma obvladujoča družba v smislu 462. člena ZGD.
(5) Obvladovanje po tem zakonu je razmerje med odvisno in
obvladujočo družbo oziroma temu razmerju podobno razmerje med katerokoli
fizično in pravno osebo.
(6) Kadar je v tem zakonu določeno, da zavarovalnica ne sme
imeti naložb v določeni pravni osebi, se prepoved nanaša tako na neposredne kot
tudi posredne naložbe.
(7) Posredne naložbe so naložbe v osebe, ki so povezane z
določeno pravno osebo iz šestega odstavka tega člena.
Posredna pridobitev
11. člen
(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih
pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma v kapitalu, je oseba,
za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice,
poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri
upravljanju.
(2) Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic,
poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri
upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je
s to osebo povezana oseba.
Uskladitev denarnih zneskov
12. člen
Minister, pristojen za finance uskladi denarne zneske
določene v 110., 112., 237. in 338. členu tega zakona, če se za več kot 10%
spremeni razmerje tolarja proti EVRO po tečaju Banke Slovenije.
2. STATUSNE DOLOČBE
2.1. Skupne določbe
Pravno organizacijska oblika
13. člen
(1) Zavarovalnica je lahko organizirana samo kot delniška
družba ali kot družba za vzajemno zavarovanje.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je
pozavarovalnica lahko organizirana samo kot delniška družba.
Dejavnost zavarovalnice
14. člen
(1) Zavarovalnica sme opravljati samo zavarovalne posle.
(2) Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle v
posamezni zavarovalni vrsti ali skupini; skupaj pa lahko opravlja zavarovalne
posle le v eni od naslednjih zavarovalnih skupin:
1.
življenjska zavarovanja,
2.
premoženjska zavarovanja.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko
zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih
zavarovanj, opravlja tudi zavarovalne posle v zavarovalnih vrstah nezgodnega in
zdravstvenega zavarovanja iz 1. in 2. točke drugega odstavka 2. člena tega
zakona, če se zanje uporabljajo podobne verjetnostne tabele in izračuni kot za
življenjska zavarovanja.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko
zavarovalnica opravlja tudi posle, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni
zvezi.
(5) Za posle iz četrtega odstavka tega člena se štejejo
zlasti:
1.
terminski posli, opcijski posli in posli s podobnimi finančnimi
inštrumenti, če se opravljajo zaradi zaščite pred tveganji, ki nastajajo zaradi
sprememb in nihanj tečajev in obrestnih mer, in so v skladu z določbami 124.
člena tega zakona (zaščita naložb pred tržnimi tveganji),
2.
posredovanje pri prodaji oziroma prodaja v zavarovalnih primerih
poškodovanih predmetov, ki ob reševanju škodnih primerov pripadejo
zavarovalnici,
3.
izvajanje ukrepov za preprečevanje in odpravljanje nevarnosti, ki
ogrožajo zavarovano premoženje in osebe,
4.
ocena stopnje izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje
škod,
5.
opravljanje drugih intelektualnih in tehničnih storitev v zvezi z
zavarovalnimi posli.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko
zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih
zavarovanj, opravlja tudi dejavnost upravljanja pokojninskih skladov po zakonu,
ki ureja pokojninske sklade, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa navedeni
zakon.
(7) Zavarovalne posle sklepanja pozavarovanj lahko opravlja
samo pozavarovalnica. Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko
pozavarovalnica opravlja zavarovalne posle sklepanja pozavarovanj v vseh
zavarovalnih skupinah.
(8) Zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje
zavarovalnih poslov v eni ali več zavarovalnih vrstah premoženjskih zavarovanj,
lahko opravlja zavarovalne posle tudi v zavarovalnih vrstah premoženjskih
zavarovanj, za katere ni pridobila dovoljenja, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
1.
če zavarovanje krije nevarnost,
-
ki je povezana z nevarnostjo, ki jo krije zavarovanje v zavarovalni
vrsti, za katero je zavarovalnica pridobila dovoljenje (v nadaljnjem besedilu:
glavna nevarnost),
-
ki je v zvezi z istim predmetom kot glavna nevarnost, in
-
ki je pokrita z isto zavarovalno pogodbo;
2.
če gre za nevarnost, ki je v razmerju do glavne nevarnosti pomožnega
pomena;
3.
če ne gre za nevarnost, ki jo krijejo zavarovanja iz 14. in 15. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona;
4.
v primerih zavarovanj iz 17. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona
pa, če so izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
-
če glavno nevarnost krije zavarovanje iz 18. točke drugega odstavka 2.
člena tega zakona, ali
-
če je glavna nevarnost povezana na uporabo morskih plovil oziroma je
povezano z uporabo morskih plovil.
(9) Dopolnilna zdravstvena zavarovanja iz sedmega odstavka 2.
člena tega zakona predstavljajo javni interes Republike Slovenije in se
izvajajo po načelu medgeneracijske vzajemnosti. Vse zavarovalnice, ki izvajajo
ta zavarovanja, so obvezno vključene v izravnalne sheme za izravnavo razlik v
stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami, ki izhajajo iz razlik v
starostni strukturi, strukturi po spolu in strukturi težje bolnih zavarovancev
portfelja posameznih zavarovalnic. Podrobno ureditev izvajanja izravnalnih shem
se uredi v posebnem zakonu.
2.2. Zavarovalna delniška družba
2.2.1. Splošne določbe
Pojem
15. člen
(1) Zavarovalna delniška družba je delniška družba, ki
pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih
poslov.
(2) Zavarovalna delniška družba mora imeti nadzorni svet.
(3) Za zavarovalno delniško družbo se uporabljajo določbe
ZGD, če ni v tem zakonu drugače določeno.
2.2.2. Osnovni kapital in delnice
Osnovni kapital
16. člen
Najnižji znesek osnovnega kapitala zavarovalne delniške
družbe je enak višini zajamčenega kapitala iz 112. člena tega zakona.
Delnice
17. člen
(1) Delnice zavarovalne delniške družbe so lahko glasijo le
na ime.
(2) Delnice zavarovalne delniške družbe morajo biti v celoti
vplačane v denarju in pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega
kapitala zavarovalne delniške družbe v sodni register.
(3) Delnice zavarovalne delniške družbe morajo biti izdane v
nematerializirani obliki.
(4) Določba drugega odstavka tega člena se ne uporablja v
primeru združitve zavarovalnic oziroma razdružitve zavarovalnice.
2.2.3. Kvalificirani deleži
Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža
18. člen
(1) Za pridobitev delnic zavarovalnice, na podlagi katerih
oseba posredno ali neposredno doseže ali preseže kvalificirani delež (v
nadaljnjem besedilu: kvalificirani imetnik) v zavarovalnici, je potrebno
dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (dovoljenje za pridobitev
kvalificiranega deleža).
(2) Oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega
člena, mora za vsako nadaljnjo pridobitev delnic zavarovalnice, na podlagi
katere doseže ali preseže mejo 20%, 33% ali 50% deleža glasovalnih pravic ali
deleža v kapitalu zavarovalnice, ali na podlagi katerih oseba postane
obvladujoča družba zavarovalnice, pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni
nadzor.
(3) Če namerava oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega
oziroma drugega odstavka tega člena odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega
njen delež zmanjšal pod mejo, za katero je pridobila dovoljenje, mora o tem
obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše način obveščanja
iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor mora pred odločitvijo o
izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz
drugega odstavka tega člena obvestiti pristojni nadzorni organ posamezne države
članice, če je bodoči kvalificirani imetnik ena od naslednjih oseb:
1.
zavarovalnica, ki je v tej državi članici upravičena opravljati
zavarovalne posle,
2.
obvladujoča oziroma odvisna družba zavarovalnice iz 1. točke tega
odstavka,
3.
oseba, ki jo obvladuje ista oseba oziroma osebe, ki obvladujejo
zavarovalnico iz 1. točke tega odstavka.
(6) Če je bodoči kvalificirani imetnik zavarovalnica države
članice oziroma tuja zavarovalnica, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za
pridobitev kvalificiranega deleža priložiti tudi soglasje oziroma mnenje
pristojnega nadzornega organa.
Odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega
deleža
19. člen
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža mora oseba, ki želi pridobiti kvalificirani delež (v
nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), priložiti listine iz 4.
oziroma 5. točke 66. člena tega zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, če iz podatkov, s katerimi
razpolaga izhaja:
1.
da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči
kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki
jih je storil bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, lahko
ogroženo poslovanje zavarovalne delniške družbe v skladu s pravili o
obvladovanju tveganj;
2.
da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči
kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma načina povezanosti
med temi osebami, lahko onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje
nadzora nad zavarovalno delniško družbo.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža tujemu bodočemu kvalificiranemu
imetniku, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju
prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov, verjetno, da
bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega
zakona.
(4) Pred odločitvijo na podlagi drugega oziroma tretjega
odstavka tega člena mora dati Agencija za zavarovalni nadzor osebi rok, ki ne
sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, da se izjasni o razlogih za
zavrnitev dovoljenja.
(5) Če je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja
za opravljanje zavarovalnih poslov, se postopek odločanja o dovoljenju iz
prvega odstavka tega člena združi s postopkom odločanja o dovoljenju za
opravljanje zavarovalnih poslov.
Sankcija za kršitev
20. člen
(1) Če oseba pridobi delnice v nasprotju s prvim oziroma
drugim odstavkom 18. člena tega zakona, iz delnic zavarovalne delniške družbe,
s katerimi bi bila udeležena pri upravljanju zavarovalne delniške družbe v
deležu, glede katerega krši navedeni določbi, nima glasovalne pravice.
(2) Glasovalne pravice iz prvega odstavka tega člena se za
čas, dokler iz teh delnic imetnik, ki jih je pridobil v nasprotju s prvim
oziroma drugim odstavkom 18. člena tega zakona, nima glasovalnih pravic,
prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev zavarovalne delniške družbe
v sorazmerju z njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu zavarovalne delniške
družbe, tako da je imetnik pri glasovanju udeležen zgolj z deležem delnic, s
katerimi ne krši določbe prvega oziroma drugega odstavka 18. člena tega zakona.
Odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža
21. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za
pridobitev kvalificiranega deleža v naslednjih primerih:
1.
če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2.
če je zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja kvalificirani
imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil
kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, ogroženo poslovanje
zavarovalne delniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj;
3.
če je zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja kvalificirani
imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma načina povezanosti med temi
osebami, onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad
zavarovalno delniško družbo;
4.
v primeru tujega kvalificiranega imetnika: če je ob upoštevanju
predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri
uporabi in izvrševanju teh predpisov, verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno
oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona;
5.
če kvalificirani imetnik ponavljajoče krši obveznosti poročanja oziroma
kako drugače ponavljajoče ovira opravljanje nadzora nad zavarovalniško skupino.
(2) S pravnomočnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za
pridobitev kvalificiranega deleža imetnik kvalificiranega deleža izgubi
glasovalne pravice iz delnic, na podlagi katerih je njegov delež pri glasovanju
večji kot 10%.
2.2.4. Uprava zavarovalne delniške družbe
Uprava zavarovalne delniške družbe
22. člen
(1) Uprava zavarovalne delniške družbe mora imeti najmanj dva
člana, ki zavarovalno delniško družbo skupaj zastopata in predstavljata v
pravnem prometu. Nobeden izmed članov uprave zavarovalne delniške družbe
oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje zavarovalne
delniške družbe za celoten obseg poslov iz dejavnosti zavarovalnice.
(2) Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo biti v
zavarovalni delniški družbi v delovnem razmerju za nedoločen čas in polni
delovni čas.
(3) Najmanj en član uprave mora obvladati slovenski jezik.
Najmanj en član uprave mora imeti v Republiki Sloveniji središče uresničevanja
svojih življenjskih interesov.
(4) Uprava mora voditi posle zavarovalne delniške družbe v
Republiki Sloveniji.
(5) Ne glede na določbe zakona, ki urejajo udeležbo
delavskega direktorja pri upravljanju družbe, delavski direktor v zavarovalni
delniški družbi ne more biti član uprave te zavarovalne delniške družbe.
Pogodba o zaposlitvi članov uprave
23. člen
(1) Z dnem imenovanja izredne uprave prenehajo vse posebne
ugodnosti, ki jih imajo člani uprave zavarovalne delniške družbe in drugi
delavci zavarovalne delniške družbe na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero
ne velja tarifni del kolektivne pogodbe.
(2) Določba pogodbe o zaposlitvi člana uprave zavarovalne
delniške družbe oziroma drugega delavca zavarovalne delniške družbe, ki je v
nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je nična.
(3) Posebne ugodnosti iz prvega odstavka tega člena so
ugodnosti, ki se po predpisih o dohodnini štejejo za bonitete.
Pogoji za člana uprave zavarovalne delniške družbe
24. člen
(1) Član uprave zavarovalne delniške družbe je lahko oseba,
ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje,
potrebne za vodenje poslov zavarovalnice;
2.
da ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh
mesecev, ki še ni izbrisana.
(2) Pogoj iz prve točke prvega odstavka tega člena je
izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje
zavarovalnih poslov. Šteje se, da je pogoj iz prve točke prvega odstavka tega
člena izpolnjen, če ima oseba najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju poslov
zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot
zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov.
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave
25. člen
(1) Za člana uprave zavarovalne delniške družbe je lahko
imenovana le oseba, ki pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za
opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega
člena mora kandidat za člana uprave priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz
24. člena tega zakona.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko odloči, da mora
kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti
predstavitev vodenja poslov zavarovalne delniške družbe.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje iz prvega
odstavka tega člena, če na podlagi listin iz drugega odstavka tega člena in
predstavitve iz tretjega odstavka tega člena zaključi, da kandidat izpolnjuje
pogoje za člana uprave zavarovalne delniške družbe.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi
dejavnosti ali poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je
oseba storila, lahko ogroženo poslovanje zavarovalne delniške družbe v skladu s
pravili o obvladovanju tveganj.
(6) Če je oseba pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije
člana uprave mora pred imenovanjem za opravljanje te funkcije v drugi zavarovalnici
pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za imenovanje. Za
dovoljenje se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega
odstavka tega člena.
(7) Če je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja
za opravljanje zavarovalnih poslov, se postopek odločanja o dovoljenju iz
prvega odstavka tega člena združi s postopkom odločanja o ovoljenju za
opravljanje zavarovalnih poslov.
Dolžnosti člana uprave zavarovalne delniške družbe
26. člen
(1) Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo
zagotoviti, da zavarovalna delniška družba posluje v skladu s pravili o
obvladovanju tveganj kot so določena s tem zakonom in predpisi, izdanimi na
njegovi podlagi, oziroma drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje zavarovalne
delniške družbe, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(2) Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo
zagotoviti spremljanje tveganj, katerim je zavarovalna delniška družba
izpostavljena pri poslovanju, ter sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi
zavarovalna delniška družba obvladuje tveganja.
(3) Člani uprave morajo zagotoviti organizacijo sistema
notranjih kontrol na vseh področjih poslovanja zavarovalne delniške družbe in
notranjo revizijo ter zagotoviti njihovo delovanje v skladu s tem zakonom in na
njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(4) Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo
zagotoviti, da zavarovalna delniška družba vodi poslovne in druge knjige ter
poslovno dokumentacijo, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske
postavke, sestavlja računovodska in druga poročila ter poroča oziroma obvešča
Agencijo za zavarovalni nadzor v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi
izdanimi predpisi.
Obveščanje nadzornega sveta
27. člen
(1) Uprava zavarovalne delniške družbe mora nemudoma pisno
obvestiti nadzorni svet zavarovalne delniške družbe o naslednjih dogodkih:
1.
če je ogrožena likvidnost ali solventnost zavarovalne delniške družbe,
2.
če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje
zavarovalnih poslov oziroma prepoved opravljanja posameznih zavarovalnih
poslov,
3.
če se finančni položaj zavarovalne delniške družbe spremeni tako, da
zavarovalna delniška družba ne dosega minimalnega kapitala iz 110. oziroma 111.
člena tega zakona.
(2) Član uprave zavarovalne delniške družbe mora nadzorni
svet nemudoma pisno obvestiti o:
1.
imenovanju in prenehanju njegove funkcije v nadzornih organih drugih
pravnih oseb,
2.
pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, član
uprave sam oziroma njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne
deleže pravne osebe, na podlagi katerih član uprave skupaj z njegovimi ožjimi
družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež,
oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
Odvzem dovoljenja
28. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za
opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe:
1.
če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2.
če član uprave huje krši dolžnosti člana uprave iz 26. in 27. člena tega zakona.
(2) Če je bil nad članom uprave začet postopek za odvzem
dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zaradi kršitev, zaradi katerih
je bil nad zavarovalno delniško družbo začet postopek za odvzem dovoljenja za
opravljanje zavarovalnih poslov, lahko Agencija za zavarovalni nadzor oba
postopka združi.
2.2.5. Nadzorni svet zavarovalne delniške družbe
Člani nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe
29. člen
(1) Za člana nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe ne
more biti imenovana oseba,
1.
ki je povezana s pravnimi osebami, v katerih ima zavarovalna delniška
družba več kot 5% delež glasovalnih pravic ali delež v njihovem osnovnem
kapitalu,
2.
ki je član nadzornega sveta ali uprave v drugi zavarovalnici.
(2) Ne glede na določbe zakona, ki urejajo udeležbo delavcev
pri upravljanju, imajo zavarovalne delniške družbe najmanj enega in do ene
tretjine članov nadzornega sveta te družbe, ki so predstavniki delavcev.
(3) Člani nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, ne
sodelujejo pri odločanju nadzornega sveta v zadevah iz 30. člena in prvega
odstavka 31. člena tega zakona.
(4) Prepoved iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne velja
za osebe, ki so člani nadzornega sveta oziroma uprave nadrejene zavarovalnice v
zavarovalniški skupini.
Pristojnosti nadzornega sveta zavarovalne delniške
družbe
30. člen
Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet po ZGD, ima
nadzorni svet zavarovalne delniške družbe tudi naslednje pristojnosti:
1.
daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike zavarovalne delniške
družbe,
2.
daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta zavarovalne delniške
družbe,
3.
daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol,
4.
daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela
notranje revizije,
5.
odločanje o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.
Dolžnosti članov nadzornega sveta zavarovalne delniške
družbe
31. člen
(1) Člani nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe
morajo:
1.
nadzirati primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje
revizije,
2.
obravnavati ugotovitve Agencije za zavarovalni nadzor, davčne inšpekcije
in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad zavarovalno delniško
družbo,
3.
preveriti letna in druga finančna poročila zavarovalne delniške družbe,
in o tem izdelati obrazloženo mnenje,
4.
obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu
notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.
(2) Člani nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe
solidarno odgovarjajo zavarovalnici za škodo, ki je nastala kot posledica
opustitve njihovih dolžnosti po prvem odstavku tega člena, razen če dokažejo,
da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
(3) Član nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe mora
Agencijo za zavarovalni nadzor nemudoma obvestiti o:
1.
imenovanju in prenehanju njegove funkcije v upravnih in nadzornih
organih drugih pravnih oseb,
2.
pravnih poslih, na podlagi katerih so posredno ali neposredno, član
nadzornega sveta sam oziroma njegovi ožji družinski člani, pridobili delnice
oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član nadzornega sveta
skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali
preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo
kvalificiranega deleža.
2.2.6. Redna likvidacija zavarovalne delniške družbe
Sklep skupščine o začetku likvidacijskega postopka
32. člen
(1) Skupščina zavarovalne delniške družbe lahko sprejme sklep
o prenehanju zavarovalne delniške družbe.
(2) Za likvidacijo zavarovalne delniške družbe na podlagi
sklepa iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe ZGD o likvidaciji
delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v tem razdelku drugače
določeno.
(3) Določbe tega razdelka se smiselno uporabljajo tudi kadar
skupščina zavarovalne delniške družbe sprejme sklep, s katerim se dejavnost
zavarovalne delniške družbe spremeni tako, da zavarovalna delniška družba ne
opravlja več zavarovalnih poslov.
Likvidacijski upravitelj zavarovalne delniške družbe
33. člen
Za likvidacijskega upravitelja zavarovalne delniške družbe je
lahko imenovana samo fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje za člana
uprave zavarovalne delniške družbe.
Omejitev dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov
34. člen
(1) Uprava zavarovalne delniške družbe mora obvestiti
Agencijo za zavarovalni nadzor o sklepu iz prvega odstavka 32. člena tega
zakona naslednji delovni dan po sprejemu sklepa.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi obvestila iz
prvega odstavka tega člena izda odločbo, s katero:
1.
omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov na posle,
ki so potrebni za izvedbo likvidacije zavarovalne delniške družbe,
2.
določi, v katerem obsegu se za zavarovalno delniško družbo v likvidaciji
uporabljajo pravila o obvladovanju tveganj.
(3) Po začetku likvidacije lahko zavarovalna delniška družba
opravlja samo še tiste zavarovalne posle, ki so določeni z odločbo iz drugega
odstavka tega člena.
Ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje
zavarovalnih poslov
35. člen
(1) Če skupščina zavarovalne delniške družbe odloči, da
zavarovalna delniška družba deluje dalje, lahko zavarovalna delniška družba
ponovno prične opravljati zavarovalne posle samo, če ponovno pridobi dovoljenje
Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.
(2) Predlogu za vpis sklepa iz prvega odstavka tega člena v
sodni register je treba priložiti novo dovoljenje Agencije za zavarovalni
nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.
2.3. Družba za vzajemno zavarovanje
2.3.1. Splošne določbe
Pojem
36. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje je pravna oseba, ki
opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti in je za
opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) Družba za vzajemno zavarovanje lahko opravlja zavarovalne
posle tudi za nečlane, če statut tako določa.
(3) Družba za vzajemno zavarovanje lahko opravlja vse
zavarovalne posle razen poslov pozavarovanja.
Uporaba določb
37. člen
Za družbo za vzajemno zavarovanje se uporabljajo smiselno
določbe prvega do šestega poglavja prvega dela ZGD, če ni v tem razdelku drugače določeno.
Firma
38. člen
Firma družbe za vzajemno zavarovanje mora vsebovati označbo,
da gre za družbo za vzajemno zavarovanje (“d.v.z.“).
2.3.2. Ustanovitev družbe za vzajemno zavarovanje
Ustanovitev
39. člen
Družba za vzajemno zavarovanje se ustanovi tako, da
ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut in vplačajo ustanovni kapital.
Statut
40. člen
(1) Statut družbe za vzajemno zavarovanje mora biti izdelan v
obliki notarskega zapisa.
(2) Statut družbe za vzajemno zavarovanje mora določati:
1.
firmo in sedež družbe;
2.
vrste zavarovalnih poslov, ki jih bo družbe za vzajemno zavarovanje
opravljala;
3.
obliko in način objav, pomembnih za družbo oziroma za člane;
4.
začetek članstva;
5.
višino ustanovnega kapitala;
6.
pogoje in način vplačila sredstev s strani članov;
7.
višino ter način oblikovanja varnostnih rezerv;
8.
pogoje in način uporabe dobička oziroma kritja izgub;
9.
število članov uprave in nadzornega sveta;
10. najmanjše
število članov skupščine, ki lahko uresničujejo manjšinske pravice.
(3) Poleg primerov, določenih v 68. členu tega zakona, lahko
Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja zavarovalnih
poslov družbi za vzajemno zavarovanje, če so zaradi določb statuta ogroženi
interesi članov.
Vpis v sodni register
41. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje pridobi lastnost pravne
osebe z vpisom v sodni register.
(2) Pri družbi za vzajemno zavarovanje se v sodni register
vpišejo podatki določeni v 4. členu zakona o sodnem registru (Uradni list RS,
št. 13/94 – v nadaljevanju: ZSR), razen podatkov iz 7. točke 4. člena ZSR, in
podatki, določeni v 1. točki prvega odstavka 5. člena ZSR.
(3) Poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena se pri
družbi za vzajemno zavarovanje v sodni register vpiše tudi višina ustanovnega
kapitala.
2.3.3. Razmerja med družbo za vzajemno zavarovanje in člani
Članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje
42. člen
(1) Članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje je vezano na
obstoj zavarovalne pogodbe z družbo.
(2) Družba za vzajemno zavarovanje lahko, če je tako izrecno
določeno v statutu, sklepa zavarovalne pogodbe tudi tako, da s sklenitvijo
zavarovalne pogodbe zavarovalec ne pridobi položaja člana družbe za vzajemno
zavarovanje.
Pravice, obveznosti in odgovornosti članov
43. člen
(1) Člani ne odgovarjajo za obveznosti družbe za vzajemno
zavarovanje.
(2) Član ne more pobotati svoje obveznosti do družbe za
vzajemno zavarovanje na plačilo prispevkov in naknadnih vplačil s svojo
terjatvijo do družbe za vzajemno zavarovanje.
(3) Prispevki in naknadna vplačila članov, kakor tudi
obveznosti družbe za vzajemno zavarovanje v razmerju do članov, se lahko
določijo ob enakih predpostavkah samo z uporabo enakih meril.
2.3.4. Viri sredstev družbe za vzajemno zavarovanje
Ustanovni kapital
44. člen
(1) Ob ustanovitvi družbe za vzajemno zavarovanje je potrebno
oblikovati ustanovni kapital, ki je namenjen kritju stroškov ustanovitve, ter
kritju organizacijskih in drugih stroškov povezanih z začetkom poslovanja. Če
statut ne določa drugače, se ustanovni kapital lahko uporabi tudi za
oblikovanje varnostnih rezerv.
(2) Najnižji ustanovni kapital družbe za vzajemno zavarovanje
je enak zajamčenemu kapitalu iz drugega odstavka 112. člena tega zakona.
(3) Statut mora določiti pogoje in način vračila sredstev,
vplačanih za oblikovanje ustanovnega kapitala. Če statut določa, da se
sredstva, vplačana za oblikovanje ustanovnega kapitala, ne vračajo, mora
določiti način uporabe teh sredstev.
(4) Kadar družba za vzajemno zavarovanje po ustanovitvi
zahteva izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v dodatnih
zavarovalnih vrstah, mora Agencija za zavarovalni nadzor kot pogoj za izdajo
dovoljenja zahtevati ustrezno zvišanje ustanovnega kapitala, če kritja
stroškov, povezanih z začetkom poslovanja v novih zavarovalnih vrstah ni mogoče
zagotoviti na drugačen način.
Vplačilo in vračilo ustanovnega kapitala
45. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje lahko prične s poslovanjem
šele, ko so v celoti in v denarju vplačana sredstva v višini ustanovnega
kapitala.
(2) Sredstva, vplačana za oblikovanje ustanovnega kapitala,
se lahko vračajo samo iz dobička posameznega poslovnega leta. Vračila v
posameznem letu ne smejo presegati zneska, ki je bil v tem letu namenjen
oblikovanju varnostnih rezerv.
(3) Osebe, ki so zagotovile sredstva za oblikovanje
ustanovnega kapitala, in ki niso člani družbe za vzajemno zavarovanje, nimajo
pravice do vračila teh sredstev pred izpolnitvijo pogojev, določenih v drugem
odstavku tega člena. Statut pa lahko določa, da imajo te osebe pravico
sodelovati pri upravljanju družbe za vzajemno zavarovanje, oziroma da imajo
pravico do izplačila obresti iz letnih prejemkov in do udeležbe na dobičku,
ugotovljenem v letnem poročilu.
Premije in naknadna vplačila
46. člen
(1) Statut mora določati pogoje in način za zagotavljanje
sredstev za poslovanje družbe za vzajemno zavarovanje s strani članov.
Sredstva, potrebna za poslovanje družbe za vzajemno zavarovanje v posameznem
letu, se krijejo iz vnaprej določenih prispevkov (premij) članov.
(2) Statut mora določati, ali in v kakšnem obsegu so člani
dolžni vplačati naknadna vplačila, če ostala sredstva družbe za vzajemno
zavarovanje ne zadoščajo za kritje izgub. Statut lahko namesto oziroma poleg
naknadnih vplačil določi, da se znižajo obveznosti zavarovalnice, če sredstva
družbe za vzajemno zavarovanje ne zadoščajo za kritje izgub.
(3) Če statut določa obveznost naknadnih vplačil, morajo
naknadna vplačila vplačati tudi osebe, ki so postale člani med letom, oziroma
osebe, katerih članstvo je v tem letu prenehalo, in sicer v sorazmerju z
obdobjem članstva v tem letu. Če se med poslovnim letom spremenijo prispevki
(premije) oziroma zavarovalne vsote, ki so podlaga za določitev višine
naknadnih vplačil, se naknadna vplačila merijo na podlagi višje osnove.
Varnostne rezerve
47. člen
Statut mora določiti način oblikovanja rezerv za kritje izgub
iz poslovanja (varnostne rezerve), in določiti kateri prispevki (premije) se
letno uporabijo za oblikovanje varnostnih rezerv in najnižjo višino, ki jo
morajo varnostne rezerve dosegati.
Dodatni kapital
48. člen
Družba za vzajemno zavarovanje lahko na podlagi soglasja
skupščine zbira dodatni kapital z izdajo podrejenih dolžniških instrumentov iz
tretjega odstavka 107. člena tega zakona.
Uporaba letnega dobička
49. člen
(1) Dobiček, izkazan v letnem poročilu, se lahko razdeli
članom ali prenese v naslednje poslovno leto v obsegu ki ni potreben za:
1.
oblikovanje varnostnih rezerv oziroma drugih, s statutom določenih
rezerv, ali
2.
vračilo ustanovnega kapitala oziroma za druga izplačila, določena v
statutu (tretji odstavek 45. člena zakona).
(2) Statut mora določati merila, po katerih se dobiček
razdeli članom, in zlasti, ali se dobiček posameznega poslovnega leta razdeli
tudi osebam, ki so med letom izstopile iz članstva.
2.3.5. Organi družbe za vzajemno zavarovanje
Organi družbe
50. člen
Organi družbe za vzajemno zavarovanje so uprava, nadzorni
svet in skupščina.
Uprava družbe za vzajemno zavarovanje
51. člen
(1) Upravo družbe za vzajemno zavarovanje imenuje nadzorni
svet.
(2) Za upravo družbe za vzajemno zavarovanje se smiselno
uporabljajo določbe 246. do 260. člena ZGD in določbe 22. do 28. člena tega
zakona.
Nadzorni svet družbe za vzajemno zavarovanje
52. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje mora imeti najmanj
tričlanski nadzorni svet. Statut lahko določa, da ima nadzorni svet več kot tri
člane, vendar največ dvajset članov.
(2) Za nadzorni svet družbe za vzajemno zavarovanje se
smiselno uporabljajo določbe 263. do 279. člena ZGD in določbe 29. do 31. člena
tega zakona.
Skupščina družbe za vzajemno zavarovanje
53. člen
(1) Člani družbe za vzajemno zavarovanje uresničujejo svoje
pravice v družbi za vzajemno zavarovanje na skupščini, če zakon ne določa
drugače.
(2) Skupščina je lahko organizirana kot skupščina vseh članov
(skupščina članov) ali kot skupščina zastopnikov članov, ki morajo tudi sami
biti člani (skupščina zastopnikov). Če statut določa, da je skupščina družbe za
vzajemno zavarovanje organizirana kot skupščina zastopnikov, mora določiti tudi
sestavo skupščine in postopek imenovanja zastopnikov.
(3) Skupščina odloča v zadevah, za katere zakon ali statut
izrecno določa, da o njih odloča skupščina. O vprašanjih v zvezi z vodenjem
poslov lahko odloča skupščina samo, če to zahteva uprava, ali če to v primeru
iz četrtega odstavka 274. člena ZGD zahteva nadzorni svet.
(4) Kadar določbe ZGD, ki se uporabljajo za skupščino družbe
za vzajemno zavarovanje na podlagi tega zakona, določajo manjšinske pravice
delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo določen delež osnovnega kapitala,
mora statut določati ustrezno število (manjšino) članov skupščine.
Sklic skupščine in odločanje
54. člen
(1) Za sklic skupščine družbe za vzajemno zavarovanje,
udeležbo na skupščini, zapisnik skupščine in pravico članov do obveščenosti se
smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 281. člena, prvega odstavka 282.
člena, 283. člena, 284. člena, prvega odstavka 285. člena, 286. člena, 288.
člena, 289. člena, 292. do 294. člena ZGD. Kadar navedene določbe govorijo o
delničarjih, se pri uporabi za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje šteje,
da gre za člane skupščine.
(2) Na skupščini se sestavi seznam prisotnih članov skupščine
in njihovih zastopnikov, ki vsebuje njihovo ime in prebivališče. Seznam, ki ga
podpiše predsednik, se pred glasovanjem da na vpogled udeležencem skupščine.
(3) Za sprejem sklepa skupščine je potrebna večina oddanih
glasov (navadna večina), če zakon ali statut ne določata višje večine. Za
volitve lahko statut določi drugačne zahteve.
(4) Če je skupščina organizirana kot skupščina članov, lahko
za člane glasovalno pravico uresničujejo pooblaščenci. Pooblastilo mora biti
pisno in ostane shranjeno pri družbi.
(5) Član skupščine ne more niti v svojem imenu niti kot
pooblaščenec oziroma zastopnik drugega člana sodelovati pri odločanju o tem, da
se oprosti določene obveznosti ali o uveljavljanju zahtevka družbe proti njemu.
Izredna in posebna revizija
55. člen
Za izredno in posebno revizijo družbe za vzajemno zavarovanje
se smiselno uporabljajo 67. do 78. člena zakona o prevzemih (Uradni list RS,
št. 47/97). Kadar navedene določbe govorijo o delničarjih, se pri uporabi za
izredno oziroma posebno revizijo družbe za vzajemno zavarovanje šteje, da gre
za člane skupščine.
Ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov
56. člen
Za uveljavljanje ničnosti oziroma izpodbijanje sklepov
skupščine družbe za vzajemno zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe tretje
do šeste alinee prvega odstavka 359. člena, drugega odstavka 359. člena, 360.
do 368. člena in 370. člena ZGD. Kadar navedene določbe govorijo o delničarju,
se pri uporabi za uveljavljanje ničnosti oziroma izpodbijanje sklepov skupščine
družbe za vzajemno zavarovanje, v primeru iz drugega odstavka 268. člena ZGD
šteje, da gre za člana družbe za vzajemno zavarovanje, v vseh ostalih primerih
pa, da gre za člana skupščine.
2.3.6. Prenehanje družbe za vzajemno zavarovanje
Razlogi prenehanja
57. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje preneha:
1.
s pretekom časa, za katerega je bila ustanovljena;
2.
na podlagi sklepa skupščine (prostovoljna likvidacija);
3.
če je nad družbo zaključen stečajni postopek oziroma postopek prisilne
likvidacije.
(2) Za sklep skupščine o prenehanju družbe je potrebna
tričetrtinska večina oddanih glasov.
(3) Za veljavnost sklepa iz drugega odstavka tega člena je
potrebno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor. Agencija za zavarovalni
nadzor lahko zavrne zahtevo za dovoljenje samo, če v primeru prenehanja družbe
za vzajemno zavarovanje interesi zavarovancev ne bi bili v zadostni meri
zaščiteni.
Prostovoljna likvidacija
58. člen
(1) Na podlagi veljavnega sklepa skupščine o prenehanju
družbe izvede družba postopek za svojo likvidacijo.
(2) Med likvidacijo veljajo za družbo za vzajemno zavarovanje
enaki predpisi kot so veljali pred začetkom likvidacije, če iz določb tega
zakona ali namena likvidacije ne izhaja drugače.
(3) Med likvidacijo družba ne sme sklepati novih zavarovanj
niti povečati oziroma podaljšati obstoječih zavarovanj.
(4) Sredstva, vplačana za oblikovanje ustanovnega kapitala,
se lahko vrnejo šele, ko so poplačane ostale obveznosti družbe vključno z
obveznostmi do članov iz zavarovanj, oziroma zagotovljeno ustrezno zavarovanje
za poplačilo teh obveznosti.
(5) Premoženje, ki ostane po poplačilu oziroma zagotoviti
zavarovanja za poplačilo obveznosti iz četrtega odstavka tega člena, se razdeli
osebam, ki so bile člani družbe za vzajemno zavarovanje v trenutku sprejema
sklepa o prenehanju družbe. Razdelitev se opravi po merilih, ki jih statut
določa za razdelitev dobička članom.
(6) Za likvidacijske upravitelje se smiselno uporabljajo
določbe o upravi družbe za vzajemno zavarovanje.
(7) Če ni v prejšnjih odstavkih drugače določeno se za
prostovoljno likvidacijo družbe za vzajemno zavarovanje smiselno uporabljajo
določbe 374. do 376. člena, 381. člena, 383. do 386. člena, drugega odstavka
387. člena, 388. člena, in 390. do 393. člena ZGD in 32. do 35. člena tega
zakona.
Prenos zavarovalnih pogodb
59. člen
(1) Za prenos zavarovalnih pogodb je poleg pogojev, določenih
v 80. do 82. členu tega zakona, potrebno tudi soglasje skupščine. Za sklep
skupščine o soglasju k prenosu zavarovalnih pogodb je potrebna tričetrtinska
večina oddanih glasov, če statut ne določa višje večine.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zavrne zahtevo za
izdajo dovoljenja za prevzem zavarovalnih pogodb tudi, če interesi članov iz
članskega razmerja v družbi za vzajemno zavarovanje zaradi prenosa zavarovalnih
pogodb ne bi bili zaščiteni v zadostni meri.
Združitev
60. člen
(1) Dve ali več družb za vzajemno zavarovanje se lahko
združijo, in sicer:
1.
s prenosom premoženja ene ali več družb (prevzeta družba) na drugo
družbo (prevzemna družba), pri čemer postanejo člani prevzetih družb člani
prevzemne družbe (pripojitev),
2.
z ustanovitvijo nove družbe za vzajemno zavarovanje, na katero se
prenese premoženje prevzetih družb, pri čemer postanejo člani prevzetih družb
člani novoustanovljene prevzemne družbe (spojitev).
(2) Za združitev je potrebno soglasje skupščin družb, ki se
združujejo. Za sklep skupščine o soglasju k združitvi je potrebna tričetrtinska
večina oddanih glasov, če statut ne določa višje večine.
(3) Če ni v prejšnjih odstavkih drugače določeno, se za
združitev družb za vzajemno zavarovanje smiselno uporabljajo določbe prve do
tretje in pete do osme alinee 512. člena, 513. člena, 514. člena, 516. člena,
517. člena, 520. člena, prvega ter tretjega do petega odstavka 521. člena, 522.
do 527. člena, 529. in 530. člena ZGD. Kadar navedene določbe govorijo o
delničarjih oziroma delnicah se šteje, da gre za člane oziroma pravice in
obveznosti članov.
Prenos premoženja na zavarovalno delniško družbo
61. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje lahko svoje celotno
premoženje brez predhodne likvidacije prenese na zavarovalno delniško družbo.
(2) Za prenos premoženja družbe za vzajemno zavarovanje na
zavarovalno delniško družbo se smiselno uporabljajo določbe 512. do 529. člena
ZGD. Družba za vzajemno zavarovanje se šteje za prevzeto družbo, zavarovalna
delniška družba pa za prevzemno družbo.
(3) Za sklep skupščine družbe za vzajemno zavarovanje o
soglasju k pogodbi o pripojitvi je potrebna tričetrtinska večina oddanih
glasov, če statut ne določa višje večine.
Preoblikovanje v delniško družbo
62. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje se lahko preoblikuje v
delniško družbo na podlagi sklepa skupščine. Za sklep skupščine je potrebna
tričetrtinska večina oddanih glasov, če statut ne določa višje večine.
(2) Vsak član lahko do izteka tretjega dne pred zasedanjem
skupščine ugovarja preoblikovanju s priporočenim pismom.
(3) Najkasneje hkrati s sklicem skupščine mora uprava vse
člane družbe obvestiti o vsebini predlaganega sklepa o preoblikovanju na način,
ki ga za objave družbe določa statut. V obvestilu je potrebno člane poučiti o
pravici do ugovora iz drugega odstavka tega člena in pravicah, ki izhajajo iz
vloženega ugovora.
(4) Za preoblikovanju je potrebno dovoljenje Agencije za zavarovalni
nadzor. Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če
bi preoblikovanje lahko ogrozilo interese članov.
Sklep o preoblikovanju
63. člen
(1) Sklep o preoblikovanju mora določati osnovni kapital in
znesek, na katerega se glasijo delnice, in druge za preoblikovanje potrebne
spremembe statuta. Nominalni znesek osnovnega kapitala ne sme presegati
vrednosti premoženja družbe za vzajemno zavarovanje zmanjšane za njene
obveznosti. Znesek, na katerega se glasijo delnice mora biti enak najnižjemu
znesku, na katerega se lahko glasijo delnice, ki ga določa ZGD.
(2) Če sklep o preoblikovanju ne določa drugače, so člani
družbe za vzajemno zavarovanje udeleženi v osnovnem kapitalu. Kadar sklep ne
določa, da so vsi člani družbe za vzajemno zavarovanje v osnovnem kapitalu
delniške družbe udeleženi z enakim deležem, se lahko delež posameznega člana
določi samo na podlagi enega oziroma več naslednjih meril:
1.
višine zavarovalne vsote;
2.
višine prispevka (premije);
3.
višine zahtevanega kritja v primeru življenjskih zavarovanj;
4.
meril za razdelitev dobička;
5.
čas trajanja članstva.
(3) Če udeležba posameznega člana ne doseže najnižjega
nominalnega zneska delnice, se njegov delež v osnovnem kapitalu ne upošteva.
Ostali deleži se zaokrožijo tako, da so deljivi z najnižjim nominalnim zneskom
delnice, in da je razdeljen celoten osnovni kapital.
(4) Če je nominalni znesek, s katerim je član udeležen v
osnovnem kapitalu delniške družbe, višji od deleža, določenega na podlagi
prvega oziroma drugega odstavka tega člena, mora član razliko vplačati delniški
družbi. Če pa je nominalni znesek, s katerim je član udeležen v osnovnem
kapitalu delniške družbe, nižji od deleža, določenega na podlagi prvega oziroma
drugega odstavka tega člena, oziroma če član ni udeležen v osnovnem kapitalu
delniške družbe, mora razliko oziroma delež članu izplačati delniška družba.
Izvedba preoblikovanja
64. člen
(1) Če ni v tem zakonu drugače določeno se za preoblikovanje
družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo smiselno uporabljajo določbe
187. člena, 188. člena, 193. do 195. člena in 548. člena ZGD.
(2) Delniška družba obstaja od vpisa preoblikovanja v sodni
register dalje. Člani družbe za vzajemno zavarovanje so od tega trenutka dalje
delničarji v skladu s sklepom o preoblikovanju.
(3) Vsak delničar, ki je na način iz drugega odstavka 62.
člena tega zakona ugovarjal preoblikovanju, lahko da svoje delnice družbi na
razpolago. V takem primeru se smiselno uporablja določba 550. člena ZGD.
3. OPRAVLJANJE ZAVAROVALNIH POSLOV
3.1. Dovoljenja v zvezi z opravljanjem zavarovalnih poslov
3.1.1. Vrste dovoljenj
Vrste dovoljenj
65. člen
(1) Zavarovalnica mora pred vpisom ustanovitve v sodni
register pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje
zavarovalnih poslov (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje
zavarovalnih poslov).
(2) Če se zavarovalnica združi z drugo zavarovalnico oziroma
drugo pravno osebo, mora prevzemna zavarovalnica pred vpisom sklepa o
pripojitvi oziroma spojitvi v sodni register pri prevzemni zavarovalnici,
pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu:
dovoljenje za združitev).
(3) Zavarovalnica mora pred ustanovitvijo podružnice v tujini
pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu:
dovoljenje za ustanovitev podružnice v tujini).
(4) Zavarovalnica mora pred prenosom zavarovalnih pogodb na
drugo zavarovalnico pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.
(5) Zavarovalnica mora za sklenitev pogodbe, s katero prenese
pomemben del poslovanja na drugo zavarovalnico oziroma drugo osebo, pridobiti
dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za
prenos izločenih poslov).
(6) O dovoljenju iz drugega odstavka tega člena odloči
Agencija za zavarovalni nadzor hkrati z odločitvijo o dovoljenju za opravljanje
zavarovalnih poslov, razen kadar je bila zahteva za izdajo dovoljenja iz
drugega odstavka tega člena vložena po tem, ko je prevzemna zavarovalnica
pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov.
3.1.2. Dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov
Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje
zavarovalnih poslov
66. člen
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih
poslov je treba priložiti:
1.
poslovni načrt;
2.
statut zavarovalnice v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa;
3.
seznam delničarjev z navedbo imena in priimka ter naslova oziroma firme
in sedeža, skupnega nominalnega zneska delnic in odstotkov udeležbe v osnovnem
kapitalu zavarovalnice;
4.
za delničarje – pravne osebe, ki so imetniki kvalificiranih deležev,
-
izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra,
-
če je delničar delniška družba pa tudi izpisek delničarjev iz knjige
delničarjev oziroma, če so bile izdane prinosniške delnice, overjen prepis
notarskega zapisa prisotnih na zadnji skupščini; za delničarje, ki so tuje
pravne osebe je potrebno listine predložiti v overjenem prevodu,
-
računovodske izkaze za zadnji dve poslovni leti;
5.
seznam oseb, ki so povezane z imetniki kvalificiranih deležev, z opisom
načina povezave;
6.
pogodbe o opravljanju izločenih poslov, kadar bo zavarovalnica za
opravljanje posameznih poslov pooblastila druge osebe.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih
poslov mora biti priloženo tudi potrdilo pooblaščenega aktuarja, da bo
zavarovalnica sposobna zagotavljati kapitalsko ustreznost glede na vrste
zavarovanj in obseg poslov, ki jih bo opravljala.
Odločanje o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih
poslov
67. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odloči o izdaji dovoljenja
za vsako zavarovalno vrsto, v kateri sme zavarovalnica opravljati zavarovalne
posle.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za
opravljanje zavarovalnih poslov v posamezni zavarovalni vrst, če ugotovi, da
zavarovalnica izpolnjuje pogoje za opravljanje zavarovalnih poslov v tej
zavarovalni vrsti.
(3) V izreku dovoljenja Agencija za zavarovalni nadzor
izrecno navede zavarovalne vrste, za katere dovoljenje velja. Če dovoljenje
velja za vse zavarovalne vrste iz posamezne zavarovalne podskupine, lahko Agencija
za zavarovalni nadzor v izreku dovoljenja navede to zavarovalno podskupino.
(4) Ne glede na določbe prvega do tretjega odstavka tega
člena odloči Agencija za zavarovalni nadzor o dovoljenju za opravljanje
zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj za vse zavarovalne vrste in v izreku
dovoljenja navede, da velja izključno za zavarovalne posle sklepanja
pozavarovanj.
Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje
zavarovalnih poslov
68. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov:
1.
če delničarji, ki so imetniki kvalificiranih deležev, nimajo dovoljenja
iz prvega odstavka 18. člena tega zakona;
2.
če člani uprave nimajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave;
3.
če iz statuta zavarovalnice in druge dokumentacije izhaja, da
zavarovalnica ni organizirana v skladu s tem zakonom;
4.
če iz statuta zavarovalnice in druge dokumentacije izhaja, da niso
zagotovljeni pogoji za poslovanje zavarovalnice, določeni s tem zakonom oziroma
predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
5.
če iz dokumentacije in drugih znanih okoliščin izhaja, da zavarovalnica
kadrovsko, organizacijsko oziroma tehnično ne bo sposobna opravljati v
poslovnem načrtu predvidenega obsega zavarovalnih poslov;
6.
če so določbe statuta zavarovalnice v nasprotju z določbami tega zakona
oziroma določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi;
7.
če izračunane premije in rezervacije ne zadoščajo za trajno in polno
kritje obveznosti zavarovalnice iz zavarovalnih pogodb;
8.
če zavarovalnica ne izpolnjuje drugih pogojev, določenih s tem oziroma
drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi za opravljanje
zavarovalnih poslov oziroma za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni
vrsti, na katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, Agencija
za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje
zavarovalnih poslov v delu, v katerem se nanaša na obvezna zavarovanja v
prometu oziroma dopolnilna zdravstvena zavarovanja, če so splošni in posebni
zavarovalni pogoji v nasprotju z zakonom, ki ureja obvezna zavarovanja v
prometu oziroma dopolnilna zdravstvena zavarovanja.
Prenehanje dovoljenja za opravljanje zavarovalnih
poslov
69. člen
(1) Dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov preneha:
1.
če zavarovalnica ne začne poslovati v šestih mesecih od izdaje
dovoljenja,
2.
če zavarovalnica preneha z opravljanjem zavarovalnih poslov za več kot
eno leto,
3.
z začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije,
4.
z zaključkom redne likvidacije zavarovalnice,
5.
s prenosom vseh zavarovalnih pogodb na drugo zavarovalnico.
(2) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena, izda
Agencija za zavarovalni nadzor sklep, s katerim ugotovi, da je dovoljenje
prenehalo.
(3) Zavarovalnica ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z
opravljanjem zavarovalnih poslov:
1.
v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena od dneva vročitve
sklepa iz drugega odstavka tega člena,
2.
v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je oklic o
začetku stečajnega postopka nabit na oglasno desko, oziroma od dneva, ko ji je
vročena odločba, s katero Agencija za zavarovalni nadzor odloči o začetku
postopka prisilne likvidacije,
3.
v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena od dneva sprejema
sklepa iz prvega odstavka 32. člena tega zakona,
4.
v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena z dnem, ko
zavarovalnica pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za prenos
zavarovalnih pogodb.
Poslovni načrt
70. člen
(1) Poslovni načrt iz 1. točke prvega odstavka 66. člena tega
zakona mora vsebovati:
1.
temelje poslovne politike,
2.
navedbo posameznih zavarovalnih vrst, v katerih bo zavarovalnica
opravljala zavarovalne posle,
3.
program predvidenega pozavarovanja s tabelami maksimalnega kritja za vse
zavarovalne vrste,
4.
izračun zneska minimalnega kapitala iz 110. oziroma 111. člena tega
zakona,
5.
predvideno višino ustanovnih stroškov, organizacijskih stroškov in
stroškov razvijanja ter vire financiranja teh stroškov,
6.
oceno predvidenega likvidnostnega položaja in finančna sredstva, ki bodo
na razpolago za kritje obveznosti in za zagotovitev kapitalske ustreznosti,
7.
elaborat o pričakovanih poslovnih izidih za najmanj triletno obdobje,
zlasti o pričakovanih premijskih prihodkih, pričakovanih odškodninah oziroma zavarovalninah,
pričakovanih stroških za provizije in drugih obratovalnih stroških ter o
pričakovanem oblikovanju zavarovalno‑tehničnih rezervacij in rezerv.
(2) Če se poslovni načrt nanaša na zavarovalne posle
sklepanja pozavarovanj, mora vsebovati samo sestavine iz 1., 4., 5. in 7. točke prvega odstavka tega člena.
(3) Če namerava zavarovalnica opravljati obvezna zavarovanja
v prometu oziroma dopolnilna zdravstvena zavarovanja, mora poslovni načrt
obsegati tudi splošne in posebne zavarovalne pogoje, premijske sisteme ter
druge zavarovalne podlage za izračun zavarovalnih premij in za oblikovanje
zavarovalno‑tehničnih rezervacij.
(4) Če namerava zavarovalnica opravljati zavarovalne posle v
zavarovalni vrsti iz 18. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona, mora
poslovni načrt obsegati tudi opis sredstev, s katerimi zavarovalnica razpolaga,
in ki so potrebna za izpolnitev nedenarnih obveznosti (nudenja pomoči)
zavarovalnice iz teh zavarovanj.
Pričetek opravljanja zavarovalnih poslov v posamezni
zavarovalni vrsti
71. člen
Zavarovalnica mora obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor o
začetku oziroma prenehanju opravljanja zavarovalnih poslov v posamezni
zavarovalni vrsti, za katere je pridobila dovoljenje.
Sprememba zavarovalnih vrst
72. člen
(1) Zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje
zavarovalnih poslov v določenih zavarovalnih vrstah, mora v primeru, če
namerava pričeti z opravljanjem zavarovalnih poslov v drugih zavarovalnih
vrstah, pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za takšno spremembo
zavarovalnih vrst.
(2) Za dovoljenje za spremembo zavarovalnih vrst iz prvega
odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 66. do 70. člena tega
zakona.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za spremembo zavarovalnih vrst tudi:
1.
če ugotovi, da bi bilo zaradi opravljanja poslov v zavarovalni vrsti, na
katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja, ogroženo poslovanje
zavarovalnice v skladu s pravili o obvladovanju tveganj,
2.
če zavarovalnica ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje
zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti, na katero se nanaša zahteva za izdajo
dovoljenja.
3.1.3. Pooblaščeni aktuar
Pooblaščeni aktuar
73. člen
(1) Pooblaščeni aktuar je oseba, ki ima dovoljenje Agencije
za zavarovalni nadzor za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za
opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da je uspešno opravila preizkus strokovnih znanj, potrebnih za
opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja,
2.
da ni bila pravnomočno nepogojno obsojena za kaznivo dejanje zoper
premoženje in gospodarstvo na zaporno kazen najmanj treh mesecev.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor, predpiše pogoje za
pridobitev in preizkus strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje nalog
pooblaščenega aktuarja.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za
opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja:
1.
če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2.
če je bil pooblaščeni aktuar pravnomočno nepogojno obsojen za kaznivo
dejanje zoper premoženje in gospodarstvo na zaporno kazen najmanj treh mesecev,
3.
če pooblaščeni aktuar huje krši pravila aktuarske stroke.
(5) O odvzemu dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega
aktuarja mora Agencija za zavarovalni nadzor obvestiti zavarovalnice, za katere
oseba, ki ji je bilo dovoljenje odvzeto, opravlja naloge pooblaščenega
aktuarja.
(6) Nadzor nad pooblaščenimi aktuarji opravlja Agencija za
zavarovalni nadzor. Za nadzor nad pooblaščenim aktuarjem se smiselno
uporabljajo določbe 172., 173., 174., 175., 177., 179., 180., 183. in 184.
člena tega zakona.
Imenovanje pooblaščenega aktuarja
74. člen
(1) Zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje
zavarovalnih poslov, mora imenovati pooblaščenega aktuarja.
(2) Za pooblaščenega aktuarja ne more biti imenovana oseba,
ki v zavarovalnici opravlja funkcijo člana uprave ali prokurista ali ki je
posredno ali neposredno udeležena v zavarovalnici.
(3) O imenovanju pooblaščenega aktuarja mora zavarovalnica
obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.
(4) Če zavarovalnica v treh mesecih ne imenuje pooblaščenega
aktuarja oziroma za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja imenuje osebo, ki
ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, imenuje pooblaščenega aktuarja Agencija za
zavarovalni nadzor.
Razrešitev pooblaščenega aktuarja
75. člen
(1) Če po imenovanju pooblaščenega aktuarja Agencija za
zavarovalni nadzor imenovani osebi odvzame dovoljenje za opravljanje nalog
pooblaščenega aktuarja oziroma, če v zvezi z imenovano osebo nastopijo
okoliščine iz drugega odstavka 74. člena tega zakona, mora zavarovalnica
imenovati novega pooblaščenega aktuarja.
(2) Če zavarovalnica v primeru iz prvega odstavka tega člena
ne imenuje novega pooblaščenega aktuarja, ji Agencija za zavarovalni nadzor z
odredbo o odpravi kršitev naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od šestdeset
dni, imenuje novega pooblaščenega aktuarja.
(3) Če zavarovalnica v roku iz drugega odstavka tega člena ne
imenuje novega pooblaščenega aktuarja, ga imenuje Agencija za zavarovalni
nadzor.
Naloge pooblaščenega aktuarja
76. člen
(1) Pooblaščeni aktuar mora preveriti, ali se izračunavajo
premije in oblikujejo zavarovalno‑tehnične rezervacije v skladu s predpisi in
ali so izračunane oziroma oblikovane tako, da zagotavljajo trajno izpolnjevanje
vseh obveznosti zavarovalnice iz zavarovalnih pogodb.
(2) Uprava mora dati pooblaščenemu aktuarju na razpolago vse
podatke, ki jih ta potrebuje za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega
člena.
(3) Pooblaščeni aktuar mora nadzornemu svetu in upravi hkrati
z mnenjem k letnemu poročilu iz 158. člena tega zakona predložiti poročilo o
ugotovitvah pooblaščenega aktuarja v zvezi z nadzorom, ki ga je v preteklem
poslovnem letu opravljal na podlagi prvega odstavka tega člena. Poročilo mora
obsegati zlasti razloge za pritrdilno mnenje, mnenje s pridržkom oziroma
odklonilno mnenje pooblaščenega aktuarja k letnim izkazom.
(4) Če pooblaščeni aktuar pri opravljanju nalog iz prvega
odstavka tega člena ugotovi, da se premije ne izračunavajo oziroma zavarovalno‑tehnične
rezervacije ne oblikujejo v skladu s predpisi oziroma, da so izračunane oziroma
oblikovane tako, da je ogroženo trajno izpolnjevanje vseh obveznosti
zavarovalnice iz zavarovalnih pogodb, mora o tem nemudoma poročati upravi
zavarovalnice. Če uprava poročila pooblaščenega aktuarja ne upošteva na
ustrezen način, mora pooblaščeni aktuar o tem nemudoma obvestiti Agencijo za
zavarovalni nadzor.
3.1.4. Prenos izločenih poslov
Pogodba o prenosu izločenih poslov
77. člen
(1) Pogodba o prenosu izločenih poslov je pogodba, s katero
zavarovalnica prenese pomemben del poslovanja na drugo zavarovalnico oziroma
drugo osebo.
(2) Za pogodbe iz prvega odstavka tega člena se štejejo
zlasti pogodbe, s katerimi zavarovalnica za nedoločen čas oziroma za daljše
obdobje prenese opravljanje naslednjih poslov:
1.
zastopanje pri sklepanju zavarovalnih pogodb;
2.
upravljanje s kritnim premoženjem zavarovalnice oziroma kritnim skladom;
3.
obdelavo škodnih primerov;
4.
vodenje računovodstva; v celoti ali v znatnem obsegu na drugo
zavarovalnico oziroma drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: izločeni posli).
(3) Pogodba o prenosu izločenih poslov mora določati
obveznost osebe, ki prevzema opravljanje izločenih poslov, da zavarovalnici
posreduje podatke iz drugega odstavka 79. člena tega zakona, ki jih sme
zavarovalnica uporabiti samo za namen iz drugega odstavka 79. člena tega
zakona.
Dovoljenje za prenos izločenih poslov
78. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za
dovoljenje za prenos izločenih poslov, če bi bili glede na vrsto oziroma obseg
izločenih poslov lahko ogroženi interesi zavarovancev, ali če bi bilo zaradi
prenosa izločenih poslov lahko onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje
nadzora nad zavarovalnimi posli, ki jih opravlja zavarovalnica.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko veljavnost
dovoljenja veže na določene pogoje, če je to potrebno za zaščito interesov
zavarovancev.
Nadzor nad opravljanjem izločenih poslov
79. člen
(1) Določbe tega zakona o nadzoru nad zavarovalnicami se
smiselno uporabljajo tudi za nadzor nad osebo, ki opravlja izločene posle.
(2) Zavarovalnica mora na zahtevo Agencije za zavarovalni
nadzor tej posredovati vse podatke o pravnem in finančnem položaju ter
poslovanju osebe, s katero je sklenila pogodbo o prenosu izločenih poslov.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za
prenos izločenih poslov:
1.
če nastopijo okoliščine iz prvega odstavka 78. člena tega zakona,
2.
če zavarovalnica ne izpolni pogojev, določenih na podlagi drugega
odstavka 78. člena tega zakona.
3.1.5. Prenos zavarovalnih pogodb
Prenos zavarovalnih pogodb
80. člen
(1) Zavarovalnica lahko s pogodbo na drugo zavarovalnico (v
nadaljnjem besedilu: prevzemna zavarovalnica) prenese zavarovalne pogodbe v
posamezni zavarovalni skupini ali zavarovalni vrsti (v nadaljnjem besedilu:
zavarovalni portfelj) hkrati s prenosom kritnega premoženja v vrednosti
rezervacij, ki jih je potrebno oblikovati za zavarovalni portfelj, ki je
predmet prenosa, oziroma kritnega sklada, ki ga je potrebno oblikovati za
zavarovalni portfelj, ki je predmet prenosa.
(2) Za prenos zavarovalnih pogodb ni potrebno soglasje
zavarovalcev.
(3) Pogodba iz prvega odstavka tega člena prične učinkovati z
dnem, ko zavarovalnica pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za
prenos zavarovalnih pogodb. Pred tem zavarovalnega portfelja ni dovoljeno
prenesti na prevzemno zavarovalnico.
(4) Prevzemna zavarovalnica mora o prenosu zavarovalnih
pogodb obvestiti zavarovalce z objavami v sredstvih javnega obveščanja na
območju, na katerem zavarovanja, ki so predmet prenosa, krijejo nevarnosti.
(5) Zavarovalnica lahko prenese zavarovalne pogodbe na:
1.
drugo zavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji,
2.
svojo podružnico oziroma podružnico druge zavarovalnice, s sedežem v
Republiki Sloveniji, če ima podružnica sedež v državi članici,
3.
zavarovalnico države članice oziroma njeno podružnico v Republiki
Sloveniji oziroma drugi državi članici,
4.
podružnico tuje zavarovalnice, če je sedež podružnice v Republiki
Sloveniji,
5.
podružnico tuje zavarovalnice, če je sedež podružnice v državi članici,
in če zavarovanja, ki so predmet prenosa, krijejo izključno nevarnosti v tej
državi članici.
Zahteva za izdajo dovoljenja za prenos zavarovalnih
pogodb
81. člen
Zahteva za izdajo dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb
mora obsegati:
1.
seznam zavarovalnih pogodb po posameznih zavarovalnih vrstah, ki so
predmet prenosa, s splošnimi pogoji za ta zavarovanja, in izračuni rezervacij
za ta zavarovanja;
2.
seznam kritnega premoženja oziroma premoženja kritnega sklada z navedbo
vrednosti in podatkov, na podlagi katerih je mogoče preveriti izračun te
vrednosti;
3.
v priemru iz 1., 2. in 4. točke petega odstavka 80. člena tega zakona:
spremembo poslovnega načrta prevzemne zavarovalnice, ki je potrebna zaradi
prevzema zavarovalnih pogodb;
4.
pogodbo o prenosu zavarovalnih pogodb.
Odločanje o dovoljenju za prenos zavarovalnih pogodb
82. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb, če je vrednost kritnega premoženja
oziroma premoženja kritnega sklada, nižja od višine rezervacij, ki jih je
potrebno oblikovati za zavarovalni portfelj, ki je predmet prenosa, oziroma če
obstojajo drugi razlogi, zaradi katerih bi lahko bili ogroženi interesi
zavarovalcev.
(2) V primerih iz 1., 2. in 4. točke petega odstavka 80. člena tega zakona Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja
tudi, če prevzemna zavarovalnica ne izpolnjuje pogojev za opravljanje
zavarovalnih poslov v zavarovalnih skupinah oziroma vrstah, ki so predmet
prenosa, oziroma če bi bilo zaradi prevzema portfelja ogroženo poslovanje
prevzemne zavarovalnice v skladu s pravili o obvladovanju tveganj.
(3) Če zavarovalnica prenaša zavarovalne pogodbe na svojo
podružnico v državi članici, mora Agencija za zavarovalni nadzor pred odločitvijo
o izdaji dovoljenja zaprositi za mnenje pristojni nadzorni organ države
članice. Če pristojni nadzorni organ države članice v roku treh mesecev od
prejema zaprosila ne odgovori, se šteje, da prenosu zavarovalnih pogodb ne
nasprotuje.
(4) V primeru iz 3. točke petega odstavka 80. člena tega
zakona lahko Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za prenos
zavarovalnih pogodb samo, če pristojni nadzorni organ države članice izda
potrdilo, da bo zavarovalnica države članice dosegala minimalno kapitalsko
ustreznost tudi po prevzemu zavarovalnih pogodb.
(5) Če v primeru iz četrtega odstavka tega člena zavarovanje
krije nevarnosti tudi v drugi državi članici, lahko Agencija za zavarovalni
nadzor izda dovoljenje za prenos zavarovalnih pogodb samo, če s prenosom
soglaša pristojni nadzorni organ te države članice. Če pristojni nadzorni organ
te države članice v roku treh mesecev od prejema zahteve za soglasje o soglasju
ne odloči, se šteje, da s prenosom soglaša.
(6) Določbe četrtega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo tudi v primeru, če se zavarovalne pogodbe prenašajo na podružnico
švicarske zavarovalnice v Republiki Sloveniji.
(7) Če potrebuje tuja zavarovalnica za prenos zavarovalnih
pogodb njene podružnice v državi članici soglasje Agencije za zavarovalni
nadzor, mora Agencija za zavarovalni nadzor odločiti o tem soglasju.
(8) Če zavarovalnica države članice prenaša zavarovalne
pogodbe na svojo podružnico v Republiki Sloveniji, mora Agencija za zavarovalni
nadzor morebitne ugovore proti prenosu sporočiti pristojnemu nadzornemu organu
države članice v roku treh mesecev od prejema zaprosila za mnenje.
(9) Če je za prenos zavarovalnih pogodb zavarovalnice države
članice potrebno potrdilo Agencije za zavarovalni nadzor v smislu četrtega
odstavka tega člena, mora Agencija za zavarovalni nadzor izdati ustrezno
potrdilo oziroma odločiti o zavrnitvi zahteve za izdajo takega potrdila.
(10) Če zavarovalnica države članice prenaša zavarovalne
pogodbe na zavarovalnico druge države članice in zavarovanja, ki so predmet
prenosa, krijejo tudi nevarnosti v Republiki Sloveniji, lahko Agencija za
zavarovalni nadzor zavrne soglasje v smislu petega odstavka tega člena, če s
prenosom interesi zavarovalcev niso zaščiteno v zadostni meri. O zavrnitvi
soglasja mora odločiti v roku treh mesecev od prejema obvestila pristojnega
nadzornega organa države članice o nameravanem prenosu.
3.2. Zavarovalni pogoji in obveščanje zavarovalcev
Zavarovalna pogodba in splošni zavarovalni pogoji
83. člen
(1) Če zavarovanje krije nevarnosti v Republiki Sloveniji,
mora zavarovalna pogodba obsegati zlasti določbe o:
1.
dogodkih, z nastopom katerih nastane obveznost zavarovalnice opraviti
izpolnitev na podlagi zavarovalne pogodbe, in primerih, v katerih je zaradi
posebnih razlogov obveznost zavarovalnice izključena;
2.
načinu izpolnitve, obsegu in dospelosti obveznosti zavarovalnice;
3.
določitvi in plačilu premije, in o pravnih posledicah, če premija ni
plačana;
4.
trajanju zavarovalne pogodbe, in sicer zlasti:
-
če in na kakšen način se trajanje molče podaljša,
-
če, na kakšen način in v katerem časovnem trenutku je zavarovalno
pogodbo mogoče odpovedati oziroma sicer v celoti oziroma delno razvezati, in
kakšne so obveznosti zavarovalnice v takšnih primerih;
5.
izgubi zahtevkov iz zavarovalne pogodbe v primeru zamude rokov;
6.
v primeru življenjskih zavarovanj tudi o pogojih in obsegu izplačil
akontacij in posojil na zavarovalno polico, o pogojih, pod katerimi je
zavarovalec udeležen na dobičku zavarovalnice, in merilih za izračun te
udeležbe, ter o pogojih in načinu izračuna odkupne vrednosti ter
kapitalizacije.
(2) V primeru družbe za vzajemno zavarovanje so obvezne
določbe iz prvega odstavka tega člena lahko namesto v zavarovalni pogodbi
vsebovane v statutu.
(3) Določbe zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka tega člena
lahko v škodo zavarovalca odstopajo od splošnih zavarovalnih pogojev samo:
1.
če so za to podani razlogi, ki so utemeljeni glede na predmet
zavarovanja, in
2.
če je zavarovanec na takšno odstopanje izrecno pisno pristal.
(4) V primeru zavarovanja stroškov postopka iz 17. točke
drugega odstavka 2. člena tega zakona zavarovalna pogodba ne sme določati, da
zavarovalnica krije samo stroške pravnega zastopanja po odvetniku oziroma drugi
osebi, ki jo imenuje zavarovalnica.
(5) Zavarovalna pogodba ne sme biti v nasprotju s prisilnimi
določbami drugih zakonov, ki urejajo zavarovalno pogodbo oziroma posamezne
vrste zavarovalnih pogodb.
Obveščanje zavarovalcev ob sklenitvi zavarovalne
pogodbe
84. člen
(1) Kadar je zavarovalec fizična oseba, mora zavarovalnica ob
sklenitvi zavarovalne pogodbe iz 83. člena tega zakona s pisnim obvestilom
zavarovalca seznaniti s podatki o:
1.
firmi, pravno organizacijski obliki, sedežu in naslovu zavarovalnice in
podružnice, preko katere se sklepa zavarovalna pogodba;
2.
splošnih zavarovalnih pogojih, ki veljajo za zavarovalno razmerje, in
pravu, ki velja za zavarovalno pogodbo;
3.
kadar se za zavarovalno razmerje ne uporabljajo splošni pogoji: o načinu
izpolnitve, obsegu in dospelosti obveznosti zavarovalnice;
4.
času trajanja zavarovalne pogodbe;
5.
o višini premije, pri čemer mora biti zavarovalna premija razčlenjena na
zavarovalno premijo za posamezne nevarnosti, če zavarovalno razmerje krije
nevarnosti iz več zavarovalnih vrst, in o višini prispevkov, davkov in drugih
stroškov, ki se zaračunavajo poleg premije, in o skupnem znesku plačil;
6.
roku, v katerem ponudnika veže ponudba;
7.
pravici do preklica oziroma odstopa;
8.
nazivu in naslovu nadzornega organa, ki je pristojen za nadzor nad
zavarovalnico, kateremu je mogoče nasloviti pritožbe zoper zavarovalnico
oziroma zavarovalnega posrednika.
(2) V primeru življenjskega zavarovanja in nezgodnega
zavarovanja s pravico do povračila dela zavarovalne premije, mora obvestilo
zavarovalcu poleg podatkov iz prvega odstavka obsegati tudi podatke o:
1.
osnovah in merilih za udeležbo na dobičku;
2.
tabeli odkupnih vrednosti;
3.
minimalni zavarovalni vsoti za spremembo zavarovanja v zavarovanje brez
premije (kapitalizacija) in o pravicah iz takega zavarovanja;
4.
v primeru zavarovanj, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje:
o kritnem skladu, ki je oblikovan za ta zavarovanja, in strukturi naložb tega
kritnega sklada;
5.
o davčni ureditvi, ki velja v primeru zavarovanja.
Obveščanje zavarovalcev v času trajanja zavarovalne
pogodbe
85. člen
(1) V času trajanja zavarovalne pogodbe iz 83. člena tega
zakona mora zavarovalnica zavarovalce obveščati o:
1.
spremembi firme, pravno organizacijske oblike, sedeža ali naslova
zavarovalnice oziroma podružnice, preko katere je bila sklenjena zavarovalna
pogodba;
2.
spremembah podatkov iz 3. do 5. točke prvega odstavka 84. člena tega
zakona oziroma podatkov iz 1. do 4. točke drugega odstavka 84. člena tega
zakona, če je do teh sprememb prišlo zaradi spremembe predpisov.
(2) V času trajanja zavarovalne pogodbe iz drugega odstavka
84. člena tega zakona mora zavarovalnica oziroma zavarovalni posrednik enkrat
letno obvestiti zavarovalca tudi o stanju udeležbe na dobičku.
Vsebina splošnih pogojev in obvestil
86. člen
Besedilo splošnih zavarovalnih pogojev in obvestil iz 84.
oziroma 85. člena tega zakona mora biti enopomensko oblikovano, pregledno
razčlenjeno, razumljivo in sestavljeno v slovenskem jeziku.
3.3. Opravljanje zavarovalnih poslov izven območja Republike
Slovenije
Opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici
87. člen
(1) Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle, za katere
je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor, na območju države
članice bodisi preko podružnice bodisi neposredno, če izpolnjuje pogoje,
določene s predpisi te države članice.
(2) Šteje se, da zavarovalnica opravlja zavarovalne posle v
državi članici, če sklepa zavarovanja, ki krijejo nevarnosti v tej državi.
(3) Pri določitvi države članice, v kateri zavarovanja
krijejo nevarnosti, se primerno uporablja drugi odstavek 6. člena tega zakona.
Pričetek opravljanja zavarovalnih poslov v državi
članici
88. člen
(1) Zavarovalnica, ki namerava pričeti z opravljanjem
zavarovalnih poslov v državi članici, mora o tem obvestiti Agencijo za
zavarovalni nadzor, in navesti državo članico, v kateri namerava pričeti z
opravljanjem zavarovalnih poslov. Obvestilo mora obsegati opis zavarovalnih
poslov, ki jih bo opravljala, z navedbo vrste in obsega teh poslov po
posameznih zavarovalnih vrstah. Obvestilu mora biti priložena sprememba
poslovnega načrta in potrdilo z vsebino iz drugega odstavka 66. člena tega
zakona. Če namerava zavarovalnica v državi članici ustanoviti podružnico, mora
obvestilo obsegati tudi:
1.
imena oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice;
2.
naslov podružnice v državi članici, na katerem bo mogoče pridobiti
dokumentacijo o podružnici.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor mora najkasneje v enem
mesecu obvestilo iz prvega odstavka tega člena posredovati pristojnemu
nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti zavarovalnico.
(3) Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena mora
Agencija za zavarovalni nadzor pristojnemu nadzornemu organu države članice
posredovati tudi:
1.
izjavo, da zavarovalnica dosega minimalno kapitalsko ustreznost,
2.
podatke o zavarovalnih vrstah, v katerih sme zavarovalnica opravljati
zavarovalne posle, v skladu z dovoljenjem za opravljanje zavarovalnih poslov.
(4) Zavarovalnica lahko prične z opravljanjem zavarovalnih
poslov v državi članici z iztekom dveh mesecev, šteto od dne, ko prejme
obvestilo Agencije za zavarovalni nadzor iz drugega odstavka tega člena.
(5) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena Agencija
za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu
organu države članice, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in
dokumentacije iz prvega odstavka tega člena, in ob upoštevanju načrtovanega
obsega poslovanja, ugotovi da zavarovalnica ne dosega minimalne kapitalske
ustreznosti, oziroma, če bi bilo zaradi začetka opravljanja zavarovalnih poslov
v državi članici lahko ogroženo poslovanje zavarovalnice v skladu s pravili o
obvladovanju tveganj.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor prepove zavarovalnici
nadaljnje opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici, če nastopijo
okoliščine iz petega odstavka tega člena.
Sprememba podatkov iz obvestila
89. člen
(1) Določba 88. člena tega zakona se smiselno uporablja tudi,
če namerava zavarovalnica, ki je v skladu s četrtim odstavkom 88. člena tega
zakona pričela z opravljanjem zavarovalnih poslov v državi članici, razširiti
opravljanje zavarovalnih poslov na posle v zavarovalnih vrstah, ki niso bile
navedene v obvestilu iz prvega odstavka 88. člena tega zakona, oziroma če se
spremenijo druge okoliščine oziroma pogoji, o katerih je Agencija za
zavarovalni nadzor obvestila pristojni nadzorni organ države članice z
obvestilom iz drugega odstavka 88. člena.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena mora
Agencija za zavarovalni nadzor nemudoma obvestiti pristojni nadzorni organ
države članice, če zavarovalnica ne dosega minimalne kapitalske ustreznosti.
Nadzor nad opravljanjem zavarovalnih poslov v državi
članici
90. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor nad
podružnico zavarovalnice v državi članici oziroma nad neposrednim opravljanjem
zavarovalnih poslov v državi članici.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zaprosi pristojni
nadzorni organ države članice, v kateri zavarovalnica opravlja zavarovalne
posle, da opravi pregled poslovanja podružnice zavarovalnice v tej državi
članici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma če je
to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših
stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Agencije za
zavarovalni nadzor udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ
države članice.
(3) Če zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v državi
članici kljub opozorilu pristojnega nadzornega organa države članice krši
predpise te države članice, sprejme Agencija za zavarovalni nadzor ukrepe
nadzora v skladu s tem zakonom. Agencija za zavarovalni nadzor mora nemudoma
obvestiti pristojni nadzorni organ države članice o ukrepih, ki jih je
sprejela.
(4) Če Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici odvzame
dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, mora o tem nemudoma pisno obvestiti
pristojne nadzorne organe držav članic, v katerih zavarovalnica opravlja
zavarovalne posle.
Poročanje o zavarovalnih poslih v državah članicah
91. člen
(1) Zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v državi
članici, mora Agenciji za zavarovalni nadzor poročati o zavarovalnih poslih v
posamezni državi članici, in sicer ločeno za zavarovalne posle, ki jih opravlja
preko podružnice, in za zavarovalne posle, ki jih opravlja na podlagi
neposrednega opravljanja zavarovalnih poslov.
(2) Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora obsegati
podatke o višini premij, zahtevkov in provizij, brez odbitkov pozavarovanj.
(3) Podrobnejšo vsebino poročil, ter način in roke poročanja
predpiše Agencija za zavarovalni nadzor.
(4) Na zahtevo pristojnega nadzornega organa države članice
posreduje Agencija za zavarovalni nadzor informacije o vsebini poročil iz
prvega odstavka tega člena v agregatni obliki pristojnemu nadzornemu organu
države članice.
Opravljanje zavarovalnih poslov v tuji državi
92. člen
(1) Zavarovalnica sme opravljati zavarovalne posle v tuji
državi samo preko podružnice.
(2) Za ustanovitev podružnice v tujini mora zavarovalnica
pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.
(3) Za odločanje o dovoljenju za ustanovitev podružnice v
tujini se smiselno uporabljajo določbe prvega in četrtega do šestega odstavka
88. člena tega zakona.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zavrne zahtevo za
izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tujini tudi, če je ob upoštevanju
predpisov države, v kateri namerava zavarovalnica ustanoviti podružnico,
oziroma ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov, verjetno, da bo
ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
3.4. Prosto opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnic držav
članic
Zavarovalnice držav članic
93. člen
(1) Zavarovalnica, ki je v državi članici upravičena
opravljati zavarovalne posle v posameznih zavarovalnih vrstah, lahko
zavarovalne posle v teh zavarovalnih vrstah opravlja tudi na območju Republike
Slovenije, bodisi preko podružnice, bodisi neposredno.
(2) Za zavarovalnico iz prvega odstavka tega člena oziroma
njeno podružnico na območju Republike Slovenije veljajo naslednje določbe tega
zakona in na njihovi podlagi izdani predpisi:
1.
83. do 86. člen,
2.
227. člen,
3.
določbe zakonov iz šestega in sedmega odstavka 2. člena tega
zakona.
Pričetek opravljanja zavarovalnih poslov
94. člen
(1) Podružnica zavarovalnice države članice lahko v Republiki
Sloveniji prične opravljati zavarovalne posle, če pristojni nadzorni organ
države članice Agencijo za zavarovalni nadzor:
1.
obvesti o podatkih z vsebino iz prvega odstavka 88. člena tega zakona, o
katerih ga je obvestila zavarovalnica države članice,
2.
izjavi, da zavarovalnica države članice razpolaga s potrebnim kapitalom.
(2) Podružnica zavarovalnice države članice lahko v Republiki
Sloveniji začne opravljati zavarovalne posle z iztekom dveh mesecev, šteto od
dne, ko Agencija za zavarovalni nadzor prejme obvestilo pristojnega nadzornega
organa države članice iz prvega odstavka tega člena.
(3) Za spremembo zavarovalnih vrst, v katerih podružnica
države članice opravlja zavarovalne posle se smiselno uporablja 2. točka prvega
odstavka in drugi odstavek tega člena.
(4) Podružnica zavarovalnice države članice mora prenehati z
opravljanjem zavarovalnih poslov v Republiki Sloveniji:
1.
če pristojni nadzorni organ države članice odloči, da zavarovalnica
države članice ne razpolaga z ustreznim kapitalom za nadaljnje opravljanje
zavarovalnih poslov prek podružnice, ali
2.
če preneha dovoljenje zavarovalnice države članice za opravljanje
zavarovalnih poslov.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sme
zavarovalnica države članice pričeti z opravljanjem obveznih zavarovanj v
prometu, če Agenciji za zavarovalni nadzor predloži potrdilo Slovenskega
zavarovalnega združenja, iz katerega izhaja, da je zavarovalnica države
članice:
1.
članica Slovenskega zavarovalnega združenja,
2.
pristopila k škodnemu skladu za kritje škod, ki jih povzročijo vozniki
neznanih in nezavarovanih motornih vozil.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sme
zavarovalnica države članice pričeti z opravljanjem obveznih zavarovanj v
prometu oziroma dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj samo, če pridobi soglasje
Agencije za zavarovalni nadzor k splošnim in posebnim zavarovalnim pogojem za
ta zavarovanja.
Nadzor nad opravljanjem zavarovalnih poslov
zavarovalnice države članice
95. člen
(1) Nadzor nad zavarovalnico države članice, ki opravlja
zavarovalne posle na območju Republike Slovenije, opravlja pristojni nadzorni
organ države članice.
(2) Pristojni nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki
jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja
zavarovalnice te države članice.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena ima pristojni
nadzorni organ oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Agencija
za zavarovalni nadzor na podlagi določb 301. do 306. člena tega zakona.
(4) Na zaprosilo pristojnega nadzornega organa države članice
mora Agencija za zavarovalni nadzor opraviti pregled poslovanja podružnice
zavarovalnice te države članice na območju Republike Slovenije.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena je
Agencija za zavarovalni nadzor pristojna opraviti pregled poslovanja
zavarovalnice te države članice na območju Republike Slovenije v skladu z
določbami 301. do 306. člena tega zakona zaradi nadzora nad poslovanjem v
skladu z določbami iz drugega odstavka 93. člena tega zakona.
Ukrepi nadzora nad zavarovalnico države članice
96. člen
(1) Če zavarovalnica države članice na območju Republike
Slovenije krši določbe iz drugega odstavka 93. člena tega zakona, ji Agencija
za zavarovalni nadzor z odredbo naloži odpravo kršitev.
(2) Če zavarovalnica države članice v roku, določenem z
odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti
Agencija za zavarovalni nadzor pristojni nadzorni organ te države članice.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zavarovalnici države
članice za kršitve storjene na območju Republike Slovenije izreče tudi dodatni
ukrep prepoved sklepanja novih zavarovalnih pogodb, če so izpolnjeni pogoji,
določeni v 10. točki drugega odstavka 181. člena tega zakona.
(4) Pred izrekom ukrepa iz tretjega odstavka tega člena mora
Agencija za zavarovalni nadzor obvestiti pristojni nadzorni organ države
članice.
(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena lahko
Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici države članice izreče začasno
prepoved sklepanja novih zavarovalnih pogodb, ne da bi predhodno obvestila
pristojni nadzorni organ države članice, če zaradi zaščite interesov
zavarovancev ni mogoče odlašati.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor mora o začasni prepovedi
sklepanja zavarovalnih pogodb obvestiti pristojni nadzorni organ države članice
in Evropsko komisijo takoj, ko je to mogoče.
3.5. Opravljanje zavarovalnih poslov tujih zavarovalnic
Opravljanje zavarovalnih poslov tuje zavarovalnice
97. člen
(1) Tuja zavarovalnica lahko na ozemlju Republike Slovenije
opravlja zavarovalne posle samo preko podružnice.
(2) Podružnica tuje zavarovalnice mora izpolnjevati naslednje
pogoje:
1.
posle podružnice morata voditi dve poslovodji, za kateri se smiselno
uporabljajo določbe 22. do 26. člena in 28. člena tega zakona;
2.
podružnica mora biti ustrezno kadrovsko in tehnično usposobljena za
opravljanje zavarovalnih poslov;
3.
podružnica mora razpolagati z ustreznim lastnim kapitalom; za lastni
kapital podružnice se smiselno uporabljajo določbe 110. oziroma 111. člena tega
zakona;
4.
podružnica mora na ozemlju Republike Slovenije deponirati denarni znesek
oziroma drugo ustrezno finančno premoženje, kot jamstvo za poravnavo obveznosti
iz zavarovalnih pogodb, sklenjenih na območju Republike Slovenije, oziroma, ki
krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji v višini ene četrtine lastnega
kapitala podružnice (v nadaljnjem besedilu: jamstveni depozit).
(3) Za podružnico tuje zavarovalnice veljajo naslednje
določbe tega zakona in na njihovi podlagi izdani predpisi:
1.
83. do 86. člen,
2.
227. člen,
3.
določbe zakonov iz šestega in sedmega odstavka 2. člena tega zakona,
4.
določbe 5., 7. in 8. poglavja.
(4) Za nadzor nad tujo zavarovalnico in podružnico, ki jo je
ustanovila na območju Republike Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe 11.
poglavja tega zakona.
Dovoljenje za ustanovitev podružnice
98. člen
(1) Tuja zavarovalnica lahko na ozemlju Republike Slovenije
ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice je
potrebno priložiti:
1.
akt o ustanovitvi podružnice;
2.
izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za
matično zavarovalnico;
3.
statut oziroma pravila matične zavarovalnice;
4.
revidirana poslovna poročila matične zavarovalnice za zadnja tri leta
poslovanja;
5.
če iz izpiska iz 2. točke niso razvidni podatki o lastnikih matične
zavarovalnice: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje lastnike in njihove
deleže pri upravljanju matične zavarovalnice;
6.
izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za
pravne osebe, ki so pri upravljanju matične zavarovalnice udeležene z več kot
10%;
7.
poslovni načrt z vsebino, določeno v 70. členu tega zakona;
8.
izjavo, da bo podružnica vodila in hranila vso dokumentacijo, ki se
nanaša na poslovanje podružnice, na sedežu podružnice,
9.
dokaze o zagotovitvi ustreznega lastnega kapitala in jamstvenega
depozita,
10. dokumentacijo,
na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in
organizacijsko sposobna opravljati storitve, na katere se nanaša zahteva za
izdajo dovoljenja.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor v dovoljenja za ustanovitev
podružnice tuje zavarovalnice določi način zagotovitve jamstvenega depozita.
(4) Za odločanje o dovoljenju za ustanovitev podružnice tuje
zavarovalnice se smiselno uporablja 66. do 68. člen tega zakona.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje zavarovalnice tudi,
1.
če je ob upoštevanju predpisov države sedeža te zavarovalnice oziroma ob
upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov,
verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona, ali
2.
če zavarovalnice s sedežem v Republiki Sloveniji v tej državi ne morejo
opravljati zavarovalnih poslov ali če zaradi predpisov te države oziroma prakse
pri izvrševanju teh predpisov nimajo enakih konkurenčnih možnosti za
opravljanje zavarovalnih poslov kot jih imajo zavarovalnice te države.
Posebne določbe za podružnico švicarske zavarovalnice
99. člen
(1) Za podružnico švicarske zavarovalnice na območju
Republike Slovenije se ne uporabljajo naslednje določbe tega zakona:
-
7. točka 68. člena v zvezi s četrtim odstavkom 98. člena tega
zakona,
-
3. in 4. točka drugega odstavka 97. člena tega zakona,
-
2. točka petega odstavka 98. člena tega zakona.
(2) Pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za ustanovitev
podružnice švicarske zavarovalnice mora Agencija za zavarovalni nadzor
obvestiti pristojni nadzorni organ Švicarske konfederacije in ga zaprositi za
mnenje. Če pristojni nadzorni organ Švicarske konfederacije v roku treh mesecev
od prejema zaprosila ne odgovori, se šteje, da ustanovitvi podružnice ne
nasprotuje.
(3) Pred odločitvijo o odvzemu dovoljenja za ustanovitev
podružnice švicarske zavarovalnice mora Agencija za zavarovalni nadzor
obvestiti pristojni nadzorni organ Švicarske konfederacije in ga zaprositi za
mnenje. Če Agencija za zavarovalni nadzor pred pridobitvijo mnenja iz
prejšnjega stavka podružnici švicarske zavarovalnice izreče prepoved sklepanja
zavarovalnih pogodb, mora o tem nemudoma obvestiti pristojni nadzorni organ
Švicarske konfederacije.
4. SODELOVANJE Z NADZORNIMI ORGANI IN ORGANI EVROPSKIH
SKUPNOSTI
Medsebojno sodelovanje domačih nadzornih organov
100. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor in organi, ki so pristojni
za nadzor drugih finančnih organizacij, morajo na zahtevo posameznega
nadzornega organa posredovati temu organu vse podatke glede zavarovalnice
oziroma druge finančne organizacije, ki jih potrebuje v postopku opravljanja
nalog nadzora nad finančno organizacijo, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj
oziroma pri odločanju o drugih posamičnih zadevah.
(2) Nadzorni organi morajo drug drugega obveščati o
nepravilnostih, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovijo, če so te ugotovitve
pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.
(3) Podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja
nadzornih organov določi minister, pristojen za finance, na podlagi predhodnega
mnenja nadzornih organov.
(4) Nadzorni organi morajo vse podatke, ki jih pridobijo na
podlagi prejšnjih odstavkov tega člena oziroma na podlagi izmenjave podatkov z
nadzornimi organi držav članic oziroma tujih držav, varovati kot zaupne in jih
smejo uporabiti samo za namene, za katere so bili ti podatki pridobljeni.
Obdelava podatkov in posredovanje informacij
101. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor je pristojen zbirati in
obdelovati podatke, o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje
njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.
(2) Za podatke iz prvega odstavka tega člena, ki so pomembni
za izvrševanje nalog in pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor, določenih
s tem zakonom se štejejo zlasti podatki o:
1.
dovoljenjih za opravljanje zavarovalnih poslov in drugih dovoljenjih, ki
jih izda Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi tega zakona;
2.
članih uprave in nadzornih svetov zavarovalnic, njihovi organizaciji,
delovanju notranjih revizij;
3.
podružnicah oziroma neposrednem opravljanju zavarovalnih poslov
zavarovalnic v državah članicah, in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju
zavarovalnih poslov zavarovalnic držav članic v Republiki Sloveniji;
4.
podružnicah zavarovalnic v tuji državi in podružnicah tujih zavarovalnic
v Republiki Sloveniji;
5.
spoštovanju določb o obvladovanju tveganj iz 5. poglavja in 6. poglavja
tega zakona in na njihovi podlagi izdanih predpisov,
6.
poročilih iz 140. člena tega zakona;
7.
imetnikih kvalificiranih deležev iz 18. člena tega zakona;
8.
revidiranih letnih poročilih iz 167. člena tega zakona;
9.
izvršenih ukrepih nadzora iz 178. člena tega zakona;
10. informacije,
ki jih je Agencija za zavarovalni nadzor pridobila v okviru izmenjave
informacij od pristojnih nadzornih organov držav članic.
(3) Podatke iz drugega odstavka tega člena sme Agencija za
zavarovalni nadzor posredovati:
1.
domačim nadzornim organom v okviru sodelovanja domačih nadzornih organov
na podlagi 100. člena tega zakona;
2.
pristojnim organom držav članic, če jih potrebujejo za izpolnjevanje
svojih nalog nadzora nad opravljanjem zavarovalnih poslov in če za te organe
velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu, določenem v četrtem
odstavku 100. člena tega zakona;
3.
pristojnim nadzornim organom tujih držav, če jih potrebujejo za
izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem zavarovalnih poslov, ob
pogoju vzajemnosti in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih
podatkov v obsegu, določenem v četrtem odstavku 100. člena tega zakona;
4.
sodišču, če jih potrebuje v postopku stečaja nad zavarovalnico;
5.
Slovenskemu inštitutu za revizijo, če jih potrebuje v postopku nadzora
nad revizijsko družbo, ki je revidirala računovodske izkaze zavarovalnice;
(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena sme
Agencija za zavarovalni nadzor podatke iz 10. točke drugega odstavka tega člena
posredovati samo, če je to izrecno dovolil organ, ki je te podatke posredoval
Agenciji za zavarovalni nadzor.
Obveščanje Evropske komisije o zavrnitvah zahtev za
posredovanje obvestila
102. člen
Agencija za zavarovalni nadzor mora obveščati Evropsko
komisijo o zavrnitvah zahtev za posredovanje obvestila iz petega odstavka 88.
člena tega zakona.
Obveščanje Evropske komisije o razmerjih s tujimi
državami
103. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor mora obvestiti Evropsko
komisijo o:
1.
izdaji vsakega dovoljenja zavarovalnici, katere posredno ali neposredno
nadrejena družba je pravna oseba s sedežem v tuji državi;
2.
izdaji vsakega dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, na
podlagi katerega tuja oseba postane nadrejena družba zavarovalnice.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor obvešča Evropsko komisijo
o vseh pomembnejših ovirah, na katere so naletele zavarovalnice pri opravljanju
zavarovalnih poslov v tujih državah.
(3) Če Evropska komisija odloči, da morajo nadzorni organi
držav članic zadržati oziroma prekiniti odločanje o zahtevah oseb posamezne
tuje države, mora Agencija za zavarovalni nadzor s sklepom prekiniti postopek
za največ tri mesece v zadevah odločanja o:
1.
zahtevah za izdajo dovoljenja zavarovalnici, katere posredno ali
neposredno obvladujoča družba je pravna oseba s sedežem v tuji državi, na
katero se nanaša odločitev Evropske komisije;
2.
zahtevah za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, na
podlagi katerega tuja oseba s sedežem v tuji državi, na katero se nanaša
odločitev Evropske komisije, postane obvladujoča družba zavarovalnice.
(4) V obdobju, ko traja prekinitev postopka na podlagi
tretjega odstavka tega člena, rok za odločitev iz prvega odstavka 329. člena
tega zakona ne teče.
(5) Če Evropski svet odloči, da se zadržanje oziroma
prekinitev postopkov iz tretjega odstavka tega člena podaljša, mora Agencija za
zavarovalni nadzor s sklepom podaljšati prekinitev postopka iz tretjega odstavka
tega člena za obdobje, določeno z odločitvijo Evropskega sveta.
(6) Ukrepi iz tretjega in petega odstavka tega člena ne
veljajo za:
1.
ustanovitev zavarovalnice kot odvisne družbe zavarovalnice, ki je v
trenutku sprejema odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena
upravičena opravljati zavarovalne posle v državi članici, oziroma od te
zavarovalnice odvisne družbe;
2.
pridobitev kvalificiranega deleža, katerega bodoči imetnik bo
zavarovalnica, ki je v trenutku sprejema odločitve iz tretjega oziroma petega
odstavka tega člena upravičena opravljati zavarovalne posle v državi članici,
oziroma od te zavarovalnice odvisna družba.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor mora Evropsko komisijo na
njeno zahtevo obvestiti o vsaki zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka
tega člena oziroma o vsaki zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža, na
podlagi katerega bi tuji imetnik postal obvladujoča družba zavarovalnice, če
Evropska komisija te podatke potrebuje za ugotovitev dejstev, pomembnih za
sprejem odločitve na podlagi tretjega oziroma petega odstavka tega člena.
5. OBVLADOVANJE TVEGANJ
5.1. Splošne določbe
Obvladovanje tveganj
104. člen
(1) Zavarovalnica mora zagotoviti, da vedno razpolaga z
ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste zavarovalnih poslov, ki jih
opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov
(kapitalska ustreznost).
(2) Zavarovalnica mora poslovati tako, da tveganja, ki jim je
zavarovalnica izpostavljena pri posameznih oziroma vseh vrstah zavarovalnih poslov,
ki jih opravlja, nikoli ne presežejo omejitev določenih s tem zakonom in na
njegovi podlagi izdanih predpisov.
(3) Zavarovalnica mora poslovati tako, da je v vsakem
trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) ter
da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost).
5.2. Kapital zavarovalnice
Kapital zavarovalnice
105. člen
Kapital zavarovalnice se zaradi ugotavljanja izpolnjevanja
določb o obvladovanju tveganj (v nadaljnjem besedilu: kapital) izračuna na način,
določen v naslednjih členih tega razdelka.
Temeljni kapital
106. člen
(1) Pri izračunu temeljnega kapitala zavarovalnice se
upoštevajo naslednje postavke:
1.
vplačani osnovni oziroma ustanovni kapital in vplačani presežek
kapitala, razen vplačanega osnovnega kapitala in presežka kapitala na podlagi
prednostnih kumulativnih delnic;
2.
rezerve zavarovalnice;
3.
preneseni dobiček preteklih let;
4.
dobiček tekočega poslovnega leta, vendar največ do višine 50% tega
dobička po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček, če je višino
dobička potrdil pooblaščeni revizor;
5.
druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz 1. do 3.
točke tega odstavka.
(2) Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne
upoštevajo naslednje postavke:
1.
lastne delnice;
2.
neopredmetena dolgoročna sredstva;
3.
prenesena izguba in izguba tekočega leta;
4.
druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih
točk tega odstavka.
(3) Temeljni kapital mora biti vedno najmanj enak zajamčenemu
kapitalu iz 112. člena tega zakona.
Dodatni kapital
107. člen
(1) Pri izračunu dodatnega kapitala zavarovalnice se
upoštevajo naslednje postavke:
1.
osnovni kapital in presežek kapitala, vplačan na podlagi prednostnih
kumulativnih delnic;
2.
podrejeni dolžniški instrumenti;
3.
druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih
točk tega odstavka.
(2) Postavke iz prvega odstavka tega člena se pri izračunu
dodatnega kapitala upoštevajo največ v obsegu, določenem s predpisom iz 109.
člena tega zakona glede na višino temeljnega kapitala.
(3) Podrejeni dolžniški instrumenti so vrednostni papirji in
drugi finančni instrumenti, iz katerih ima imetnik v primeru stečaja oziroma
likvidacije izdajatelja pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov
izdajatelja, oziroma ki so glede dospelosti in drugih lastnosti primerni za
pokrivanje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je pri poslovanju
izpostavljena zavarovalnica.
Izračun kapitala
108. člen
(1) Pri izračunu kapitala zavarovalnice se seštevek
temeljnega in dodatnega kapitala zmanjša za naslednje postavke:
1.
naložbe zavarovalnice v delnice oziroma podrejene dolžniške instrumente
drugih zavarovalnic oziroma drugih finančnih organizacij, v katerih kapitalu je
zavarovalnica udeležena z več kot 10% in druge naložbe v te osebe, ki se pri
ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb upoštevajo pri izračunu njihovega
kapitala,
2.
naložbe zavarovalnice v delnice oziroma podrejene dolžniške instrumente
drugih zavarovalnic oziroma drugih finančnih organizacij, ki niso osebe iz 1.
točke tega člena, v obsegu, ki presega 10% kapitala zavarovalnice izračunanega
pred odštetjem postavk iz 1. in te točke tega člena,
3.
nelikvidna sredstva.
(2) Nelikvidna sredstva so naložbe zavarovalnice v delnice
borze, klirinško depotne družbe, terjatve iz naslova vplačil v jamstveni sklad
pri klirinško depotni družbi, terjatve iz naslova vplačil v druge sklade, ki so
namenjeni vzajemnemu jamstvu za izpolnitev obveznosti več oseb, in druga
sredstva, ki jih ni mogoče unovčiti v času, ki je potreben zaradi pravočasne izpolnitve
zapadlih denarnih obveznosti.
Predpis o obvladovanju tveganj
109. člen
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejši način
izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, s katerim določi:
1.
način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu kapitala
zavarovalnice in kapitalske ustreznosti,
2.
podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu
kapitala in kapitalske ustreznosti,
3.
podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov iz tretjega
odstavka 107. člena tega zakona in nelikvidnih sredstev iz drugega odstavka
108. člena tega zakona,
4.
podrobnejša pravila za izračun minimalnega kapitala zavarovalnice iz 110. in 111. člena tega zakona,
5.
podrobnejša pravila in minimalne standarde za izračun zavarovalno‑tehničnih
rezervacij,
6.
podrobnejše vrste in lastnosti kritnega premoženja in premoženja
kritnega sklada ter podrobnejša pravila za razpršitev in omejitev teh naložb,
njihovo vrednotenje in njihovo usklajenost,
7.
metodologijo za izračun lastnih deležev zavarovalnice v tabelah maksimalnega
kritja in metodologijo za ugotavljanje največje verjetne škode,
8.
podrobnejši način izračuna količnikov likvidnosti in najmanjši obseg
likvidnosti, ki jo mora zavarovalnica zagotavljati,
9.
podrobnejšo vsebino poročil iz 140. člena tega zakona ter roke in način
poročanja.
5.3. Kapitalska ustreznost
Minimalni kapital zavarovalnice, ki opravlja
zavarovalne posle v skupini premoženjskih zavarovanj
110. člen
(1) Kapital zavarovalnice, ki opravlja zavarovalne posle v
skupini premoženjskih zavarovanj, in kapital pozavarovalnice mora biti vedno
najmanj enak kapitalskim zahtevam, izračunanim z uporabo premijskega količnika
oziroma škodnega količnika, in sicer tistim od obeh, ki so višje.
(2) Kapitalske zahteve se z uporabo premijskega količnika
izračunajo na naslednji način:
1.
vsota zavarovalnih premij, doseženih v zadnjem poslovnem letu, do skupne
višine 2.000,000.000 tolarjev se pomnoži z 0,18, vsota teh zavarovalnih premij,
v višini, ki presega 2.000,000.000 tolarjev, pa se pomnoži z 0,16,
2.
vsota obeh zmnožkov iz 1. točke tega odstavka se pomnoži z deležem, ki
za zadnje poslovno leto ustreza razmerju med:
-
skupnim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin v tem letu, zmanjšano za
terjatve, ki jih krije pozavarovanje, in
-
skupnim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin v tem letu, vključno s
terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5.
(3) Kapitalske zahteve s z uporabo škodnega količnika
izračunajo na naslednji način:
1.
letna vsota terjatev na izplačilo odškodnin, vključno s terjatvami, ki
jih krije pozavarovanje, do skupne višine 1.400,000.000 tolarjev se pomnoži z
0,26, vsota teh terjatev v višini, ki presega 1.400,000.000 tolarjev pa z 0,23;
2.
vsota obeh zmnožkov iz 1. točke tega odstavka se pomnoži z deležem, ki
za zadnje poslovno leto ustreza razmerju med:
-
skupnim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin v tem letu, zmanjšano za
terjatve, ki jih krije pozavarovanje, in
-
skupnim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin v tem letu, vključno s
terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5.
(4) Pri izračunu letnih vsot terjatev na izplačilo odškodnin
iz 1. točke tretjega odstavka tega člena se upošteva aritmetično povprečje za
zadnja tri poslovna leta.
(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena, se v
priemru, če zavarovalnica izključno oziroma v prevladujočem deležu sklepa
zavarovanja, ki krijejo nevarnosti kredita, nevihte, toče ali pozebe, pri
izračunu letnih vsot terjatev na izplačilo odškodnin upošteva aritmetično
povprečje zadnjih sedmih let.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so
kapitalske zahteve za zdravstvena zavarovanja, za katera se uporabljajo podobne
verjetnostne tabele in izračuni kot za življenjska zavarovanja, ena tretjina
kapitalskih zahtev iz prvega odstavka tega člena oziroma enake kapitalskim zahtevam,
izračunanim po drugem odstavku 111. člena tega zakona, če so te višje, in če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
če se zavarovalne premije izračunavajo na podlagi verjetnostnih
izračunov z uporabo zavarovalno‑tehničnih podlag,
2.
če zavarovalnica v zvezi s temi zavarovanji oblikuje posebne rezervacije
za starost,
3.
če premije obsegajo varnostni dodatek,
4.
če zavarovalnica najkasneje po izteku treh let nima več pravice
odpovedati zavarovalne pogodbe,
5.
če je z zavarovalno pogodbo določena možnost zvišanja premij oziroma
zmanjšanja obveznosti zavarovalnice.
(7) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se
kapitalske zahteve za prvo leto poslovanja zavarovalnice izračunajo z uporabo
premijskega količnika.
(8) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena kapital
zavarovalnice ne sme biti nikoli manjši od zneska zajamčenega kapitala iz 112.
člena tega zakona.
(9) Pri izračunu skupnega zneska terjatev za izplačilo
odškodnin iz tretjega odstavka tega člena se poleg prijavljenih terjatev
upoštevajo tudi ocenjene terjatve, za katere se oblikujerjo škodne rezervacije
po 116. členu tega zakona.
Minimalni kapital zavarovalnice, ki opravlja
zavarovalne posle v skupini življenjskih zavarovanj
111. člen
(1) Kapital zavarovalnice, ki opravlja zavarovalne posle v
skupini življenjskih zavarovanj, mora biti vedno najmanj enak kapitalskim
zahtevam izračunanim kot vsota rezultatov iz drugega in tretjega odstavka tega
člena.
(2) Prvi rezultat se izračuna na naslednji način:
1.
vsota matematičnih rezervacij, oblikovanih na zadnji dan preteklega
poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami, oblikovanimi za
zavarovanja, ki jih krije pozavarovanje, se pomnoži z 0,04,
2.
zmnožek iz 1. točke tega odstavka se pomnoži z deležem, ki za zadnje
poslovno leto ustreza razmerju med:
-
skupnim zneskom matematičnih rezervacij na zadnji dan preteklega
poslovnega leta, zmanjšano za matematične rezervacije za zavarovanja, ki jih
krije pozavarovanje, in
-
skupnim zneskom matematičnih rezervacij, oblikovanih na zadnji dan
preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami,
oblikovanimi za zavarovanja, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot
0,85.
(3) Drugi rezultat se izračuna samo za zavarovanja, pri
katerih tvegani kapital ni negativen, in sicer na naslednji način:
1.
znesek tveganega kapitala na zadnji dan preteklega leta, vključno s
tveganim kapitalom za zavarovanja, ki jih krije pozavarovanje, se pomnoži z
0,003;
2.
zmnožek iz 1. točke tega odstavka se pomnoži z deležem, ki za zadnje
poslovno leto ustreza razmerju med:
-
skupnim zneskom tveganega kapitala na zadnji dan preteklega poslovnega
leta, zmanjšano za znesek tveganega kapitala za zavarovanja, ki jih krije
pozavarovanje, in
-
skupnim zneskom tveganega kapitala na zadnji dan preteklega leta,
vključno s tveganim kapitalom za zavarovanja, ki jih krije pozavarovanje,
vendar ne z manj kot 0,5.
(4) Ne glede na določbo 1. točke tretjega odstavka tega člena
se pri izračunu kapitalskih zahtev za življenjska zavarovanja za primer smrti
znesek iz 1. točke tretjega odstavka tega člena pomnoži z 0,001, če je
zavarovanje sklenjeno do največ treh let oziroma z 0,0015, če je zavarovanje
sklenjeno za več kot tri leta in največ pet let.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so za
zavarovanja s kapitalizacijo izplačil iz 23. točke drugega odstavka 2. člena
tega zakona kapitalske zahteve enake prvemu rezultatu iz drugega odstavka tega
člena.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se za
zavarovanja iz 21. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona kapitalske
zahteve izračunajo na naslednje načine:
1.
če je zavarovanec upravičen do zajamčenega minimalnega izplačila, so
kapitalske zahteve enake prvemu rezultatu iz drugega odstavka tega člena;
2.
če zavarovanec v celoti prevzema naložbeno tveganje, se kapitalske
zahteve izračunajo na način iz drugega odstavka tega člena, pri čemer se znesek
iz 1. točke drugega odstavka tega člena pomnoži z 0,01;
3.
če zavarovalnica prevzema tudi nevarnost smrti, se rezultatu iz 1.
oziroma 2. točke tega odstavka prišteje drugi rezultat iz tretjega odstavka tega
člena.
(7) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so za
tontine iz 22. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona kapitalske zahteve
enake 0,01 vrednostni kapitaliziranega premoženja.
(8) Tvegani kapital iz tretjega odstavka tega člena je razlika
med zavarovalno vsoto za primer smrti in oblikovano matematično rezervacijo.
(9) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena kapital
zavarovalnice ne sme biti nikoli manjši od zneska zajamčenega kapitala iz 112.
člena tega zakona.
Zajamčeni kapital
112. člen
(1) Zajamčeni kapital predstavlja eno tretjino minimalnega
kapitala iz 110. oziroma 111. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zajamčeni
kapital zavarovalnice, ki opravlja zavarovalne posle v skupini premoženjskih
zavarovanj, ne sme biti nikoli nižji od:
1.
zneska 160,000.000 tolarjev, če zavarovanja, ki jih sklepa
zavarovalnica, krijejo vse ali nekatere nevarnosti iz zavarovalnih vrst iz 10.,
11., 12., 13. in 15. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona,
2.
zneska 120,000.000 tolarjev, če zavarovanja, ki jih sklepa
zavarovalnica, krijejo vse ali nekatere nevarnosti iz zavarovalnih vrst iz 1.,
2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 16. in 18. točke drugega odstavka 2. člena tega
zakona,
3.
zneska 80,000.000 tolarjev, če zavarovanja, ki jih sklepa zavarovalnica,
krijejo vse ali nekatere nevarnosti iz zavarovalnih vrst iz 9. in 17. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona,
4.
zneska 560,000.000 tolarjev, če zavarovanja, ki jih sklepa
zavarovalnica, krijejo vse ali nekatere nevarnosti iz zavarovalnih vrst iz 14.
točke drugega odstavka 2. člena tega zakona, razen v primeru iz 5. točke tega
odstavka,
5.
zneska 160,000.000 tolarjev, če zavarovanja, ki jih sklepa
zavarovalnica, krijejo vse ali nekatere nevarnosti iz zavarovalnih vrst iz 14.
točke drugega odstavka 2. člena tega zakona, in če zavarovalne premije za ta
zavarovanja v vsakem posameznem od zadnjih treh poslovnih let ne dosegajo
500,000.000 tolarjev ali 0,04 deleža zavarovalnih premij za vsa zavarovanja, ki
jih je v navedenem obdobju sklenila zavarovalnica.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zajamčeni
kapital ne sme biti nikoli nižji od zneska 320,000.000 tolarjev, če
zavarovanja, ki jih sklepa zavarovalnica, krijejo vse ali nekatere nevarnosti
iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zajamčeni
kapital pozavarovalnice ne sme biti nikoli nižji od zneska 320,000.000
tolarjev.
(5) Če premoženjska zavarovanja, ki jih sklepa zavarovalnica,
krijejo nevarnosti iz večih vrst zavarovanj, se pri določitvi minimalnega
kapitala na podlagi drugega odstavka tega člena upoštevajo tiste nevarnosti,
pri katerih je zajamčeni kapital najvišji.
5.4. Zavarovalno‑tehnične rezervacije
Zavarovalno‑tehnične rezervacije
113. člen
(1) Zavarovalnica mora v zvezi z vsemi zavarovalnimi posli,
ki jih opravlja, oblikovati ustrezne zavarovalno‑tehnične rezervacije,
namenjene kritju bodočih obveznosti iz zavarovanj in morebitnih izgub zaradi
tveganj, ki izhajajo iz zavarovalnih poslov, ki jih opravlja.
(2) Zavarovalnica mora oblikovati naslednje vrste zavarovalno‑tehničnih
rezervacij:
1.
rezervacije za prenosne premije,
2.
rezervacije za bonuse, popuste in storno,
3.
škodne rezervacije,
4.
izravnalne rezervacije,
5.
druge zavarovalno‑tehnične rezervacije.
(3) Zavarovalnica, ki sklepa življenjska zavarovanja oziroma
nezgodna ali zdravstvena zavarovanja, za katere se uporabljajo podobne
verjetnostne tabele in izračuni kot za življenjska zavarovanja, mora v zvezi s
temi zavarovanji oblikovati tudi matematične rezervacije.
(4) Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanja, pri katerih
zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, mora v zvezi s temi zavarovanji
oblikovati tudi posebne rezervacije.
Rezervacije za prenosne premije
114. člen
Rezervacije za prenosne premije pri posameznem zavarovanju se
oblikuje v višini tistega dela vplačane premije, ki se nanaša na zavarovalno
kritje za zavarovalno obdobje po zaključku obračunskega obdobja, za katerega se
izračunava rezervacija.
Rezervacije za bonuse, popuste in storno
115. člen
Rezervacije za bonuse in popuste se oblikujejo v višini
zneskov, do izplačila katerih so upravičeni zavarovanci iz naslova:
1.
pravice do udeležbe v dobičku iz njihovih zavarovanj oziroma drugih
upravičenj na podlagi zavarovalne pogodbe (bonusi),
2.
pravice do delnega znižanja premije (popusti),
3.
pravice do povrnitve dela premije za neporabljeni čas zavarovanja zaradi
predčasnega prenehanja zavarovanja (storno).
Škodne rezervacije
116. člen
(1) Škodne rezervacije se oblikujejo v višini ocenjenih
obveznosti, ki jih je zavarovalnica dolžna izplačati na podlagi zavarovalnih
pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega
obdobja, in sicer ne glede na to ali je zavarovalni primer že prijavljen,
vključno z vsemi stroški, ki na podlagi teh pogodb bremenijo zavarovalnico.
(2) Škodne rezervacije morajo vključevati poleg ocenjenih
obveznosti za prijavljene nastale, a še nerešene škode, tudi ocenjene
obveznosti za že nastale, a še neprijavljene škode.
Matematične rezervacije
117. člen
(1) Matematične rezervacije se oblikujejo v višini sedanje
vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti zavarovalnice na podlagi sklenjenih
zavarovanj zmanjšano za sedanjo ocenjeno vrednost bodočih premij, ki bodo
vplačane na podlagi teh zavarovanj.
(2) Matematične rezervacije se izračunavajo z uporabo
ustreznega aktuarskega vrednotenja, ki upošteva vse bodoče obveznosti
zavarovalnice, na podlagi posamezne zavarovalne pogodbe, vključno z:
1.
zajamčenimi izplačili, do katerih je zavarovanec upravičen,
2.
bonusi, do katerih je upravičen zavarovanec bodisi samostojno bodisi
skupaj z drugimi zavarovanci, ne glede na to, v kakšni obliki so izraženi,
3.
vsemi upravičenji, med katerimi lahko zavarovanec izbira na podlagi
zavarovalne pogodbe,
4.
stroški, vključno s provizijami.
(3) Pri izbiri metode aktuarskega vrednotenja mora
zavarovalnica ustrezno upoštevati tudi metode vrednotenja kritnega premoženja,
ki jih uporablja.
(4) Zavarovalnica mora izračunavati matematične rezervacije
posamično za vsako zavarovalno pogodbo. Uporaba ustreznih približkov oziroma posplošitev
je dovoljena samo, kadar je verjetno, da bo njihova uporaba privedla do
približno enakega rezultata kot posamični izračun.
(5) Kadar ima zavarovanec na podlagi zavarovalne pogodbe
pravico do izplačila odkupne vrednosti, matematične rezervacije oblikovane v
zvezi s to pogodbo ne smejo biti manjše od odkupne vrednosti.
(6) Zavarovalnica mora v dodatku k letnemu poročilu opisati
podlage in metode, ki jih uporablja pri izračunu matematičnih rezervacij.
Izravnalne rezervacije
118. člen
(1) Zavarovalnica oblikuje izravnalne rezervacije v
naslednjih zavarovalnih vrstah:
-
zavarovanje tirnih vozil (4. točka drugega odstavka 2. člena tega
zakona),
-
letalsko zavarovanje (5. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
-
zavarovanje plovil (6. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
-
zavarovanje prevoza blaga (7. točka drugega odstavka 2. člena tega
zakona),
-
zavarovanje požara in elementarnih nesreč (8. točka drugega odstavka 2.
člena tega zakona),
-
drugo škodno zavarovanje (9. točka drugega odstavka 2. člena tega
zakona),
-
zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov (11. točka drugega
odstavka 2. člena tega zakona),
-
zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil (12. točka drugega odstavka
2. člena tega zakona),
-
splošno zavarovanje odgovornosti (13. točka drugega odstavka 2. člena
tega zakona),
-
kreditno zavarovanje (14. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
-
kavcijsko zavarovanje (15. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona),
-
zavarovanje raznih finančnih izgub (16. točka drugega odstavka 2. člena
tega zakona).
Ne glede na določbo prvega stavka tega odstavka oblikuje
zavarovalnica, ki opravlja izključno posle pozavarovanj, izravnalne rezervacije
za neproporcionalna pozavarovanja v tistih zavarovalnih vrstah, ki izpolnjujejo
pogoje, določene v četrtem odstavku tega člena.
(2) Izravnalne rezervacije se oblikujejo na podlagi deleža
škod, za katerega dejanske obveznosti zavarovalnice na podlagi zavarovalnih
primerov, ki so nastopili v obračunskem obdobju, presegajo ocenjene obveznosti
zavarovalnice, ki so bile podlaga za določitev zavarovalne premije.
(3) Izravnalne rezervacije se nanašajo na časovno izravnavo
neenakomernega odvijanja škodnega dogajanja. Zavarovalnica oblikuje izravnalne
rezervacije v tistih zavarovalnih vrstah, kjer so na podlagi statističnih
podatkov ugotovljena znatna nihanja škod, ki niso izravnana z zavarovalno
premijo posameznega leta ali s pozavarovanjem. Zavarovalnica oblikuje
izravnalne rezervacije na podlagi odstopanja deleža škod v tekočem obračunskem
obdobju od povprečnega deleža škod v opazovanem obdobju.
(4) Zavarovalnica mora oblikovati izravnalno rezervacijo v
posamezni zavarovalni vrsti iz prvega odstavka tega člena, če:
1.
znaša standardni odklon deleža škod od povprečnega deleža škod v
opazovanem obdobju vsaj 5-odstotnih točk, in
2.
če vsaj enkrat v opazovanem obdobju delež škod, povečan za povprečni
delež stroškov, prekorači 100 odstotkov in
3.
če obračunana povprečna čista letna premija v zadnjih treh letih,
vključno s tekočim obračunskim letom, preseže 50 mio tolarjev ali 4% skupne
premije premoženjskih zavarovanj iz 1. točke četrtega odstavka 2. člena tega
zakona.
Ne glede na določbo v 3. točki tega odstavka se za kreditna
zavarovanja (14. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) upošteva
povprečna čista letna premija v zadnjih petih letih, vključno s tekočim
obračunskim letom.
(5) Opazovano obdobje mora obsegati obdobje najmanj desetih
let pred letom, za katerega se izračunavajo izravnalne rezervacije.
(6) Delež škod za posamezno leto se izračuna kot razmerje med
odhodki za škode in čistimi prihodki od premij za posamezno zavarovalno vrsto.
Pri izračunu odhodkov za škode za posamezno zavarovalno vrsto se upoštevajo
čiste obračunane odškodnine oziroma zavarovalnine, povečane za cenilne stroške,
spremembe čistih obračunanih škodnih rezervacij in pripadajoče obresti.
(7) Delež stroškov za posamezno leto se izračuna kot razmerje
med čistimi obratovalnimi stroški in čistimi prihodki od zavarovalnih premij.
Povprečni delež stroškov je aritmetična sredina stroškov za zadnja tri leta opazovanega
obdobja. Delež stroškov se izračuna skupno za vse zavarovalne vrste iz skupine
premoženjskih zavarovanj (1. točka četrtega odstavka 2. člena tega zakona).
(8) Zgornja meja obveznosti oblikovati izravnalne rezervacije
je pri kreditnih zavarovanjih in zavarovanjih posevkov in plodov proti toči in
pozebi šestkratnik, pri vseh drugih zavarovanjih pa štirikratnik standardnega
odklona deleža škod v opazovanem obdobju, pomnožen z lastnim deležem obračunane
zavarovalne premije za tekoče leto. Za zavarovanje posevkov in plodov proti
toči in pozebi v okviru zavarovalne vrste drugo škodno zavarovanje (9. točka
drugega odstavka 2. člena tega zakona) mora zavarovalnica za posamezno leto
izračunati delež škod ločeno od preostalih zavarovanj v tej zavarovalni vrsti.
(9) Zavarovalnica mora vsako leto, neodvisno od deleža škod,
povečati izravnalno rezervacijo za 3,5% zgornje meje, izračunane po osmem
odstavku tega člena, dokler izravnalne rezervacije ne dosežejo zgornje meje
oziroma dokler je ne dosežejo ponovno, če so bile zmanjšane na podlagi
dvanajstega odstavka tega člena.
(10) Zavarovalnica mora dodatno povečati izravnalne
rezervacije, če je delež škod v tekočem letu manjši od povprečnega deleža škod
v opazovanem obdobju. Povečanje se izračuna tako, da se razlika med obema
deležema pomnoži z lastnim deležem obračunane zavarovalne premije za tekoče
leto. Ne glede na določbo prejšnjega stavka, povečanje v posamezni zavarovalni
vrsti ne sme presegati 75% razlike med čistimi prihodki od premij in odhodki za
škode.
(11) Če bi s povečanjem na podlagi devetega in desetega
odstavka tega člena izravnalne rezervacije presegle zgornjo mejo iz osmega
odstavka tega člena, se izravnalne rezervacije povečajo le toliko, da dosežejo
zgornjo mejo.
(12) Zavarovalnica mora zmanjšati izravnalne rezervacije, če
je delež škod v tekočem letu večji od povprečnega deleža škod v opazovanem
obdobju. Zmanjšanje se izračuna tako, da se razlika med obema deležema pomnoži
z lastnim deležem obračunane zavarovalne premije za tekoče leto. Ne glede na
določbo prejšnjega stavka, stanje izravnalnih rezervacij zaradi zmanjšanja ne
sme postati negativno.
(13) Določbe osmega do dvanajstega odstavka tega člena se
uporabljajo le, dokler obstaja obveznost oblikovati izravnalne rezervacije po
četrtem odstavku tega člena.
(14) V primeru, da ima zavarovalnica oblikovane izravnalne
rezervacije v višini, ki presega zgornjo mejo določeno v osmem in devetem
odstavku tega člena, se tako oblikovani presežek všteva v izračun kapitalske
ustreznosti.
Druge zavarovalno‑tehnične rezervacije
119. člen
Druge zavarovalno‑tehnične rezervacije oblikuje zavarovalnica
glede na predvidene bodoče obveznosti in tveganja velikih škod, ki izhajajo na
primer iz zavarovanja odgovornosti za jedrsko škodo, proizvajalčeve
odgovornosti za farmacevtske izdelke, potresa, poplave in druge obveznosti in
tveganja, v zvezi s katerimi ne oblikuje posameznih rezervacij iz 1. do 4.
točke drugega odstavka ter tretjega in četrtega odstavka 113. člena tega
zakona.
5.5. Kritno premoženje
5.5.1. Splošne določbe
Kritno premoženje
120. člen
(1) Kritno premoženje je premoženje zavarovalnice, namenjeno
kritju bodočih obveznosti iz zavarovanj, ki jih sklepa zavarovalnica in
morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz zavarovalnih poslov, ki jih
opravlja zavarovalnica, ter v zvezi s katerimi je zavarovalnica dolžna
oblikovati zavarovalno‑tehnične rezervacije.
(2) Zavarovalnica mora premoženje v vrednosti, ki je najmanj
enaka višini zavarovalno‑tehničnih rezervacij (kritno premoženje), ki jih je
dolžna oblikovati, naložiti v skladu z določbami tega razdelka in predpisa
izdanega na podlagi 6. točke 109. člena tega zakona.
(3) Pri izbiri naložb kritnega premoženja mora zavarovalnica
upoštevati vrste zavarovalnih poslov, ki jih opravlja, tako, da je zagotovljena
varnost, donosnost in tržnost naložb ter ustrezna ročnost, raznovrstnost in
razpršitev teh naložb.
Vrste dovoljenih naložb
121. člen
(1) Kritno premoženje lahko predstavljajo samo naslednje
vrste naložb:
1.
vrednosti papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka
Slovenije, država članica oziroma država članica OECD oziroma mednarodna
finančna organizacija, oziroma za katere jamči ena od teh oseb,
2.
obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se
trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi
članici oziroma državi članici OECD,
3.
obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se ne
trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov izdajatelj
pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma državi članici oziroma
državi članici OECD,
4.
delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
5.
delnice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih
papirjev, če je njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji,
državi članici oziroma državi članici OECD, in če so izdane kot vrednostni
papir,
6.
investicijski kuponi vzajemnih skladov oziroma delnice investicijskih
družb, ki svoje premoženje nalagajo izključno v vrednostne papirje z namenom
razpršitve in omejitve tveganj,
7.
terjatev iz naslova posojil, zavarovanih z zastavno pravico na
nepremičnini, če je zastavna pravica vpisana v zemljiški oziroma drugi javni
knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi članici, in če višina terjatve ni
višja od 60 odstotkov vrednosti nepremičnine, ugotovljene na podlagi cenitve
cenilca ustrezne stroke oziroma na drug primeren način,
8.
terjatve iz naslova posojil bankam s sedežem v Republiki Sloveniji,
državi članici oziroma državi članici OECD, oziroma za izplačilo katerih,
vključno z obrestmi, jamči banka s sedežem v Republiki Sloveniji, državi
članici oziroma državi članici OECD,
9.
terjatve iz naslova posojil, ki so zavarovane z zastavno pravico na
vrednostnih papirjih iz 1., 2. oziroma 4. točke tega odstavka,
10. terjatve
iz naslova drugih posojil, ki so ustrezno zavarovane,
11. predplačila
na račun odkupne vrednosti zavarovanja podlagi zavarovalnih polic in posojila
zavarovana z odkupno vrednostjo zavarovalne police,
12. nepremičnine
in druge stvarne pravice na nepremičnini (na primer stavbna pravica):
-
če so vpisane v zemljiški knjigi oziroma drugi javni knjigi v Republiki
Sloveniji oziroma državi članici,
-
če dajejo donos oziroma je v zvezi z njimi mogoče pričakovati donos, in
-
če je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca ustrezne
stroke oziroma na drug primeren način,
13. naložbe
v depozite pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma
državi članici OECD,
14. gotovino
v blagajni oziroma na vpoglednem denarnem računu.
(2) S predpisom, izdanim na podlagi 6. točke 109. člena tega
zakona lahko Agencija za zavarovalni nadzor določi tudi druge vrste naložb, ki
so glede na varnost, donosnost in tržnost primerne za kritno premoženje.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej
utemeljenih razlogov na zahtevo posamezne zavarovalnice, tej dovoli, da kritno
premoženje naloži v druge vrste naložb, kot naložbe, dovoljene na podlagi
prvega odstavka tega člena in predpisa, izdanega na podlagi 6. točke 109. člena
tega zakona. Veljavnost dovoljenja mora biti omejena za čas, ki ga ob
upoštevanju razlogov, iz katerih je dovoljenje izdal, določi Agencija za
zavarovalni nadzor.
Omejitve posameznih naložb
122. člen
(1) Vrednost posameznih vrst naložb kritnega premoženja ne
sme presegati naslednjih odstotkov od skupne višine zavarovalno‑tehničnih
rezervacij, vključno z zavarovalno‑tehničnimi rezervacijami za zavarovanja, ki
jih krije pozavarovanje, katerih kritju je namenjeno kritno premoženje:
1.
naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 2. do 5. točke prvega
odstavka 121. člena tega zakona in terjatve iz naslova posojil iz 7. do 9.
točke prvega odstavka 121. člena ne smejo skupno presegati 5% zavarovalno‑tehničnih
rezervacij,
2.
naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 3. točke prvega
odstavka 121. člena tega zakona ne smejo presegati 1% zavarovalno‑tehničnih
rezervacij,
3.
naložbe v vrednostne papirje iz 3. in 5. točke prvega odstavka 121. člena tega zakona skupno ne smejo presegati 10% zavarovalno‑tehničnih rezervacij,
4.
naložbe v vrednostne papirje iz 4. in 5. točke prvega odstavka 121. člena in naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma
investicijskih družb iz 6. točke prvega odstavka 121. člena tega zakona, ki
morajo po pravilih sklada imeti več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih,
ki ne dajejo zajamčenega donosa, skupaj ne smejo presegati 30% zavarovalno‑tehničnih
rezervacij,
5.
naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 5. točke prvega
odstavka 121. člena tega zakona ne smejo presegati 1% zavarovalno‑tehničnih
rezervacij,
6.
naložbe v vrednostne papirje iz 5. točke prvega odstavka 121. člena tega
zakona skupno ne smejo presegati 5% zavarovalno‑tehničnih rezervacij,
7.
naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma
investicijskih družb iz 6. točke prvega odstavka 121. člena tega zakona, ki
morajo po pravilih sklada imeti več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih,
ki dajejo zajamčen donos, skupaj ne smejo presegati 40% zavarovalno‑tehničnih rezervacij,
8.
naložbe v terjatve iz naslova posojil posameznemu posojilojemalcu iz 10.
točke prvega odstavka 121. člena tega zakona ne smejo presegati 2% zavarovalno‑tehničnih
rezervacij, skupno pa vse terjatve iz naslova teh posojil ne smejo presegati 5%
zavarovalno‑tehničnih rezervacij,
9.
naložbe v eno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so med seboj v
takšni bližini, da predstavljajo eno samo naložbo ne smejo presegati 10% višine
zavarovalno‑tehničnih rezervacij, skupno pa vse naložbe v nepremičnine in druge
stvarne pravice iz 12. točke prvega odstavka 121. člena tega zakona ne smejo
presegati 30% zavarovalno‑tehničnih rezervacij,
10. naložbe
v depozite iz 13. točke prvega odstavka 121. člena tega zakona skupno ne smejo
presegati 30% zavarovalno‑tehničnih rezervacij, pri čemer naložbe v depozite
pri posamezni banki ne smejo presegati 10% zavarovalno‑tehničnih rezervacij,
11. naložbe
v obliki gotovine v blagajni in na vpoglednih računih iz 14. točke prvega
odstavka 121. člena tega zakona skupno ne smejo presegati 3% zavarovalno‑tehničnih
rezervacij.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej
utemeljenih razlogov na zahtevo posamezne zavarovalnice, tej dovoli, da v zvezi
s posamezno vrsto naložb prekorači omejitve, določene na podlagi prvega
odstavka tega člena in predpisa, izdanega na podlagi 6. točke 109. člena tega
zakona. Veljavnost dovoljenja mora biti omejena za čas, ki ga ob upoštevanju
razlogov, iz katerih je dovoljenje izdal, določi Agencija za zavarovalni
nadzor.
Lokalizacija kritnega premoženja
123. člen
(1) Zavarovalnica mora pri nalaganju kritnega premoženja na
območju Republike Slovenije, države članice oziroma tuje države ustrezno
upoštevati, na območju katere države zavarovanja, ki jih sklepa, krijejo
nevarnosti.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej
utemeljenih razlogov na zahtevo posamezne zavarovalnice, tej dovoli, da kot
kritno premoženje uporabi tudi naložbo, ki ne izpolnjuje pogoja iz prvega
odstavka tega člena.
Usklajenost naložb
124. člen
(1) Zavarovalnica mora naložbe kritnega premoženja, zaradi
katerih je izpostavljena tveganjem morebitnih izgub zaradi spremembe obrestnih
mer, tečajev tujih valut oziroma drugih tržnih tveganj, ustrezno uskladiti z
njenimi obveznostmi na podlagi zavarovalnih pogodb, katerih višina je odvisna
od enakih sprememb.
(2) Zavarovalnica mora pri nalaganju naložb kritnega
premoženja ustrezno upoštevati dospelost obveznosti iz zavarovalnih pogodb.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko
zavarovalnica naložbe kritnega sklada uskladi s svojimi obveznostmi na podlagi
zavarovalnih pogodb, katerih višina je odvisna od sprememb tečajev tujih valut,
samo do 80%.
5.5.2. Kritni sklad
Kritni sklad
125. člen
(1) Kritni sklad je kritno premoženje namenjeno kritju
obveznosti zavarovalnice iz tistih vrst zavarovanj, za katere je potrebno
oblikovati matematične rezervacije.
(2) Premoženje kritnega sklada je dovoljeno uporabiti samo za
izplačilo terjatev iz zavarovanj, v zvezi s katerimi je bil oblikovan kritni
sklad.
Zahtevano kritje
126. člen
(1) Zahtevano kritje obsega matematične rezervacije. Pri
zdarvstvenih zavarovanjih in življenjskih zavarovanjih, vključno z
življenjskimi zavarovanji, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje,
obsega zahtevano kritje poleg matematičnih rezervacij tudi rezervacije za
prenosne premije, škodne rezervacije in rezervacije za bonuse in popuste.
(2) Zahtevano kritje mora izračunavati ločeno za vsako od
vrst zavarovanj iz drugega odstavka 127. člena tega zakona.
Obveznost oblikovati kritni sklad
127. člen
(1) Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanja v zavarovalnih
vrstah, za katere je potrebno oblikovati matematične rezervacije, mora
oblikovati kritni sklad in s premoženjem kritnega sklada upravljati ločeno od
drugega premoženja.
(2) Za vsako od naslednjih vrst zavarovanj, ki jih sklepa,
mora zavarovalnica oblikovati poseben kritni sklad:
1.
za življenjska zavarovanja, razen zavarovanj iz 2. točke tega odstavka;
2.
za življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno
tveganje, razen prenosnih premij, škodnih rezervacij in dodatnih zavarovalno‑tehničnih
rezervacij za zajamčeno najmanjše izplačilo;
3.
za zdravstvena zavarovanja;
4.
za druge vrste zavarovanj, za katere je potrebno oblikovati matematične
rezervacije.
(3) Kadar zavarovalnica v skladu z drugim odstavkom tega
člena oblikuje več kritnih skladov se določbe tega zakona o kritnem skladu in
poplačilu iz premoženja kritnega sklada uporabljajo ločeno za vsak od kritnih
skladov, ki jih je oblikovala zavarovalnica.
(4) Vrednost premoženja kritnega sklada mora biti vedno
najmanj enaka višini zahtevanega kritja.
(5) Zavarovalnica mora skrbeti, da je vrednost premoženja
kritnega sklada vedno najmanj enaka višini zahtevanega kritja. Zavarovalnica
mora ob zaključku vsakega trimesečja za račun kritnega sklada pridobiti dodatno
premoženje, če je to potrebno zaradi uskladitve vrednosti premoženja kritnega
sklada z višino zahtevanega kritja.
Naložbe kritnega sklada
128. člen
(1) Za naložbe kritnega sklada se uporabljajo določbe 121. do
124. člena tega zakona.
(2) Omejitve posameznih naložb, določenih v 122. členu tega
zakona in predpisu, izdanem na podlagi 6. točke 109. člena tega zakona, veljajo
ločeno za vsak kritni sklad, ki ga oblikuje zavarovalnica.
Posebne določbe za zavarovanja, pri katerih zavarovanec
prevzema naložbeno tveganje
129. člen
(1) Kadar so upravičenja, ki gredo zavarovancu na podlagi
zavarovalne pogodbe neposredno povezana z vrednostjo enote premoženja
vzajemnega oziroma investicijskega sklada, morajo naložbe kritnega sklada, ki
ga zavarovalnica oblikuje v zvezi s temi zavarovanji, v največji možni meri
obsegati naložbe v investicijske kupone oziroma druge vrednostne papirje, ki
predstavljajo enote premoženja tega vzajemnega oziroma investicijskega sklada.
(2) Kadar so upravičenja, ki gredo zavarovancu na podlagi
zavarovalne pogodbe neposredno povezana s spremembo indeksa vrednostnih
papirjev oziroma druge referenčne vrednosti, morajo naložbe kritnega sklada, ki
ga zavarovalnica oblikuje v zvezi s temi zavarovanji, v največji možni meri
obsegati naložbe v ustrezne vrednostne papirje, ki po lastnostih in tržnosti
ustrezajo tistim, ki so podlaga za določitev indeksa oziroma druge referenčne
vrednosti.
(3) Za zavarovanja iz prvega oziroma drugega odstavka tega
člena se ne uporablja določba 128. člena tega zakona.
(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena se za
zavarovanja iz prvega in drugega odstavka tega člena v primeru, kadar
upravičenja zavarovancev obsegajo tudi minimalno zajamčeno izplačilo, do
katerega je zavarovanec upravičen ne glede na spremembo referenčne vrednosti iz
prvega oziroma drugega odstavka tega člena, se določba 128. člena tega zakona
uporablja za tisti del naložb kritnega sklada, ki ustreza višini zavarovalno‑tehničnih
rezervacij, ki jih mora zavarovalnica oblikovati v zvezi s temi zajamčenimi
izplačili.
Ločitev premoženja kritnega sklada od premoženja
zavarovalnice
130. člen
(1) Zavarovalnica mora premoženje kritnega sklada ločiti od
svojega premoženja na način, ki je glede na vrsto tega premoženja določen v
naslednjih členih tega zakona.
(2) Na premoženje kritnega sklada iz prvega odstavka tega
člena je dovoljena izvršba samo za zavarovanje oziroma poplačilo terjatve
zavarovanca iz zavarovalne pogodbe, v zvezi s katero je bil oblikovan kritni
sklad.
(3) V primeru življenjskih zavarovanj in v primeru
zdravstvenih ali nezgodnih zavarovanj, za katera se uporabljajo podobne
verjetnostne tabele in izračuni kot za življenjska zavarovanja, je izvršba na
premoženje kritnega sklada omejena na tisti del premoženja kritnega sklada,
katerega vrednost:
1.
je v enakem razmerju z zahtevanim kritjem v zvezi z zavarovanjem, iz
katerega izvira terjatev, kot je razmerje med celotno vrednostjo premoženja
kritnega sklada in zahtevanim kritjem za vsa zavarovanja, ki jih je sklenila
zavarovalnica v zavarovalni vrsti, v zvezi s katero je bil oblikovan kritni
sklad in
2.
ni večja od zahtevanega kritja v zvezi z zavarovanjem, iz katerega
izvira terjatev.
Ločitev naložb v vrednostne papirje
131. člen
(1) Zavarovalnica mora s klirinško depotno družbo skleniti
pogodbo, na podlagi katere postane član klirinško depotne družbe in ima v zvezi
z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, in
vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, če so bili
slednji izdani v nematerializirani obliki, najmanj naslednje pravice:
-
neposreden vpogled v stanja vrednostnih papirjev na računih kritnih
skladov, ki jih upravlja;
-
neposredno izpolnjevanje obveznosti prenosa vrednostnih papirjev,
nastalih na podlagi poslov, ki jih je za račun kritnih skladov sklenila
zavarovalnica oziroma po njenem pooblastilu borzno posredniška družba oziroma
oseba, ki na podlagi pogodbe o izločitvi poslov, za zavarovalnico opravlja
posle gospodarjenja z naložbami v vrednostne papirje.
(2) Zavarovalnica mora zagotoviti, da klirinško depotna
družba za vsakega od kritnih skladov, ki ga upravlja zavarovalnica, odpre
poseben račun, na katerem se ločeno vodijo stanja vrednostnih papirjev iz
prvega odstavka tega člena za ta kritni sklad.
(3) V zvezi z vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje
na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in so bili izdani kot pisne listine,
mora zavarovalnica s pogodbo, ki jo sklene z banko, ki je pridobila dovoljenje
za opravljanje poslov hrambe vrednostnih papirjev, ki niso bili javno ponujeni,
pooblastiti le‑to za opravljanje vseh poslov v zvezi s hrambo teh vrednostnih
papirjev za račun posameznih kritnih skladov, ki jih upravlja.
(4) Za hrambo iz tretjega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena.
(5) Klirinško depotna družba oziroma banka iz tretjega
odstavka tega člena mora Agenciji za zavarovalni nadzor na njeno zahtevo
posredovati podatke o stanju vrednostnih papirjev, ki jih hrani za račun
kritnih skladov, in ji omogočiti pregled teh stanj.
Naložbe v bančne denarne depozite oziroma posojila
132. člen
(1) Zavarovalnica mora v zvezi z naložbami kritnega sklada v
bančne denarne depozite oziroma posojila skleniti pogodbo z banko oziroma
posojilojemalcem v svojem imenu in za račun kritnega sklada. Iz pogodbe mora
biti jasno razvidno, da je sklenjena za račun kritnega sklada.
(2) Kadar je posojilo iz prvega odstavka tega člena
zavarovano z zastavno pravico na nepremičnini, mora zavarovalnica zagotoviti,
da se zastavna pravica v zemljiški knjigi vknjiži v korist kritnega sklada kot
zastavnega upnika.
(3) Kadar je posojilo iz prvega odstavka tega člena
zavarovano z zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so bili izdani v
nematerializirani obliki, mora zavarovalnica zagotoviti, da se zastavna pravica
v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev vknjiži v korist
kritnega sklada kot zastavnega upnika.
(4) V vseh drugih primerih zavarovanja posojila iz prvega
odstavka tega člena, ki jih ne urejata drugi in tretji odstavek tega člena,
mora biti zastavna pravica ustanovljena v korist kritnega sklada kot zastavnega
upnika v skladu s pravili, ki veljajo za ustanovitev zastavne pravice na
premoženju, ki je predmet zastave.
Poseben denarni račun kritnega sklada
133. člen
Zavarovalnica mora pri banki oziroma organizaciji, ki
opravlja plačilni promet, za vsak kritni sklad, ki ga mora oblikovati, odpreti
poseben denarni račun kritnega sklada, preko katerega sprejema vplačila in
opravlja izplačila iz poslov v zvezi s premoženjem kritnega sklada, in vodi
denarna sredstva kritnega sklada.
5.6. Drugi ukrepi obvladovanja tveganj
Dolžnost pozavarovanja
134. člen
Zavarovalnica mora s pozavarovanjem kriti tisti del v
zavarovanje prevzetih nevarnosti, ki po tabelah maksimalnega kritja presegajo
lastne deleže v izravnavanju nevarnosti.
Program načrtovanega pozavarovanja
135. člen
(1) Zavarovalnica mora za vsako poslovno leto sprejeti
program načrtovanega pozavarovanja.
(2) Program načrtovanega pozavarovanja mora obsegati:
1.
izračunane lastne deleže po posameznih zavarovalnih vrstah,
2.
na podlagi izračunov iz 1. točke tega odstavka izdelano tabelo
maksimalnega kritja,
3.
postopke, osnove in merila za ugotavljanje največje verjetne škode za
posamezne v zavarovanje prevzete nevarnosti.
(3) Pri izračunih iz 1. točke drugega odstavka tega člena
upošteva zavarovalnica zlasti:
1.
višino kapitala in minimalnega kapitala,
2.
skupni poslovni obseg,
3.
zaračunane zavarovalne premije v zavarovalnih skupinah in zavarovalnih
vrstah,
4.
deleže zavarovanj po posameznih zavarovalnih vrstah v osnovah iz 2. in 3. točke tega odstavka,
5.
popravke zaradi odstopanj v posameznih zavarovalnih vrstah.
Sozavarovanje
136. člen
Zavarovalnica v sozavarovanje ne sme prevzeti nevarnosti v
obsegu, ki presegajo njene lastne deleže po posameznih zavarovalnih vrstah po
tabelah maksimalnega kritja iz 2. točke drugega odstavka 135. člena tega
zakona.
Zavarovalni statistični standardi
137. člen
(1) Zavarovalnica mora pri statističnih obdelavah sklenjenih
zavarovanj, nevarnosti, ki jih krijejo zavarovanja, zavarovalnih primerov in
škod uporabljati zavarovalne statistične standarde.
(2) Zavarovalne statistične standarde sprejme Slovensko
zavarovalno zdrzženje v soglasju z Agencijo za zavarovalni nadzor.
Upravljanje z likvidnostjo
138. člen
(1) Zavarovalnica mora gospodariti z viri in naložbami tako,
da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti.
(2) Zavarovalnica mora za zavarovanje pred likvidnostnim
tveganjem oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja z likvidnostjo,
ki obsega:
1.
načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in
zadostnih denarnih pritokov zanje;
2.
redno spremljanje likvidnosti;
3.
sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov
nelikvidnosti.
(3) Zavarovalnica mora tekoče izračunavati količnike
likvidnosti sredstev.
Izračunavanje in ugotavljanje
139. člen
Zavarovalnica mora za vsako trimesečje izračunavati oziroma
ugotavljati:
1.
višino kapitala,
2.
kapitalske zahteve,
3.
kapitalsko ustreznost,
4.
višino zavarovalno‑tehničnih rezervacij,
5.
vrednost kritnega premoženja,
6.
vrste, razpršenost, usklajenost in lokalizacijo naložb kritnega
premoženja oziroma kritnih skladov,
7.
zavarovalno‑statistične podatke.
Poročilo o merjenju tveganj
140. člen
Zavarovalnica mora Agenciji za zavarovalni nadzor poročati o
podatkih iz 139. člena tega zakona.
Prepoved izplačila dobička
141. člen
Zavarovalnica ne sme izplačati dobička niti v obliki vmesne
dividende oziroma dividende, niti v obliki izplačila iz naslova udeležbe v
dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih, v naslednjih
primerih:
1.
če je kapital zavarovalnice manjši od minimalnega kapitala, določenega v
110. oziroma 111. členu tega zakona;
2.
če bi se kapital zavarovalnice zaradi izplačila dobička zmanjšal tako,
da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v 110. oziroma 111. členu
tega zakona;
3.
če zavarovalnica ne zagotavlja najmanjšega obsega likvidnosti,
določenega s predpisom iz 8. točke 109. člena tega zakona;
4.
če zavarovalnica zaradi izplačila dobička ne bi več zagotavljala
najmanjšega obsega likvidnosti, določenega s predpisom iz 8. točke 109. člena
tega zakona;
5.
če je Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici odredila odpravo
kršitev v zvezi z napačnim izkazovanjem aktivnih oziroma pasivnih bilančnih
postavk, katerih pravilno izkazovanje bi vplivalo na izkaz uspeha
zavarovalnice, in zavarovalnica ni ravnala v skladu s to odredbo o odpravi
kršitev.
Ukrepi uprave za zagotovitev minimalnega kapitala
142. člen
(1) Če kapital zavarovalnice zaradi povečanih kapitalskih
zahtev ali drugih vzrokov ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 110.
oziroma 111. členu tega zakona, mora uprava zavarovalnice nemudoma sprejeti tiste
ukrepe za zagotovitev minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna
sama, oziroma izdelati predlog tistih ukrepov, za odločanje o katerih so
pristojni drugi organi zavarovalnice.
(2) O ukrepih oziroma predlogih ukrepov iz prvega odstavka
tega člena mora uprava poročati Agenciji za zavarovalni nadzor s poročilom iz
140. člena tega zakona.
6. NADZOR NAD ZAVAROVALNIŠKO SKUPINO
Dodaten nadzor
143. člen
(1) Nad zavarovalnico, ki je v zavarovalniški skupini,
opravlja Agencija za zavarovalni nadzor nadzor tudi v obsegu določenem v tem
poglavju.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor opravlja tudi nadzor nad
zavarovalnim holdingom, mešanim zavarovalnim holdingom in osebami, v katerih je
udeležena zavarovalnica oziroma, ki so udeležene v zavarovalnici s sedežem v
Republiki Sloveniji oziroma drugi državi članici.
Zavarovalniška skupina
144. člen
(1) Zavarovalniška skupina po tem zakonu obstoji, kadar je
zavarovalnica ali zavarovalni oziroma mešani zavarovalni holding s sedežem v
Republiki Sloveniji nadrejena družba (v nadaljevanju: nadrejena zavarovalnica,
zavarovalni oziroma mešani zavarovalni holding), eni ali večim zavarovalnicam,
s sedežem v Republiki Sloveniji ali državi članici (v nadaljnjem besedilu:
podrejene zavarovalnice).
(2) Šteje se, da je zavarovalnica ali zavarovalni oziroma
mešani zavarovalni holding nadrejena družba v smislu drugega odstavka tega
člena, če je v podrejenih zavarovalnicah iz prvega odstavka tega člena:
1.
večinsko posredno ali neposredno udeležena,
2.
ima posredno ali neposredno večino glasovalnih pravic,
3.
ima pravico imenovati večino članov uprave ali nadzornega sveta,
4.
ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv,
5.
dejansko izvršuje prevladujoč vpliv,
6.
ima na podlagi pogodbe z enim ali več drugimi delničarji oziroma
družbeniki odvisne družbe pravico izvrševati njihove glasovalne pravice, tako
da ima skupaj z lastnimi glasovalnimi pravicami večino, potrebno za imenovanje
večino članov uprave oziroma nadzornega sveta.
(3) Zavarovalniška skupina obstoji tudi, če ima zavarovalni
oziroma mešani zavarovalni holding sedež v državi članici in je finančnemu
holdingu na enega od načinov iz drugega odstavka tega člena podrejena najmanj
ena zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji.
(4) Za posredno udeležbo v smislu drugega odstavka tega člena
se šteje udeležba preko neposrednega imetnika kapitalskega deleža oziroma
glasovalnih pravic, pri katerem je nadrejena družba udeležena z najmanj 20%
deležem v kapitalu oziroma glasovalnih pravicah.
(5) Za nadrejeno zavarovalnico v zavarovalniški skupini se ne
glede na drugi odstavek tega člena ne šteje zavarovalnica s sedežem v Republiki
Sloveniji, ki je hkrati podrejena drugi zavarovalnici s sedežem v Republiki
Sloveniji.
Pojmi povezani z zavarovalniško skupino
145. člen
(1) Zavarovalni holding je pravna oseba,
1.
ki ni zavarovalnica in
2.
ki so ji podrejene izključno oziroma pretežno zavarovalnice oziroma
pozavarovalnice, pri čemer za presojo pretežno podrejenih družb ni odločilno
njihovo število, temveč višina kapitala, knjigovodska vrednost deležev in druga
gospodarska merila.
(2) Mešani zavarovalni holding je pravna oseba,
1.
ki ni zavarovalnica in
2.
ki ji je podrejena vsaj ena zavarovalnica.
Obveznosti zavarovalnice v zavarovalniški skupini
146. člen
(1) Zavarovalnice v zavarovalniški skupini morajo nadrejeni
zavarovalnici, zavarovalnemu oziroma mešanemu zavarovalnemu holdingu
posredovati vse podatke in informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnjevanje
obveznosti do Agencije za zavarovalni nadzor oziroma nadzornega organa v državi
članici v zvezi z nadzorom nad zavarovalniško skupino.
(2) Zavarovalnice v zavarovalniški skupini morajo zagotoviti
ustrezne postopke notranjega nadzora nad pravilnostjo podatkov in informacij iz
prvega odstavka tega člena.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor mora na zahtevo nadzornega
organa države članice opraviti pregled poslovanja zavarovalnice zaradi
preveritve podatkov in informacij iz prvega odstavka tega člena, ki jih
pristojni nadzorni organ te države članice potrebuje za opravljanje nadzora nad
zavarovalniško skupino.
Poročanje o poslih v zavarovalniški skupini
147. člen
(1) Zaradi zagotovitve nadzora nad tem, ali posli v
zavarovalniški skupini potekajo po normalnih tržnih pogojih, mora zavarovalnica
v zavarovalniški skupini poročati Agenciji za zavarovalni nadzor o pomembnejših
poslih v skupini sklenjenih oziroma opravljenih med zavarovalnico in
naslednjimi osebami:
1.
pravnimi osebami, ki so podrejene družbe zavarovalnici,
2.
pravnimi osebami, ki so nadrejene družbe zavarovalnice,
3.
pravnimi osebami, ki so podrejene pravnim osebam iz 2. točke tega
odstavka,
4.
fizičnimi osebami, ki so udeležene v:
-
zavarovalnici oziroma pravnih osebah, v katerih je udeležena
zavarovalnica,
-
pravnih osebah, ki so udeležene v zavarovalnici,
-
pravnih osebah, ki so udeležene v pravnih osebah iz druge alinee te
točke.
(2) Za pomembnejše posle iz prvega odstavka tega člena se
štejejo zlasti:
1.
posojila in krediti,
2.
garancije in drugi posli, zaradi katerih nastanejo zunajbilančne
obveznosti,
3.
pravni posli, katerih predmet so naložbe v vrednostne papirje, druge
finančne instrumente oziroma nepremičnine,
4.
drugi pravni posli, ki pomembneje vplivajo na izračun prilagojenih
kapitalskih zahtev.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zaradi preveritve
pravilnosti podatkov o poslih v zavarovalniški skupini opravi tudi pregled
poslovanja oseb iz prvega odstavka tega člena.
(4) Pregled poslovanja iz tretjega odstavka tega člena opravi
Agencija za zavarovalni nadzor tudi na zahtevo nadzornega organa države
članice, zaradi preveritve pravilnosti podatkov o poslih v zavarovalniški
skupini, ki jih pristojni nadzorni organ te države članice potrebuje za
opravljanje nadzora nad zavarovalniško skupino.
Prilagojene kapitalske zahteve za nadrejene
zavarovalnice
148. člen
(1) Nadrejena zavarovalnica v zavarovalniški skupini mora
izračunavati tudi prilagojene kapitalske zahteve in izdelati letno poročilo o
prilagojenih kapitalskih zahtevah.
(2) Podrejene zavarovalnice in podrejeni zavarovalni holdingi
morajo nadrejeni zavarovalnici v zavarovalniški skupini posredovati vse
podatke, ki jih potrebuje nadrejena zavarovalnica za izračun prilagojenih
kapitalskih zahtev,
(3) Nadrejena zavarovalnica v zavarovalniški skupini mora
Agenciji za zavarovalni nadzor poročati o prilagojenih kapitalskih zahtevah.
(4) Določbe 10. poglavja tega zakona o revidiranju letnega poročila
zavarovalnice se smiselno uporabljajo tudi za revidiranje letnega poročila o
prilagojenih kapitalskih zahtevah nadrejene zavarovalnice.
Prilagojene kapitalske zahteve za nadrejene zavarovalne
holdinge
149. člen
(1) Nadrejeni zavarovalni holding v zavarovalniški skupini
mora izračunavati tudi prilagojene kapitalske zahteve in izdelati letno
poročilo o prilagojenih kapitalskih zahtevah.
(2) Podrejene zavarovalnice morajo nadrejenemu zavarovalnemu
holdingu v zavarovalniški skupini posredovati vse podatke, ki jih potrebuje
nadrejeni zavarovalni holding za izračun prilagojenih kapitalskih zahtev.
(3) Nadrejeni zavarovalni holding v zavarovalniški skupini
mora Agenciji za zavarovalni nadzor poročati o prilagojenih kapitalskih
zahtevah.
(4) Določbe 10. poglavja tega zakona o revidiranju letnega
poročila zavarovalnice se smiselno uporabljajo tudi za revidiranje letnega
poročila o prilagojenih kapitalskih zahtevah nadrejenega zavarovalnega
holdinga.
Obveščanje Agencije za zavarovalni nadzor in
razkrivanje podatkov
150. člen
(1) Zavarovalnica mora Agencijo za zavarovalni nadzor tekoče
obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za presojo, ali gre za
zavarovalniško skupino po tem zakonu
(2) Zavarovalnica v zavarovalniški skupini mora v posebnem
dodatku k letnem poročilu razkriti podatke o podrejenih oziroma nadrejenih
družbah v zavarovalniški skupini.
Predpis o nadzoru nad zavarovalniško skupino
151. člen
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:
1.
podrobnejšo vsebino poročil iz prvega odstavka 147. člena tega zakona
ter roke in način poročanja,
2.
način izračuna prilagojenih kapitalskih zahtev za nadrejene
zavarovalnice iz prvega odstavka 148. člena tega zakona in za nadrejene
zavarovalne holdinge iz prvega odstavka 149. člena tega zakona,
3.
podrobnejšo vsebino poročil iz tretjega odstavka 148. člena in tretjega
odstavka 149. člena tega zakona ter roke in način poročanja.
7. VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV
Zaupni podatki
152. člen
Zavarovalnica mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva
in okoliščine, za katere je izvedela pri poslovanju s posameznim zavarovalcem
oziroma zavarovancem oziroma drugim upravičencem iz zavarovanja.
Dolžnost varovanja zaupnih podatkov
153. člen
(1) Člani organov zavarovalnice, delničarji zavarovalnice,
delavci zavarovalnice oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v
zavarovalnici oziroma opravljanju storitev za zavarovalnico na kakršen koli
način dostopni zaupni podatki iz 152. člena tega zakona, teh podatkov ne smejo
sporočiti tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih
izkoriščale tretje osebe.
(2) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih
primerih:
1.
če zavarovalec izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni
podatki,
2.
če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in
predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
3.
določenih z zakonom o preprečevanju pranja denarja,
4.
če so ti podatki potrebni za odločitev o pravnih razmerjih med
zavarovalnico in zavarovalcem oziroma zavarovancem oziroma drugim upravičencem
iz zavarovanja v sodnem sporu,
5.
če so ti podatki potrebni v zapuščinskem postopku in predložitev teh
podatkov zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
6.
če so ti podatki potrebni zaradi izvršbe na premoženje zavarovalca
oziroma zavarovanca oziroma drugega upravičenca iz zavarovanja in predložitev
teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
7.
če te podatke potrebuje Agencija za zavarovalni nadzor oziroma drug
nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
8.
če te podatke potrebuje davčni organ v postopku, ki ga vodi v okviru
svojih pristojnosti,
9.
v primerih, določenih z zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu
(Uradni list RS, št. 70/94).
(3) Agencija za zavarovalni nadzor oziroma drugi organi in
sodišča smejo podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka tega
člena, uporabiti izključno za namen, zaradi katerega so bili podatki
pridobljeni.
Pridobivanje, vodenje in uporaba zbirk osebnih podatkov
154. člen
(1) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo,
obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za
sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem
zakonu, v skladu z zakonom o vrastvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o
zbirkah podatkov s področja zavarovanja.
(2) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje lahko
vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo naslednje zbirke podatkov:
1.
zbirko podatkov o zavarovalcih,
2.
zbirko podatkov o škodnih dogodkih,
3.
zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.
(3) V zbirki podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena
se zbirajo naslednji osebni podatki:
1.
ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče
zavarovalca,
2.
ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja, zavarovalni
predmet in zavarovalno kritje.
(4) V zbirki podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena
se zbirajo naslednji osebni podatki:
1.
ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče,
državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič,
2.
kazniva dejanja in prekrški v zvezi s škodnimi dogodki,
3.
vrsta škodnega dogodka,
4.
kraj čas in potek škodnega dogodka,
5.
opis škode v škodnem dogodku.
(5) V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena
se zbirajo naslednji podatki:
1.
ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče
zavarovanca, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in oškodovanca,
2.
prehodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje
zdravljenja in posledice zavarovanca in oškodovanca,
3.
dohodki zavarovanca in oškodovanca,
4.
upokojitve (redne in invaldiske), prekvalifikacije in stopnje
invalidnosti zavarovanca in oškodovanca,
5.
stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke
zavarovanca in oškodovanca.
(6) Osebni podatki iz tretjega, četrtega in petega odstavka
tega člena se zbirajo na naslednji način:
1.
praviloma neposrerdno od posameznika, na katerega se nanašajo,
2.
od drugih oseb (prič škodnih dogodkov),
3.
podatki iz tretjega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk
podatkov posameznih zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega združenja,
4.
podatki iz 1., 3., 4. in 5. točke četrtega odstavka tega člena se lahko
zbirajo tudi iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve,
5.
podatki iz 2. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi
iz zbirk podatkov pravosodnih organov,
6.
podatki iz petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi:
-
podatki iz 2. in 5. točke iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov,
-
podatki iz 3. točke iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo,
-
podatki iz 4. točke iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.
(7) Organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke
oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, morajo te podatke na pisno
zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju.
(8) Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena se
shranjujejo 10 let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka
škodnega dogodka pa 10 let po koncu obdelave škodnega dogodka. Podatki iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo 10 let po koncu obdelave škodnega dogodka.
Po preteku roka za shranjevanje se podatki iz zbirk podatkov iz drugega
odstavka tega člena zbrišejo.
8. POSLOVNE KNJIGE IN POSLOVNA POROČILA
Splošna določba
155. člen
Zavarovalnica mora voditi poslovne knjige, sestavljati
knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke in sestavljati računovodska
poročila v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in drugimi predpisi, ter ob
upoštevanju računovodskih in finančnih standardov in načel ter splošnih
računovodskih predpostavk, če ni v tem poglavju drugače določeno.
Vodenje poslovnih knjig, evidenc in dokumentacije
156. člen
Zavarovalnica mora organizirati poslovanje in tekoče voditi
poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma
poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti ali posluje v skladu s
pravili o obvladovanju tveganj.
Kontni okvir in sheme izkazov
157. člen
(1) Zavarovalnica razvršča podatke v računovodske evidence po
kontnem okviru za zavarovalnice.
(2) Zavarovalnica pri sestavljanju računovodskih izkazov
uporablja sheme računovodskih izkazov za zavarovalnice.
Letno poročilo
158. člen
(1) Zavarovalnica sestavlja računovodske izkaze in poslovna
poročila za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.
(2) Zavarovalnica mora predložiti Agenciji za zavarovalni
nadzor nerevidirane računovodske izkaze v treh mesecih po preteku koledarskega
leta.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mora
pozavarovalnica predložiti nerevidirane računovodske izkaze v štirih mesecih.
Mnenje pooblaščenega aktuarja k letnim poročilom
159. člen
(1) Letnemu poročilu zavarovalnice, mora biti priloženo
poročilo pooblaščenega aktuarja iz tretjega odstavka 76. člena tega zakona z
mnenjem pooblaščenega aktuarja o tem ali je zavarovalnica izračunavala premije
in zavarovalno tehnične rezervacije v skladu s predpisi.
(2) Za mnenje pooblaščenega aktuarja se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja revidiranje, o mnenju pooblaščenega revizorja.
Predpis o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih
160. člen
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:
1.
kontni okvir za zavarovalnice;
2.
vrste in sheme računovodskih izkazov zavarovalnic;
3.
podrobnejšo vsebino letnega poslovnega poročila zavarovalnic in dodatkov
k temu poročilu;
4.
podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk in sestavljanja
računovodskih izkazov;
5.
podrobnejšo vsebino poročila pooblaščenega aktuarja iz tretjega odstavka
76. člena tega zakona.
9. NOTRANJA REVIZIJA
Notranja revizija
161. člen
(1) Zavarovalnica mora organizirati notranjo revizijo kot
samostojni organizacijski del, ki je neposredno podrejen upravi zavarovalnice
ter funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih organizacijskih delov
zavarovalnice.
(2) Uprava zavarovalnice v soglasju z nadzornim svetom določi
pravila delovanja notranje revizije.
Naloge notranje revizije
162. člen
(1) Notranja revizija izvaja stalen in celovit nadzor nad
poslovanjem zavarovalnice z namenom preverjanja, če zavarovalnica:
1.
opravlja zavarovalne posle pravilno in v skladu s tem zakonom in na
njegovi podlagi izdanimi predpisi, ter notranjimi pravili, ki urejajo
poslovanje zavarovalnice,
2.
vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti
knjigovodske postavke in sestavlja računovodska ter druga poročila v skladu s
tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, ter notranjimi pravili, ki
urejajo poslovanje zavarovalnice.
(2) Notranja revizija opravlja notranje revidiranje
poslovanja v skladu s strokovnimi načeli in standardi notranjega revidiranja,
kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev ter pravili delovanja notranje
revizije, ki jih v soglasju z nadzornim svetom sprejme uprava zavarovalnice.
(3) Notranja revizija mora uskladiti metode svojega dela z
delom zunanjih revizorjev zavarovalnice, ki pregledujejo letne računovodske
izkaze oziroma opravljajo posebno revizijo na zahtevo Agencije za zavarovalni
nadzor oziroma posebno ali izredno revizijo na podlagi določb zakona o
prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97).
Delavci notranje revizije
163. člen
(1) Za opravljanje nalog notranjega revidiranja mora
zavarovalnica zaposliti najmanj eno osebo, ki je pridobila naziv revizor oziroma
preizkušeni notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
(2) Osebe, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja, v
zavarovalnici ne smejo opravljati nobenih drugih nalog.
(3) Nalog notranje revizije ne smejo opravljati člani uprave
zavarovalnice.
Letni program dela notranje revizije
164. člen
(1) Uprava zavarovalnice v soglasju z nadzornim svetom
sprejme letni program dela notranje revizije.
(2) Letni program mora obsegati:
1.
področja poslovanja na katerih bo notranja revizija opravila pregled
poslovanja,
2.
opis vsebine načrtovanih pregledov poslovanja po posameznih področjih.
(3) Podrobnejši načrt dela notranje revizije sprejme uprava
zavarovalnice.
Poročilo o notranjem revidiranju
165. člen
(1) Notranja revizija mora najmanj dvakrat letno izdelati
poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:
1.
opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja,
2.
primernost in učinkovitost delovanja sistemov notranjih kontrol,
3.
kršitve in nepravilnosti, ki jih je notranja revizija ugotovila pri
posameznem pregledu poslovanja, in predlog ukrepov za odpravo teh kršitev in
nepravilnosti,
4.
ugotovitve v zvezi z odpravo kršitev in nepravilnosti, ki jih je
ugotovila notranja revizija.
(2) Notranja revizija mora izdelati letno poročilo o
notranjem revidiranju, ki obsega:
1.
poročilo o uresničitvi letnega programa dela,
2.
povzetek pomembnejših ugotovitev opravljenih pregledov poslovanja.
(3) Polletno in letno poročilo mora notranja revizija
predložiti upravi in nadzornemu svetu.
(4) Uprava mora letno poročilo o notranjem revidiranju z
mnenjem nadzornega sveta uvrstiti na dnevni red skupščine hkrati z revidiranim
letnim poročilom zavarovalnice.
Obveščanje uprave zavarovalnice in nadzornega sveta
166. člen
(1) Če notranja revizija pri pregledu poslovanja ugotovi, da
zavarovalnica krši pravila o obvladovanju tveganj ter ji zaradi tega grozi
nelikvidnost ali nesolventnost, ali da je ogrožena varnost poslovanja oziroma
zavarovancev, mora o tem nemudoma obvestiti upravo zavarovalnice.
(2) Če notranja revizija pri pregledu poslovanja ugotovi, da
uprava zavarovalnice krši pravila o obvladovanju tveganj, mora o tem nemudoma
obvestiti tudi nadzorni svet.
10. REVIDIRANJE
Revidiranje letnega poročila
167. člen
(1) Letno poročilo zavarovalnice mora pregledati pooblaščeni
revizor.
(2) Zavarovalnica mora Agenciji za zavarovalni nadzor
predložiti revidirano letno poročilo v roku osmih dni po prejemu revizorjevega
poročila oziroma najkasneje v šestih mesecih po izteku koledarskega leta.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mora
pozavarovalnica predložiti revidirano letno poročilo v sedmih mesecih po izteku
koledarskega leta.
Poročanje Agenciji za zavarovalni nadzor
168. člen
Če revizor pri pregledu ugotovi, da zavarovalnica oziroma z
zavarovalnico povezana oseba krši pravila o obvladovanju tveganj ter
zavarovalnici zaradi tega grozi nelikvidnost ali nesolventnost, ali da je
ogrožena varnost poslovanja oziroma zavarovancev, mora o tem nemudoma obvestiti
Agencijo za zavarovalni nadzor.
Dolžnost zavarovalnice do posredovanja informacij
169. člen
(1) Uprava zavarovalnice mora revizorju posredovati vso
potrebno dokumentacijo in mu omogočiti vpogled v poslovne knjige, spise in
računalniške zapise. Revizorjem mora zavarovalnica v okviru običajnega
poslovnega časa omogočiti dostop do poslovnih in delovnih prostorov.
(2) Za izvajanje revizije mora zavarovalnica dati revizorski
družbi na razpolago ustrezne prostore in pripomočke. Če so bili opravljeni
vnosi ali shranjevanje podatkov z uporabo računalniške obdelave, mora
zavarovalnica na lastne stroške v primernem roku revizorju dati na razpolago
pripomočke, ki so potrebni za branje dokumentacije in, če je potrebno,
zagotoviti berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij.
Vsebina revizijskega pregleda
170. člen
(1) Revizor pregleduje in poroča predvsem o:
1.
bilanci stanja;
2.
izkazu uspeha;
3.
izkazu finančnih tokov;
4.
stanju in spremembah zavarovalno‑tehničnih rezervacij;
5.
stanju in strukturi naložb kritnega premoženja;
6.
stanju in strukturi naložb kritnih skladov, ki jih upravlja
zavarovalnica;
7.
izpolnjevanju pravil o obvladovanju tveganj;
8.
delovanju notranje revizije;
9.
načinu vodenja poslovnih knjig;
10. kvaliteti
informacijskega sistema v zavarovalnici;
11. pravilnost
in popolnost obvestil in poročil Agenciji za zavarovalni nadzor;
12. vrednotenju
bilančnih in zunajbilančnih postavk in računovodskih politikah.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo
obliko in najmanjši obseg ter vsebino revizijskega pregleda in revizorjevega
poročila.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko od revizorja zahteva
dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.
(4) Če revizijski pregled oziroma poročilo ni opravljeno
oziroma izdelano v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, Agencija za
zavarovalni nadzor zavrne poročilo in zahteva, da revizijski pregled opravi
drug pooblaščeni revizor na stroške zavarovalnice.
Objava povzetka revidiranega letnega poročila
171. člen
(1) Zavarovalnica v dnevnem tisku oziroma strokovnem
finančnem tisku, ki izhaja najmanj enkrat tedensko, objavi povzetek
revidiranega letnega poročila z mnenjem revizorja v 15 dneh po sprejemu na
skupščini, vendar najkasneje v osmih mesecih po preteku koledarskega leta.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo
vsebino povzetka iz prvega odstavka tega člena.
11. NADZOR NAD ZAVAROVALNICAMI
11.1. Splošne določbe
Nadzor nad zavarovalnicami
172. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor nad
zavarovalnicami z namenom preverjanja, če zavarovalnice spoštujejo pravila o
obvladovanju tveganj in druga pravila, določena s tem zakonom in predpisi
izdanimi na njegovi podlagi oziroma drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje
zavarovalnic, in predpisi izdanimi na njihovi podlagi.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor tudi nad
pravnimi osebami, povezanimi z zavarovalnico, če je to potrebno zaradi nadzora
nad poslovanjem zavarovalnice.
(3) Če je za nadzor nad posamezno družbo iz drugega odstavka
tega člena pristojen drug nadzorni organ, opravi Agencija za zavarovalni nadzor
pregled poslovanja te družbe v sodelovanju s pristojnim nadzornim organom.
(4) Če zavarovalnica opravlja zavarovalne posle iz 18. točke
drugega odstavka 2. člena tega zakona, opravlja Agencija za zavarovalni nadzor
tudi nadzor nad tehnično usposobljenostjo oseb, ki nudijo pomoč v težavah.
Način opravljanja nadzora
173. člen
Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor nad
zavarovalnicami s:
1.
spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil zavarovalnic
in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih zakonov dolžne
poročati Agenciji za zavarovalni nadzor oziroma jo obveščati o posameznih
dejstvih in okoliščinah;
2.
opravljanjem pregledov poslovanja zavarovalnic;
3.
izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
Letno nadomestilo za opravljanje nadzora
174. člen
(1) Za opravljanje nadzora in 1. in 2. točke 173. člena tega zakona plačujejo zavarovalnice nadomestilo za nadzor, ki ga glede na
višino vplačanih premij, določa tarifa, ki jo sprejme Agencija za zavarovalni
nadzor.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko določi nadomestilo
iz prvega odstavka tega člena največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki so
jih dolžne plačati vse zavarovalnice za posamezno leto, ne preseže dejanskih
stroškov nadzora iz 1. in 2. točke 173. člena tega zakona v tem letu.
(3) Če zavarovalnica ne plača nadomestila, v rokih, ki jih
določa tarifa iz prvega odstavka tega člena, Agencija za zavarovalni nadzor
zavarovalnici z odločbo naloži plačilo.
(4) Dokončna odločba iz tretjega odstavka tega člena je
izvršilni naslov.
Stroški nadzora
175. člen
(1) Kadar je zavarovalnici izrečen ukrep nadzora po tem
zakonu mora Agenciji za zavarovalni nadzor plačati pavšalno nadomestilo
stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa tarifa, ki jo
sprejme Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) O povrnitvi stroškov iz prvega odstavka tega člena odloči
Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo oziroma odločbo o izreku ukrepa
nadzora.
(3) Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz drugega odstavka
tega člena je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva tudi, če proti odredbi
oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora postopek sodnega varstva ni dopusten.
(4) Dokončna odločba iz tretjega odstavka tega člena je
izvršilni naslov.
11.2. Poročanje
Redno poročanje in poročanje na zahtevo Agencije za
zavarovalni nadzor
176. člen
(1) Zavarovalnica mora poročati Agenciji za zavarovalni
nadzor o naslednjih dejstvih in okoliščinah:
1.
spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register;
2.
sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na skupščini,
3.
imetnikih delnic zavarovalnice ter o pridobitvi oziroma spremembi
kvalificiranih deležev iz 18. člena tega zakona;
4.
razrešitvi in imenovanju članov uprave;
5.
nameravanem odprtju, preselitvi, zaprtju ali začasnem prenehanju
podružnice ali predstavništva, oziroma spremembah vrste poslov, ki jih opravlja
podružnica,
6.
naložbah na podlagi katerih je zavarovalnica posredno ali neposredno
pridobila kvalificirani delež v drugi pravni osebi in o vsaki nadaljnji naložbi
v to pravno osebo,
7.
pomembnejših spremembah v strukturi kapitala,
8.
prenehanju opravljanja posameznih zavarovalnih poslov.
(2) Zavarovalnica mora Agencijo za zavarovalni nadzor
obveščati o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih in
obrazcih oziroma drugih tiskovinah, ki jih uporablja pri poslovanju z
zavarovalci, zavarovanci oziroma drugimi upravičenci iz zavarovanj.
(3) Uprava zavarovalnice mora Agencijo za zavarovalni nadzor
nemudoma obvestiti o naslednjih dogodkih:
1.
če je ogrožena likvidnost ali solventnost zavarovalnice,
2.
če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje
zavarovalnih poslov,
3.
če se finančni položaj zavarovalnice spremeni tako, da zavarovalnica ne
dosega minimalnega kapitala iz 110. oziroma 111. člena tega zakona.
(4) Zavarovalnica mora na zahtevo Agencije za zavarovalni
nadzor posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za
opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Agencije
za zavarovalni nadzor.
Predpis o poročanju
177. člen
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino
poročil in obvestil iz prvega do tretjega odstavka 176. člena tega zakona, ter
način in roke poročanja oziroma obveščanja.
11.3. Ukrepi nadzora
11.3.1. Splošna določba
Ukrepi nadzora
178. člen
Ukrepi nadzora nad zavarovalnico po tem zakonu so:
1.
odreditev odprave kršitev;
2.
odreditev dodatnih ukrepov;
3.
odvzem dovoljenja;
4.
izredna uprava;
5.
prisilna likvidacija zavarovalnice;
6.
odločanje o razlogih za stečaj zavarovalnice.
11.3.2. Odprava kršitev
Odredba o odpravi kršitev
179. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor izda odredbo o odpravi
kršitev, če pri opravljanju nadzora nad zavarovalnico ugotovi:
1.
da član uprave zavarovalnice nima dovoljenja iz 25. člena tega zakona;
2.
da zavarovalnica ne izpolnjuje pogojev za opravljanje zavarovalnih
poslov;
3.
da zavarovalnica opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu ne sme
opravljati;
4.
da zavarovalnica krši pravila o obvladovanju tveganj;
5.
da zavarovalnica krši pravila o vodenju poslovnih knjig in poslovnih
poročil, notranji reviziji oziroma o revidiranju letnih poročil;
6.
da zavarovalnica krši obveznosti poročanja in obveščanja;
7.
da zavarovalnica krši druge določbe tega zakona oziroma na njegovi
podlagi izdanih predpisov oziroma drugih zakonov, ki urejajo poslovanje
zavarovalnic.
(2) V odredbi iz prvega odstavka tega člena določi Agencija
za zavarovalni nadzor primeren rok za odpravo kršitev.
Poročilo o odpravi kršitev
180. člen
(1) Zavarovalnica mora v roku iz drugega odstavka 179. člena
tega zakona odpraviti ugotovljene kršitve in Agenciji za zavarovalni nadzor
dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu je potrebno
priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene
kršitve odpravljene.
(2) Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in
priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda Agencija za
zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene.
Agencija za zavarovalni nadzor lahko pred izdajo odločbe opravi ponoven pregled
poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev ali so kršitve odpravljene.
(3) Če je poročilo nepopolno oziroma iz poročila in
priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Agencija
za zavarovalni nadzor zavarovalnici z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji
določi rok za dopolnitev.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor mora odločbo oziroma
odredbo iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena izdati v tridesetih
dneh po prejemu poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so bile kršitve
odpravljene.
Dodatni ukrepi za uresničevanje pravil o obvladovanju
tveganj
181. člen
(1) Če Agencija za zavarovalni nadzor pri izvajanju nadzora
ugotovi, da zavarovalnica huje krši pravila o obvladovanju tveganj, lahko z
odredbo o odpravi kršitev odredi tudi naslednje dodatne ukrepe:
1.
naloži upravi zavarovalnice, da sprejme načrt ukrepov za zagotovitev
minimalnega kapitala zavarovalnice,
2.
naloži upravi zavarovalnice in nadzornemu svetu, da skličeta skupščino
delničarjev zavarovalnice ter predlagata sprejem ustreznih sklepov, kot na
primer:
-
sklep o povečanju osnovnega kapitala zavarovalnice z novimi vložki,
-
sklep o povečanju osnovnega kapitala zavarovalnice iz sredstev dobička,
3.
prepove zavarovalnici sklepanje novih zavarovalnih pogodb v posameznih
ali vseh zavarovalnih vrstah,
4.
prepove zavarovalnici opravljanje določenih vrst izplačil oziroma
izplačil določenim osebam,
5.
prepove zavarovalnici sklepanje poslov s posameznimi delničarji, člani
uprave, član nadzornega sveta, povezanimi družbami ali investicijskimi skladi,
ki jih upravlja družba za upravljanje, ki je z zavarovalnico povezana oseba;
6.
naloži upravi zavarovalnice, da sprejme in opravi ukrepe za:
-
izboljšanje postopkov upravljanja s tveganji,
-
spremembo področij poslovanja zavarovalnice,
-
omejitev dajanja posojil,
-
izboljšanje postopkov izterjatve zapadlih terjatev zavarovalnice,
-
pravilno vrednotenje bilančnih in zunajbilančnih postavk,
-
izboljšanje računovodsko informacijskega sistema,
-
izboljšanje postopkov notranjih kontrol in notranjega revidiranja,
-
druge ukrepe, potrebne za uresničitev pravil o obvladovanju tveganj;
7.
prepove oziroma omeji zavarovalnici razpolaganje s kritnim premoženjem
oziroma premoženjem kritnih skladov, ki jih upravlja zavarovalnica.
(2) Šteje se, da zavarovalnica huje krši pravila o
obvladovanju tveganj, če:
1.
ne dosega minimalnega kapitala iz 110. oziroma 111. člena tega zakona
oziroma minimalnega obsega likvidnosti, določenega s predpisom iz 8. točke 109.
člena tega zakona;
2.
ni organizirala poslovanja oziroma ne vodi tekoče poslovnih knjig,
poslovne dokumentacije ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc tako,
da je mogoče kadarkoli preveriti ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju
tveganj;
3.
ne sprejme ukrepov in določi pravil za ustrezno vrednotenje bilančnih in
zunajbilančnih postavk oziroma če te postavke vrednoti v nasprotju s tem
zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
4.
opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu ne sme opravljati;
5.
krši določbe 120. do 133. člena tega zakona;
6.
izplača dividende v nasprotju s 141. členom tega zakona;
7.
pogosto krši obveznosti pravočasnega in pravilnega poročanja, določene s
tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
8.
sklepa navidezne posle z namenom napačnega prikazovanja finančnega
položaja zavarovalnice;
9.
opravlja druge posle, ki lahko ogrozijo njeno likvidnost oziroma
solventnost,
10. ponavljajoče
krši določbe 83. do 86. člena oziroma 228. člena tega zakona.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor naloži nadzornemu svetu
zavarovalnice, da razreši člana oziroma člane uprave in imenuje novega člana
oziroma člane uprave:
1.
če zavarovalnica ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev oziroma,
2.
če uprava zavarovalnice ne opravi dodatnih ukrepov iz prvega odstavka
tega člena, ki jih je odredil, oziroma
3.
če zavarovalnica ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega
poročanja oziroma obveščanja Agencije za zavarovalni nadzor ali če kako drugače
ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem.
11.3.3. Odvzem dovoljenja
Razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti
182. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame zavarovalnici
dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v naslednjih primerih:
1.
če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2.
če je zavarovalnici odredil dodatni ukrep iz tretjega odstavka 181.
člena tega zakona in nadzorni svet v roku, določenem za izvršitev dodatnega
ukrepa ni razrešil člana oziroma članov uprave in imenoval novih, oziroma če
tudi novo imenovani člani uprave v roku dveh mesecev od imenovanja niso
zagotovili odpravo kršitev oziroma izvršitev dodatnih ukrepov, ki so bili
razlog za dodatni ukrep iz tretjega odstavka 181. člena tega zakona,
3.
če so podani razlogi za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega
deleža iz prvega odstavka 21. člena tega zakona osebi, ki je neposredno oziroma
posredno obvladujoča družba zavarovalnice.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena Agencija za
zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v
posameznih zavarovalnih vrstah, če se razlogi iz prvega odstavka tega člena
nanašajo samo na zavarovalne posle v teh zavarovalnih vrstah.
Pogojni odvzem dovoljenja
183. člen
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija za
zavarovalni nadzor hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če
zavarovalnica v času, ki ga določi Agencija za zavarovalni nadzor, ki pa ne sme
biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od enega leta (preizkusna doba), ne
bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.
(2) Kadar Agencija za zavarovalni nadzor izreče pogojni
odvzem dovoljenja, lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če
zavarovalnica v določenem roku ne odpravi kršitev oziroma opravi dodatnih
ukrepov, zaradi katerih ji je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja. Rok za
izpolnitev teh obveznosti določi Agencija za zavarovalni nadzor v mejah
preizkusne dobe.
Preklic pogojnega odvzema dovoljenja
184. člen
Agencija za zavarovalni nadzor prekliče pogojni odvzem
dovoljenja in dovoljenje odvzame, če zavarovalnica v preizkusni dobi stori novo
kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, oziroma če ne izpolni
dodatnih pogojev iz drugega odstavka 183. člena tega zakona.
11.3.4. Izredna uprava
Odločba o izredni upravi
185. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo o izredni
upravi v naslednjih primerih:
1.
če je zavarovalnici odredila dodatne ukrepe iz prvega odstavka 181.
člena tega zakona in zavarovalnica v rokih določenih za izvajanje dodatnih
ukrepov ni pričela z izvajanjem teh ukrepov oziroma jih ni izvedla;
2.
če zavarovalnica kljub izvedenim dodatnim ukrepom ne dosega minimalnega
kapitala iz 110. oziroma 111. člena tega zakona;
3.
če bi nadaljnje poslovanje zavarovalnice lahko ogrozilo njeno likvidnost
oziroma solventnost oziroma varnost zavarovancev.
(2) Z odločbo o izredni upravi določi Agencija za zavarovalni
nadzor rok trajanja izredne uprave, ki ne sme biti daljši od enega leta.
Člani izredne uprave
186. člen
Z odločbo o izredni upravi Agencija za zavarovalni nadzor
imenuje dva ali več izrednih upraviteljev, ki so člani izredne uprave
zavarovalnice, in določi vrsto in obseg poslov, ki jih opravlja posamezni
izredni upravitelj.
Vpis v sodni register
187. člen
(1) V sodni register se vpiše izdaja odločbe o izredni
upravi. Hkrati se vpiše tudi ustrezna sprememba oseb, pooblaščenih za
zastopanje zavarovalnice.
(2) Predlog za vpis podatkov iz prvega odstavka tega člena
mora izredna uprava vložiti v roku treh dni od prejema odločbe. Predlogu mora
priložiti odločbo Agencije za zavarovalni nadzor o izredni upravi.
Pravne posledice izredne uprave
188. člen
(1) V času trajanja izredne uprave izvršuje pristojnosti
nadzornega sveta Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena ima Agencija za
zavarovalni nadzor pravico dajati izrednemu upravitelju navodila za vodenje
poslov zavarovalnice, ki so zanj obvezna.
(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na člana uprave, se
uporabljajo tudi za izrednega upravitelja, če Agencija za zavarovalni nadzor z
navodili iz drugega odstavka tega člena ne določi drugače.
(4) Z dnem izdaje odločbe o izredni upravi prenehajo vse
pristojnosti in pooblastila članom uprave in nadzornega sveta zavarovalnice, ter
pristojnosti skupščine, razen pristojnosti iz 191. člena tega zakona.
Pooblastila v času trajanja izredne uprave
189. člen
(1) Člani uprave morajo izredni upravi nemudoma omogočiti
dostop do vse poslovne in druge dokumentacije zavarovalnice in pripraviti
poročilo o predaji poslov.
(2) Izredni upravi ali posameznemu izrednemu upravitelju
morajo člani uprave zavarovalnice na zahtevo dati vsa pojasnila oziroma dodatna
poročila o poslovanju zavarovalnice.
(3) Izredni upravitelj ima pravico odstraniti osebo, ki ovira
njegovo delo, glede na okoliščine primera pa tudi zahtevati pomoč pristojnega
organa za notranje zadeve.
Poročila izredne uprave
190. člen
(1) Izredna uprava mora najmanj vsake tri mesece izdelati in
izročiti Agenciji za zavarovalni nadzor poročilo o finančnem stanju in pogojih
poslovanja zavarovalnice v izredni upravi.
(2) Izredna uprava mora v devetih mesecih po imenovanju
izredne uprave izročiti Agenciji za zavarovalni nadzor poročilo o finančnem
stanju in pogojih poslovanja zavarovalnice v izredni upravi, skupaj z oceno
ekonomske stabilnosti zavarovalnice in možnosti za nadaljnje poslovanje
zavarovalnice, ki vključuje:
1.
oceno in posledice prevzemanja izgub zavarovalnice s strani delničarjev
zavarovalnice;
2.
možnosti za alokacijo in razpršitev ostalih izgub zavarovalnice;
3.
nepredvidene odhodke, ki lahko vplivajo na obveznosti zavarovalnice;
4.
oceno možnih ukrepov za odpravo finančnih težav zavarovalnice, vključno
s prenosom zavarovalnih pogodb, z oceno stroškov izvedbe teh ukrepov;
5.
oceno pogojev za začetek prisilne likvidacije oziroma stečaja
zavarovalnice.
Povečanje osnovnega kapitala zaradi zagotovitve
ekonomske stabilnosti zavarovalnice
191. člen
(1) Če Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi poročila
izredne uprave iz prvega oziroma drugega odstavka 190. člena tega zakona oceni,
da je zaradi zagotovitve minimalnega kapitala zavarovalnice oziroma zaradi
odprave vzrokov nelikvidnosti ali nesolventnosti zavarovalnice, potrebno
ustrezno povečati osnovni kapital zavarovalnice z novimi denarnimi vložki, naloži
izredni upravi, da skliče skupščino delničarjev zavarovalnice in ji predlaga
sprejem sklepa o takšnem povečanju osnovnega kapitala.
(2) Izredna uprava mora objaviti sklic skupščine zaradi
odločanja o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena
najkasneje v roku 8 dni po prejemu naloga Agencije za zavarovalni nadzor iz
prvega odstavka tega člena.
(3) V sklicu skupščine morajo biti delničarji opozorjeni na
pravne posledice iz 2. točke prvega odstavka 193. člena tega zakona.
Ocena rezultatov izredne uprave
192. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor mora najmanj enkrat na tri
mesece oceniti rezultate izredne uprave.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor mora sprejeti končno oceno
rezultatov izredne uprave najkasneje v treh mesecih po prejemu poročila iz
drugega odstavka 190. člena tega zakona.
(3) Če Agencija za zavarovalni nadzor oceni, da se je v času
trajanja izredne uprave izboljšalo finančno stanje zavarovalnice tako, da je
zavarovalnica dosegla minimalni kapital iz 110. oziroma 111. člena tega zakona,
in redno izpolnjuje svoje dospele obveznosti, mora Agencija za zavarovalni
nadzor izdati odločbo o prenehanju izredne uprave in odpoklicu izrednih
upraviteljev.
(4) Če Agencija za zavarovalni nadzor oceni, da se v času
trajanja izredne uprave finančno stanje zavarovalnice ni izboljšalo tako, da bi
zavarovalnica dosegla minimalni kapital iz 110. oziroma 111. člena tega zakona
oziroma da bi bila sposobno tekoče izpolnjevati dospele obveznosti, izda
odločbo o začetku likvidacije oziroma o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja
zavarovalnice.
(5) V primeru iz četrtega odstavka tega člena lahko Agencija
za zavarovalni nadzor izda tudi odločbo o podaljšanju izredne uprave za največ
šest mesecev, če ni pogojev za začetek stečaja zavarovalnice in če Agencija za
zavarovalni nadzor oceni, da bo zavarovalnica v nadaljnjih šestih mesecih lahko
dosegla minimalni kapital iz 110. oziroma 111. člena tega zakona.
11.3.5. Prisilna likvidacija
Razlogi za začetek prisilne likvidacije
193. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo o začetku
prisilne likvidacije v naslednjih primerih:
1.
če na podlagi poročila iz drugega odstavka 190. člena tega zakona oceni,
da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje ni izboljšalo tako, da bi
zavarovalnica dosegla minimalni kapital iz 110. oziroma 111. člena tega zakona
in ni pogojev za začetek stečajnega postopka,
2.
če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka 190.
člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi sklepa, ki ga skupščina
sprejme na predlog iz prvega odstavka 190. člena tega zakona ni uspešna,
3.
če je zavarovalnici odvzeto dovoljenje za opravljanje zavarovalnih
poslov,
4.
če je članu uprave zavarovalnice pravnomočno odvzeto dovoljenje za
opravljanje funkcije člana uprave oziroma če je član uprave razrešen oziroma če
član uprave ne opravlja funkcije člana uprave več kot šest mesecev, in nadzorni
svet v roku treh mesecev ne imenuje novega člana uprave v skladu s tem zakonom
ter zavarovalnica zaradi tega nima najmanj dveh članov uprave.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor mora izdati odločbo o
začetku prisilne likvidacije v roku 8 dni, ki teče:
1.
v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena od izteka roka za
sprejem končnega poročila o oceni rezultatov izredne uprave iz drugega odstavka
192. člena tega zakona,
2.
v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je
skupščina zavrnila predlog sklepa iz prvega odstavka 191. člena tega zakona
oziroma od dneva, ko je iztekel rok za vpis in vplačilo delnic na podlagi
neuspešne prve prodaje,
3.
v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena od dneva izdaje odločbe
o odvzemu dovoljenja,
4.
v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena od izteka trimesečnega
roka za imenovanje novega člana uprave.
Likvidacijski upravitelji
194. člen
Z odločbo o začetku prisilne likvidacije Agencija za
zavarovalni nadzor imenuje dva ali več likvidacijskih upraviteljev, in določi
vrsto in obseg poslov, ki jih opravlja posamezni likvidacijski upravitelj.
Pravne posledice prisilne likvidacije
195. člen
(1) Z dnem izdaje odločbe o prisilni likvidaciji prenehajo
vse pristojnosti in pooblastila članom uprave in članom nadzornega sveta
zavarovalnice, ter pooblastila skupščine, razen pristojnosti na podlagi določb
iz 1. točke 196. člena tega zakona.
(2) V postopku prisilne likvidacije izvršuje pristojnosti
nadzornega sveta zavarovalnice in pristojnosti skupščine, razen pristojnosti na
podlagi določb iz 1. točke 196. člena tega zakona, Agencija za zavarovalni
nadzor.
Postopek prisilne likvidacije
196. člen
Če v tem podrazdelku ni drugače določeno, se za postopek
prisilne likvidacije zavarovalnice smiselno uporabljajo določbe
1.
374. člena, 376. člena, 380. člena, 381. člena, 384. člena, prvega
odstavka 385. člena, 386. člena, 387. člena, 388. člena, 389. člena, 390. člena
in 393. člena ZGD, ter
2.
187. člena, tretjega odstavka 188. člena in 189. člena tega zakona.
Prepoved sklepanja novih poslov
197. člen
V postopku prisilne likvidacije zavarovalnica ne sme sklepati
nobenih novih poslov, razen tistih, ki so potrebni za unovčenje likvidacijske
mase.
Nastop stečajnega razloga
198. člen
Če likvidacijski upravitelji ugotovijo, da premoženje
zavarovalnice ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov zavarovalnice, ali
da zavarovalnica nima zadosti likvidnih sredstev, da bi lahko ob dospelosti
izplačala terjatve upnikov, morajo o tem nemudoma obvestiti Agencijo za
zavarovalni nadzor.
12. STEČAJ
12.1. Skupne določbe
Prepoved prisilne poravnave
199. člen
Nad zavarovalnico ni mogoče začeti postopka prisilne
poravnave.
Uporaba določb za stečajni postopek
200. člen
Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za stečajni postopek
nad zavarovalnico uporabljajo določbe zakona o prisilni poravnavi, stečaju in
likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 39/97 – v nadaljnjem besedilu:
ZPPSL).
Stečajni razlogi
201. člen
Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo o ugotovitvi
pogojev za začetek stečajnega postopka v naslednjih primerih:
1.
če na podlagi poročila iz drugega odstavka 190. člena tega zakona oceni,
da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje ni izboljšalo, in
zavarovalnica kljub izredni upravi ni sposobna tekoče izpolnjevati dospelih
obveznosti;
2.
če pri opravljanju nadzora nad zavarovalnico ugotovi, da premoženje
zavarovalnice ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov zavarovalnice.
Začetek stečajnega postopka
202. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor mora pri pristojnem
sodišču vložiti predlog za začetek stečajnega postopka naslednji delovni dan po
izdaji pisnega odpravka odločbe o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega
postopka. Predlogu mora priložiti odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek
stečajnega postopka.
(2) Sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka brez
ponovnega preizkusa pogojev za začetek stečajnega postopka v roku treh delovnih
dni od vložitve predloga iz prvega odstavka tega člena.
(3) Proti sklepu o začetku stečajnega postopka iz drugega
odstavka tega člena ni pritožbe.
Stečajni upravitelj
203. člen
(1) Stečajnega upravitelja imenuje sodišče na predlog
Agencije za zavarovalni nadzor. Agencija za zavarovalni nadzor lahko za
stečajnega upravitelja predlaga samo osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje
funkcije stečajnega upravitelja.
(2) Če nastopijo razlogi za razrešitev stečajnega
upravitelja, mora sodišče pred odločitvijo o njegovi razrešitvi o razlogih
obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor in jo pozvati, da se o razlogih izjavi
v roku, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od osmih dni.
Oklic o začetku stečajnega postopka
204. člen
Oklic o začetku stečajnega postopka nad zavarovalnico mora
poleg podatkov, ki jih mora obsegati oklic po ZPPSL, obsegati tudi:
1.
opozorilo zavarovancev na pravne posledice začetka stečajnega postopka
nad zavarovalnico iz 205. oziroma 210. člena tega zakona;
2.
ime, priimek in naslov kuratorja, če je bil ta postavljen.
Prenehanje zavarovalnih pogodb
205. člen
Zavarovalne pogodbe, ki jih je sklenila zavarovalnica,
prenehajo veljati z iztekom tridesetega dne šteto od objave oklica o začetku
stečajnega postopka nad zavarovalnico v Uradnem listu Republike Slovenije.
Mnenje Agencije za zavarovalni nadzor
206. člen
(1) Kadar sodišče v zvezi z unovčevanjem stečajne mase po
ZPPSL, odloča na podlagi predhodnega mnenja upniškega odbora, mora v primeru
stečaja zavarovalnice pridobiti tudi mnenje Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) Za mnenje Agencije za zavarovalni nadzor iz prvega
odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe ZPPSL o mnenju upniškega
odbora.
Obveščanje Agencije za zavarovalni nadzor
207. člen
Izvod poročil stečajnega upravitelja o poteku stečajnega
postopka vroči sodišče tudi Agenciji za zavarovalni nadzor.
Prednostno poplačilo terjatev iz zavarovalnih pogodb
208. člen
(1) Terjatve iz zavarovalnih pogodb se iz stečajne mase
izplačajo kot strošek stečajnega postopka pred poplačilom upnikov iz drugega in
tretjega odstavka 160. člena ZPPSL.
(2) Terjatve iz prvega odstavka tega člena se poplačajo po
naslednjem vrstnem redu:
1.
terjatve iz zavarovanj iz drugega odstavka 211. člena tega zakona v
višini zahtevanega kritja v zvezi z zavarovanjem, iz katerega izvira terjatev,
in ki jih ni bilo mogoče poplačati iz premoženja kritnega sklada;
2.
terjatve iz četrtega odstavka 211. člena tega zakona, ki jih ni bilo
mogoče poplačati iz premoženja kritnega sklada;
3.
terjatve iz premoženjskih zavarovanj in drugih zavarovanj, v zvezi s
katerimi se ne oblikujejo matematične rezervacije, na izplačilo odškodnine za
škodne dogodke, ki so nastopili pred začetkom stečaja;
4.
terjatve iz premoženjskih zavarovanj in drugih zavarovanj, v zvezi s
katerimi se ne oblikujejo matematične rezervacije, na povrnitev dela premije
vplačane za obdobje po prenehanju zavarovanja.
12.2. Posebne določbe za poplačilo terjatev iz tistih vrst
zavarovanj, za katera je potrebno oblikovati matematične rezervacije
Uporaba določb
209. člen
Določbe tega razdelka se uporabljajo za življenjska
zavarovanja in nezgodna ter zdravstvena zavarovanja, za katera se uporabljajo
podobne verjetnostne tabele in izračuni kot za življenjska zavarovanja.
Prenehanje zavarovalnih pogodb
210. člen
Z dnem začetka stečajnega postopka nad zavarovalnico prenehajo
zavarovalne pogodbe iz 209. člena tega zakona.
Pravica do ločenega poplačila iz premoženja kritnega
sklada
211. člen
(1) Z dnem začetka stečajnega postopka pridobijo upravičenci
iz zavarovanj iz 209. člena tega zakona, ločitveno pravico na premoženju
kritnega sklada za poplačilo njihovih terjatev iz teh zavarovanj.
(2) Upravičenci iz življenjskih zavarovanj in iz nezgornih
ter zdravstvenih zavarovanj, pri katerih za obveznosti zavarovalnice veljajo
pravila življenjskih zavarovanj, imajo pravico, da se iz premoženja kritnega
sklada, pred ostalimi terjatvami, katerih kritju je namenjen posamezen kritni
sklad, poplačajo njihove terjatve v višini, ki je enaka zahtevanemu kritju v
zvezi z zavarovanjem, iz katerega izvira terjatev.
(3) Če premoženje kritnega sklada ne zadošča za celotno
poplačilo terjatev iz drugega odstavka tega člena se te terjatve poplačajo v
višini, ki je v enakem razmerju z zahtevanim kritjem v zvezi z zavarovanjem, iz
katerega izvira terjatev, kot je razmerje med celotno vrednostjo premoženja
kritnega sklada in zahtevanim kritjem za vsa zavarovanja, ki jih je sklenila
zavarovalnica v zavarovalni vrsti, v zvezi s katero je bil oblikovan kritni
sklad.
(4) Ostale terjatve iz zavarovanj iz 209. člena tega zakona,
se poplačajo iz premoženja kritnega sklada, ki ostane po poplačilu terjatev iz
drugega odstavka tega člena.
(5) Če premoženje kritnega sklada ne zadošča za celotno
poplačilo ostalih terjatev iz četrtega odstavka tega člena, se te terjatve iz
premoženja kritnega sklada poplačajo sorazmerno.
(6) Za ugotavljanje višine terjatve in skupne višine
zahtevanega kritja je odločilno stanje na dan začetka stečajnega postopka.
Ločen račun denarnih sredstev v stečaju
212. člen
(1) Stečajni upravitelj mora pri organizaciji, ki opravlja
posle plačilnega prometa, poleg splošnega računa stečajnega dolžnika, za vsak
kritni sklad odpreti poseben denarni račun kritnega sklada.
(2) Celotno poslovanje z denarnimi sredstvi, pridobljenimi z
unovčenjem premoženja kritnega sklada mora stečajni upravitelj opravljati preko
posebnega denarnega računa kritnega sklada.
(3) Vsak nalog za izplačilo iz posebnega denarnega računa
kritnega sklada mora poleg stečajnega upravitelja odobriti tudi kurator.
Kurator
213. člen
(1) Zaradi zaščite interesov upravičencev iz prvega odstavka
211. člena tega zakona, imenuje stečajno sodišče na predlog Agencije za
zavarovalni nadzor s sklepom o začetku stečajnega postopka kuratorja.
(2) Za kuratorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje
pogoje za imenovanje za stečajnega upravitelja in ki ima ustrezna znanja in
izkušnje s področja zavarovalništva.
(3) Stečajni upravitelj mora kuratorju omogočiti pregled
poslovnih knjig in drugih evidenc ter dokumentacije zavarovalnice, v obsegu, ki
je potreben za ugotovitev obsega premoženja kritnega sklada, prijavo terjatev
upravičencev ter uresničevanjem drugih pooblastil, ki jih ima kurator po tem
zakonu.
(4) Kadar ZPPSL, določa, da je potrebno pridobiti mnenje
oziroma soglasje upniškega odbora, je potrebno v zvezi s premoženjem kritnega
sklada pridobiti tudi mnenje oziroma soglasje kuratorja.
(5) Glede nagrade kuratorja ter njegovih pooblastil in
dolžnosti se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za stečajnega
upravitelja.
Prijava in preizkus terjatev
214. člen
(1) Rok za prijavo terjatev iz prvega odstavka 211. člena
tega zakona je tri mesece od objave oklica o začetku stečajnega postopka v
Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Kurator mora v imenu in za račun upravičencev prijaviti
terjatve iz prvega odstavka 211. člena tega zakona in o prijavi obvestiti
upravičence. Upravičenci lahko tudi sami prijavijo svoje terjatve.
(3) Terjatve, ki jih prijavi kurator, veljajo v stečajnem
postopku zavarovalnice za ugotovljene in se zanje ne uporabljajo določbe ZPPSL
o preizkusu terjatev.
(4) Kadar je terjatev poleg kuratorja prijavil tudi
upravičenec, se prijava terjatve upravičenca upošteva in preizkusi samo v delu,
v katerem presega terjatev, ki jo je v imenu in za račun tega upravičenca
prijavil kurator.
13. ZAVAROVALNI ZASTOPNIKI IN POSREDNIKI
13.1. Zavarovalni zastopniki
Zavarovalni zastopnik
215. člen
(1) Zavarovalni zastopnik je oseba, ki je na podlagi
zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja z zavarovalnico pooblaščena za
sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice.
(2) Pooblastilo zavarovalnega zastopnika za sklenitev
zavarovalne pogodbe obsega tudi pooblastilo za spremembo oziroma podaljšanje te
pogodbe, in sprejemanje izjav zavarovanca o odstopu od zavarovalne pogodbe.
Zavarovalna zastopniška družba
216. člen
(1) Zavarovalna zastopniška družba je pravna oseba, ki kot
gospodarsko dejavnost opravlja storitve zastopanja zavarovalnic pri sklepanju
zavarovalnih pogodb.
(2) Določbe tega zakona o zavarovalni zastopniški družbi se
smiselno uporabljajo tudi za podjetnika posameznika po ZGD, ki kot gospodarsko
dejavnost opravlja storitve zastopanja zavarovalnic pri sklepanju zavarovalnih
pogodb.
Obveznosti zastopnika in odgovornost zavarovalnice
217. člen
(1) Določbe 83. do 86. člena tega zakona veljajo tudi za
zavarovalnega zastopnika.
(2) Za ravnanja zavarovalnega zastopnika odgovarja
zavarovalnica kot za svoja lastna ravnanja.
Omejitev pooblastil zastopnika
218. člen
(1) Če je pooblastilo zastopnika omejeno samo na določeno
območje, je zastopnik pooblaščen opravljati pravna dejanja iz 215. člena tega
zakona samo v zvezi z zavarovanji, ki se nanašajo na premoženje, ki se nahaja
na tem območju, oziroma osebe, ki na tem območju bivajo.
(2) Če je pooblastilo za zastopanje omejeno bodisi tako, da
zastopnik ni pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj iz 215. člena tega
zakona, bodisi na način iz prvega odstavka tega člena, učinkuje omejitev
pooblastila za zastopanje nasproti zavarovancu samo, če mu je bila ta omejitev
znana oziroma mu ni mogla ostati neznana.
(3) Šteje se, da zavarovancu omejitev pooblastila zastopnika
ni mogla ostati neznana po drugem odstavku tega člena, samo če za omejitev ni
vedel zaradi hude malomarnosti.
13.2. Zavarovalni posredniki
Zavarovalni posrednik
219. člen
(1) Zavarovalni posrednik je oseba, ki posreduje pri
sklepanju zavarovalnih pogodb za eno ali več zavarovalnic.
(2) Posredovanje po prvem odstavku tega člena je storitev,
katere predmet je prizadevanje spraviti zavarovalca v stik z zavarovalnico, da
bi se z njo pogajal za sklenitev zavarovalne pogodbe.
(3) Za zavarovalno posredovanje se uporabljajo splošna
pravila obligacijskega prava o pogodbi o posredovanju, razen pravil o
mešetarskem dnevniku in mešetarskem listu, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Zavarovalna posredniška družba
220. člen
(1) Zavarovalna posredniška družba je pravna oseba, ki kot
gospodarsko dejavnost opravlja storitve posredovanja pri sklepanju zavarovalnih
pogodb.
(2) Določbe tega zakona o zavarovalni posredniški družbi se
smiselno uporabljajo tudi za podjetnika posameznika po ZGD, ki kot gospodarsko
dejavnost opravlja storitve posredovanja pri sklepanju zavarovalnih pogodb.
Zaščita interesov strank
221. člen
(1) Zavarovalni posrednik mora pri opravljanju zavarovalnega
posredovanja ščiti zlasti interese zavarovalca.
(2) V razmerju do zavarovalnice mora zavarovalni posrednik
ščititi tiste interese zavarovalnice, na katere mora pred oziroma po sklenitvi
zavarovalne pogodbe paziti tudi zavarovanec. Zlasti mora zavarovalni posrednik
zavarovalnico pri pripravi zavarovalne pogodbe obvestiti o vseh posebnih
nevarnostih, ki so mu znane oziroma bi mu morale biti znane.
Obveznosti zavarovalnega posrednika
222. člen
(1) Obveznost zavarovalnega posrednika ščititi interese
zavarovalca iz prvega odstavka 221. člena tega zakona obsega tudi pojasnila in
svetovanje zavarovalcu o vseh okoliščinah pomembnih za odločitev zavarovalca za
sklenitev zavarovalne pogodbe za določene vrste zavarovanja oziroma z določeno
zavarovalnico,
(2) Zaradi izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka tega
člena mora zavarovalni posrednik zlasti:
1.
za zavarovalca izdelati primerno analizo nevarnosti in primerna načela
kritja;
2.
za zavarovalca na podlagi strokovnih informacij, ki so mu dostopne,
izdelati oceno o kapitalski ustreznosti zavarovalnice;
3.
za zavarovalca posredovati pri sklenitvi zavarovanja, ki glede na
okoliščine posameznega primera zavarovancu nudi največje varstvo, pri čemer se
ta obveznost lahko omeji zgolj na določene zavarovalne proizvode, če o tem
zavarovalni posrednik zavarovalca izrecno obvesti;
4.
obvestiti zavarovalnico o zavarovalčevi ponudbi za sklenitev zavarovalne
pogodbe; izročiti zavarovancu zavarovalne pogoje, in ga seznaniti s pravili za
izračun premije;
5.
preveriti vsebino zavarovalne police;
6.
nuditi pomoč zavarovalcu v času trajanja zavarovalne pogodbe in sicer
tako pred kot tudi po nastopu zavarovalnega primera, in zlasti skrbeti, da
zavarovalec pravna dejanja, ki so pomembna za ohranitev oziroma uresničitev
pravic na podlagi zavarovalne pogodbe opravi v rokih, določenih za opravo teh
pravnih dejanj;
7.
stalno preverjati zavarovalne pogodbe, ki jih je zavarovalec sklenil z
njegovim posredovanje, in izdelati predloge za spremembe teh zavarovalnih
pogodb z namenom doseči večje varstvo.
Nasprotje interesov
223. člen
(1) Zavarovalni posrednik mora zavarovalcu razkriti vse
pravne in ekonomske povezave s posamezno zavarovalnico, ki lahko vplivajo na
nepristranost zavarovalnega posrednika pri izpolnjevanju obveznosti do
zavarovalca in zlasti obveznosti iz 3. in 7. točke drugega odstavka 222. člena tega zakona.
(2) Za pravne in ekonomske povezave po prvem odstavku tega
člena se štejejo zlasti določbe pogodbe o posredovanju z zavarovalnico na
podlagi katerih je zavarovalni posrednik:
1.
zavezan posredovati izključno pri sklepanju zavarovanj s to
zavarovalnic,
2.
upravičen do posebne provizije (provizije za uspeh) oziroma do višje
provizije za posredovanje pri določenih vrstah zavarovanj.
Provizija
224. člen
(1) Zavarovalni posrednik nima pravice od zavarovalca
zahtevati plačilo provizije oziroma kakršno koli drugo plačilo, če ni s pogodbo
o posredovanju, sklenjeno z zavarovalcem izrecno pisno drugače dogovorjeno.
(2) Če je s pogodbo o posredovanju iz prvega odstavka tega
člena izrecno pisno dogovorjeno, da ima zavarovalni posrednik pravico do
provizije, pridobi pravico do provizije, ko prične veljati zavarovalna pogodba,
pri sklenitvi katere je posredoval.
Prisilne določbe
225. člen
(1) Obveznosti posrednika iz prvega odstavka 221. člena in iz
222. člena tega zakona s pogodbo ni mogoče izključiti niti omejiti.
(2) Določba pogodbe o posredovanju, ki je v nasprotju s prvim
odstavkom tega člena oziroma drugim odstavkom 224. člena tega zakona, je nična.
Prepoved posredovanja
226. člen
(1) Zavarovalni posrednik ne sme posredovati pri sklenitvi
pogodb z zavarovalnico, zavarovalnico države članice oziroma tujo
zavarovalnico, če bi bila s sklenitvijo zavarovalne pogodbe kršena določba 3.
člena tega zakona.
(2) Zavarovalni posrednik ne sme posredovati pri sklenitvi
zavarovalne pogodbe, ki bi bila v nasprotju s 83. členom tega zakona.
13.3. Pogoji za opravljanje dejavnosti zavarovalnega
zastopanja oziroma posredovanja
13.3.1. Skupne določbe
Splošna določba
227. člen
(1) Storitve zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja
lahko opravlja samo zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba, ki je
pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma
posredovanja.
(2) Nihče drug razen oseb iz prvega odstavka tega člena ne
sme opravljati storitev zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.
(3) Za opravljanje storitev po prvem odstavku tega člena se
ne štejejo posli zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, ki jih
opravljajo fizične osebe na podlagi zaposlitve v zavarovalnici oziroma družbi
iz prvega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko
storitve zavarovalnega zastopanja opravljajo tudi druge osebe, če sklepajo
zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno storitvijo, ki jo opravljajo (na
primer potovalne agencije, špediterji in osebe, ki opravljajo tehnične preglede
vozil).
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko
storitve zavarovalnega posredovanja opravljajo tudi banke, ki so za opravljanje
teh storitev pridobile dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije izda
dovoljenje na podlagi predhodnega mnenja Agencije za zavarovalni nadzor.
Obveznost zavarovalnice
228. člen
Zavarovalnica mora zagotoviti, da zanjo storitve
zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja opravljajo samo osebe iz prvega,
četrtega oziroma petega odstavka 227. člena tega zakona.
Združenje zavarovalnih agencij
229. člen
(1) Zavarovalne zastopniške oziroma posredniške družbe se
združijo v združenje zavarovalnih agencij, organizirano kot gospodarsko
interesno združenje.
(2) Združenje zavarovalnih agencij
1.
vodi register iz prvega odstavka 231. člena tega zakona,
2.
opravlja naloga skupnega pomena za zavarovalne zastopniške oziroma
posredniške družbe, določene v pogodbi o ustanovitvi oziroma drugih aktih
združenja.
Dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega
zastopanja oziroma posredovanja
230. člen
(1) Posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja lahko
pri zavarovalnici, zavarovalni zastopniški družbi oziroma zavarovalni
posredniški družbi oziroma banki iz petega odstavka 227. člena tega zakona
samostojno opravljajo samo fizične osebe, ki imajo dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma
posredovanja.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za
opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, če oseba
izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da je uspešno opravila preizkus strokovnih znanj, potrebnih za
opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja,
2.
da ima najmanj enoletne izkušnje s področja zavarovalnih poslov,
3.
da obvlada slovenski jezik,
4.
da ni bila pravnomočno nepogojno obsojena za kaznivo dejanje zoper
premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za
opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja:
1.
če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2.
če je bil zavarovalni zastopnik oziroma posrednik pravnomočno nepogojno
obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen
zapora več kot treh mesecev,
3.
če zavarovalni zastopnik ponavljajoče krši določbe tega zakona iz prvega
odstavka 217. člena tega zakona,
4.
če zavarovalni posrednik ponavljajoče krši prepovedi iz 225. člena tega
zakona,
5.
če je zavarovalni zastopnik oziroma posrednik huje kršil kodeks dobrih
poslovnih običajev pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja oziroma
posredovanja.
(4) Predlog za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov
zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja lahko da Združenje zavarovalnih
agencij.
Register zavarovalnih zastopnik in posrednikov
231. člen
(1) Združenje zavarovalnih agencij vodi register zavarovalnih
zastopniških družb in zavarovalnih posredniških družb, ki so na območju
Republike Slovenije v skladu s tem zakonom upravičene opravljati storitve
zavarovalniškega posredovanja.
(2) Zavarovalnica mora voditi register zavarovalnih
zastopnikov, ki na podlagi zaposlitve v zavarovalnici opravljajo posle
zavarovalnega zastopanja.
(3) Zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba
oziroma banka iz petega odstavka 227. člena tega zakona mora voditi register
zavarovalnih posrednikov oziroma zastopnikov, ki na podlagi zaposlitve oziroma
drugega pravnega razmerja v zavarovalno zastopniški oziroma posredniški družbi
opravljajo posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.
(4) Registri iz prejšnjih odstavkov tega člena so javni.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor tekoče obvešča Združenje
zavarovalnih agencij o:
1.
izdaji in odvzemu dovoljen za opravljanje dejavnosti zavarovalnega
zastopanja oziroma posredovanja,
2.
obvestilih zavarovalno zastopniških oziroma posredniških družb iz 241.
člena tega zakona,
3.
izdaji in odvzemu dovoljenj za ustanovitev podružnice tuje zavarovalne
zastopniške oziroma posredniške družbe.
Nadzor
232. člen
(1) Nadzor nad zavarovalnimi zastopniki oziroma posredniki in
zavarovalnimi zastopniškimi oziroma posredniškimi družbami opravlja Agencija za
zavarovalni nadzor. Nadzor nad bankami iz petega odstavka 227. člena tega
zakona opravlja Agencija za zavarovalni nadzor v sodelovanju z Banko Slovenije.
(2) Za nadzor iz prvega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo določbe 172., 173., 175., 177., 179., 180., 183. in 184. člena tega zakona, za nadzor nad zavarovalnimi zastopniškimi in posredniškimi družbami
pa tudi 174. člena tega zakona.
Predpis o zavarovalnih zastopnikih in posrednikih
233. člen
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:
1.
podrobnejše pogoje za pridobitev in preizkus strokovnih znanj, potrebnih
za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja iz 1. točke
drugega odstavka 230. člena tega zakona,
2.
podrobnejša pravila o načinu vodenja registrov iz 231. člena tega
zakona, podatkih, ki se vpisujejo v te registre in načinu javnega dostopa do
teh podatkov,
3.
podrobnejšo vsebino poročil iz 239. člena tega zakona ter roke in način
poročanja.
13.3.2. Zavarovalne zastopniške oziroma posredniške družbe
Uporaba določb
234. člen
Za zavarovalno zastopniško oziroma posredniško družbo se
uporabljajo določbe ZGD, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Pravnoorganizacijska oblika
235. člen
(1) Zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba je
lahko organizirana kot gospodarska družba ali kot samostojni podjetnik po ZGD.
(2) Kadar se samostojni podjetnik, ki kot gospodarsko
dejavnost opravlja storitve zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, po
ZGD ne vpiše v sodni register, se določbe tega zakona o vpisu v sodni register
smiselno uporabljajo za vpis v ustrezen drug register samostojnih podjetnikov.
Dejavnost zavarovalne zastopniške oziroma posredniške
družbe
236. člen
(1) Zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba lahko
opravlja samo storitve zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko
zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba opravlja tudi:
1.
storitve kreditnega posredovanja, oziroma storitve posredovanja
investicijskih kuponov vzajemnih skladov oziroma drugih podobnih finančnih
proizvodov, če izpolnjuje pogoje za opravljanje teh storitev določenih z zakoni
oziroma drugimi predpisi, ki urejajo opravljanje teh storitev,
2.
storitve iz 2. do 5. točke petega odstavka 14. člena tega zakona.
Zavarovanje odgovornosti zavarovalne posredniške družbe
237. člen
Zavarovalna posredniška družba mora zavarovati svojo
odgovornost zavarovalcu za kršitev pogodbe o zavarovalnem posredovanju za
zavarovalno vsoto, ki ne sme biti nižja od 60,000.000 tolarjev za posamezen
zavarovalni primer oziroma od 120,000.000 tolarjev za vse zavarovalne primere v
posameznem letu.
Dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega
zastopanja oziroma posredovanja
238. člen
(1) Zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba mora
pred vpisom ustanovitve v sodni register oziroma pred vpisom ustrezne spremembe
dejavnosti v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor
za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.
(2) Za zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti
zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja se smiselno uporabljajo določbe
2. do 6. točke prvega odstavka 66. člena tega zakona. Zahtevi za izdajo
dovoljenja mora zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba priložiti
tudi dokaze, iz katerih izhaja, da izpolnjuje pogoje, določene v 234. do 237.
členu tega zakona.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za
opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, če
zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba izpolnjuje pogoje, določene
v 234. do 237. členu tega zakona.
(4) Pred zavrnitvijo zahteve za izdajo dovoljenja za
opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, mora dati
Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalni zastopniški oziroma posredniški
družbi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, da se
izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena.
(5) Določbe prvega do petega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za mnenje Agencije za zavarovalni nadzor iz tretjega odstavka
227. člena tega zakona.
Poročanje
239. člen
Zavarovalna posredniška družba mora Agenciji za zavarovalni
nadzor poročati tudi o:
1.
spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register,
2.
strukturi in obsegu posredniških poslov po zavarovalnicah, ki jih je v
posameznem poslovnem letu opravil za te zavarovalnice,
3.
pravnih in ekonomskih povezavah iz drugega odstavka 223. člena tega
zakona.
13.3.3. Zavarovalne zastopniške oziroma posredniške družbe
držav članic
Zavarovalne zastopniške oziroma posredniške družbe
držav članic
240. člen
(1) Zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba, ki je
v državi članici upravičena opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja
oziroma posredovanja, lahko na območju Republike Slovenije opravlja dejavnost
zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja bodisi preko podružnice bodisi
neposredno.
(2) Za zavarovalne zastopniške oziroma posredniške družbe iz
prvega odstavka tega člena veljajo določbe 215. do 232. člena tega zakona.
Pričetek opravljanja dejavnosti zavarovalnega
zastopanja oziroma posredovanja
241. člen
(1) Zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba iz
prvega odstavka 240. člena tega zakona lahko prične opravljati dejavnost
zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja v Republiki Sloveniji, po tem ko
obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o začetku opravljanja te dejavnosti.
(2) Obvestilu iz prvega odstavka tega člena mora priložiti
mnenje oziroma izjavo pristojnega nadzornega organa države članice, iz katere
izhaja, da je v državi članici upravičena opravljati dejavnost zavarovalnega
zastopanja oziroma posredovanja.
13.3.4. Tuje zavarovalne zastopniške oziroma posredniške
družbe
Podružnica tuje zavarovalne zastopniške oziroma
posredniške družbe
242. člen
(1) Tuja zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba
lahko na območju Republike Slovenije opravlja dejavnost zavarovalnega
zastopanja oziroma posredovanja samo preko podružnice.
(2) Za tujo zavarovalno zastopniško oziroma posredniško
družbo, ki je na območju Republike Slovenije ustanovila podružnico, veljajo
določbe 215. do 239. člena tega zakona.
Dovoljenje za ustanovitev podružnice
243. člen
Za dovoljenje za ustanovitev podružnice iz prvega odstavka
242. člena tega zakona in odvzem tega dovoljenja se smiselno uporabljajo
določbe drugega do četrtega odstavka 19. člena, 98. člena in 238. člena tega
zakona.
14. NADZOR NAD DRUGIMI OSEBAMI
Nadzor nad drugimi osebami
244. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor opravlja tudi nadzor nad
osebami, ki poleg drugih dejavnosti ali kot edino dejavnost opravljajo:
1.
zavarovalne posle, ne da bi za opravljanje teh poslov pridobile oziroma
imele dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor,
2.
dejavnost zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, ne da bi za
opravljanje teh dejavnosti pridobile oziroma imele dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor.
(2) Za nadzor iz prvega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo določbe 172., 173., 175., 177., 179. in 180. člena tega zakona, če ni v 245. členu tega zakona drugače določeno.
Ukrepi nadzora
245. člen
(1) Če iz podatkov, s katerimi Agencija za zavarovalni nadzor
razpolaga, izhaja, da oseba opravlja zavarovalne posle oziroma dejavnost
zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, ne da bi za opravljanje teh
poslov oziroma dejavnosti pridobila oziroma imela dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor, izda tej osebi odredbo, s katero ji naloži, da preneha z
opravljanjem teh poslov oziroma dejavnosti.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko Agencija za
zavarovalni nadzor še pred izdajo odredbe opravi pregled poslovnih knjig in
druge dokumentacije osebe in zbere druge dokaze, zaradi ugotovitve, ali oseba
opravlja zavarovalne posle oziroma dejavnost zavarovalnega zastopanja oziroma
posredovanja.
(3) V odredbi iz prvega odstavka tega člena Agencija za
zavarovalni nadzor osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od 8 dni in
ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je
opravila v zvezi s prenehanjem opravljanja zavarovalnih poslov oziroma
dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja ter v katerem se oseba
lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe. Oseba mora poročilu
priložiti dokaze, iz katerih izhaja, da je opravila ukrepe v zvezi s
prenehanjem opravljanja zavarovalnih poslov oziroma dejavnosti zavarovalnega
zastopanja oziroma posredovanja.
(4) Če pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, ne ravna
po odredbi iz prvega odstavka tega člena, izda Agencija za zavarovalni nadzor
odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo te osebe.
(5) Odločba iz četrtega odstavka tega člena mora biti
obrazložena.
(6) Na podlagi pravnomočne odločbe iz četrtega odstavka tega
člena začne pristojno sodišče na predlog Agencije za zavarovalni nadzor
postopek likvidacije.
15. AGENCIJA ZA ZAVAROVALNI NADZOR
15.1. Položaj Agencije za zavarovalni nadzor
Položaj Agencije za zavarovalni nadzor
246. člen
(1) S tem zakonom se ustanovi Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor je pravna oseba.
(3) Pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti je Agencija
za zavarovalni nadzor samostojna in neodvisna.
(4) Sedež Agencije za zavarovalni nadzor je v Ljubljani.
Poslovnik Agencije za zavarovalni nadzor
247. člen
Agencija za zavarovalni nadzor ima poslovnik, ki določa
podrobnejšo notranjo organizacijo in poslovanje Agencije za zavarovalni nadzor.
Pečat
248. člen
Agencija za zavarovalni nadzor ima pečat, na katerem sta ime
“Agencija za zavarovalni nadzor“ in grb Republike Slovenije.
Poročanje o stanju na področju zavarovalništva
249. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor letno poroča Državnemu
zboru Republike Slovenije o stanju in razmerah na področju zavarovalništva.
(2) Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora obsegati
podatke o obsegu zavarovalnih poslov po zavarovalnih vrstah.
(3) Poročilo iz prvega odstavka za preteklo leto mora
Agencija za zavarovalni nadzor predložiti Državnemu zboru do 30. junija
tekočega leta.
Letno poročilo o delu
250. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor letno poroča Državnemu
zboru Republike Slovenije o svojem delu.
(2) Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora obsegati
podatke o ukrepih Agencije za zavarovalni nadzor po izvedenih postopkih
nadzora, izdanih dovoljenjih za opravljanje zavarovalnih poslov in o drugih
dovoljenjih, ki jih izdaja Agencija za zavarovalni nadzor, ter podatke o
sodelovanju Agencije za zavarovalni nadzor z drugimi domačimi in tujimi
nadzornimi organi.
(3) Poročilo iz prvega odstavka za preteklo leto mora
Agencija za zavarovalni nadzor predložiti Državnemu zboru do 30. junija
tekočega leta.
15.2. Organi Agencije za zavarovalni nadzor
Organi Agencije za zavarovalni nadzor
251. člen
Organa Agencije za zavarovalni nadzor sta strokovni svet in
direktor Agencije za zavarovalni nadzor.
Sestava strokovnega sveta
252. člen
Strokovni svet sestavljajo predsednik in šest članov.
Imenovanje in razrešitev članov in predsednika
strokovnega sveta
253. člen
(1) Člane in predsednika strokovnega sveta imenuje in razrešuje
Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.
(2) Člani in predsednik strokovnega sveta se imenujejo za
dobo petih let in so lahko ponovno imenovani.
Pogoji za imenovanje članov in predsednika strokovnega
sveta
254. člen
(1) Za člana oziroma predsednika strokovnega sveta je lahko
imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
je državljan Republike Slovenije,
2.
ima univerzitetno izobrazbo,
3.
je priznan strokovnjak s področja zavarovalništva, financ ali
gospodarskega prava,
4.
ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh
mesecev, ki še ni izbrisana.
(2) Člani in predsednik strokovnega sveta ne smejo biti
pogodbeno vezani, zaposleni ali imeti lastniških deležev pravnih oseb, ki jim
Agencija za zavarovalni nadzor izdaja dovoljenje oziroma soglasje za
poslovanje, in ne smejo opravljati nalog v organih političnih strank.
Razrešitev članov in predsednika strokovnega sveta
255. člen
Član oziroma predsednik strokovnega sveta se sme predčasno
razrešiti:
1.
če to sam zahteva,
2.
če je pravnomočno nepogojno obsojen na kazen zapora več kot treh
mesecev,
3.
zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije,
4.
če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (260. člen),
5.
če krši prepoved iz drugega odstavka 254. člena tega zakona.
Pristojnosti strokovnega sveta
256. člen
Strokovni svet:
1.
odloča o dovoljenjih in soglasjih ter o drugih posamičnih zadevah, o
katerih v skladu z zakonom odloča Agencija za zavarovalni nadzor, če ni v tem
ali drugem zakonu drugače določeno,
2.
sprejema predpise, kadar zakon določa, da takšen akt sprejme Agencija za
zavarovalni nadzor,
3.
sprejema poslovnik Agencije za zavarovalni nadzor,
4.
sprejema poročilo o stanju na področju zavarovalništva in letno poročilo
o delu Agencije za zavarovalni nadzor,
5.
sprejema letni načrt dela strokovnih služb Agencije za zavarovalni
nadzor in poročilo o delu Agencije za zavarovalni nadzor,
6.
izvršuje druge naloge iz pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor, če
ni v zakonu določeno, da je za izvrševanje teh nalog pristojen drug organ
Agencije za zavarovalni nadzor.
Odločanje strokovnega sveta o izdaji predpisov
257. člen
(1) Strokovni svet veljavno odloča o izdaji predpisov, ki jih
je Agencija za zavarovalni nadzor pristojna izdajati, če je na seji navzoča
večina članov strokovnega sveta.
(2) Predpis je sprejet, če zanj glasuje večina članov
strokovnega sveta.
Objava predpisov
258. člen
Predpisi Agencije za zavarovalni nadzor se objavijo v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Direktor Agencije za zavarovalni nadzor
259. člen
(1) Direktorja Agencije za zavarovalni nadzor imenuje in
razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za
finance, za dobo petih let izmed članov strokovnega sveta.
(2) Direktor Agencije za zavarovalni nadzor vodi poslovanje
Agencije za zavarovalni nadzor in organizira njeno delo.
Varovanje zaupnih podatkov
260. člen
(1) Člani in predsednik strokovnega sveta ter delavci
Agencije za zavarovalni nadzor morajo kot zaupne varovati podatke o osebah, nad
katerimi Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor in druge podatke o
dejstvih in okoliščinah, za katere so izvedeli v zvezi z opravljanjem funkcije
oziroma dela, razen podatkov, ki so po določbah tega zakona javno dostopni, in
sicer tudi po prenehanju njihove funkcije oziroma delovnega razmerja.
(2) Zaposleni na Agenciji za zavarovalni nadzor ne smejo biti
člani organov zavarovalnic oziroma drugih pravnih oseb, nad katerimi Agencija
za zavarovalni nadzor opravlja nadzor, in tudi ne smejo opravljati nalog za te
pravne osebe.
15.3. Sredstva za delo
Tarifa in sejnine
261. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor izda tarifo, v kateri
določi višino taks za odločanje o posamičnih zadevah ter za izdajo izpisov iz
registrov, ki jih vodi, ter višino letnih nadomestil ter pavšalnih nadomestil
stroškov, ki so jih za opravljanje nadzora dolžne plačevati pravne osebe, nad
katerimi Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor po tem ali drugem
zakonu.
(2) Tarifa Agencije za zavarovalni nadzor oziroma njene
spremembe začnejo veljati, ko Agencija za zavarovalni nadzor pridobi soglasje
Vlade Republike Slovenije k tarifi oziroma njenim spremembam.
(3) Sejnine, do katere so upravičeni predsednik in člani
strokovnega sveta, določi strokovni svet v soglasju z Vlado Republike
Slovenije.
Viri sredstev
262. člen
(1) Sredstva za delo Agencije za zavarovalni nadzor se
zagotavljajo:
1.
iz taks in nadomestil,
2.
iz drugih prihodkov, ki jih ustvari Agencija za zavarovalni nadzor s
svojim poslovanjem.
(2) Iz presežka prihodkov nad odhodki se del izloči v rezerve
Agencije za zavarovalni nadzor v višini, določeni s finančnim načrtom Agencije
za zavarovalni nadzor, preostanek pa se usmeri v proračun Republike Slovenije.
Presežek odhodkov nad prihodki
263. člen
(1) Presežek odhodkov nad prihodki Agencije za zavarovalni
nadzor se krije iz rezerv Agencije za zavarovalni nadzor, če pa sredstva rezerv
ne zadostujejo, se presežek odhodkov krije iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Sredstva proračuna Republike Slovenije se lahko
zagotovijo samo, če bi bilo sicer resno ogroženo opravljanje nalog Agencije za
zavarovalni nadzor.
Finančni načrt in letni obračun
264. člen
(1) Strokovni svet mora najpozneje do 31. marca vsakega
leta sprejeti letni obračun za prejšnje leto in finančni načrt tekočega leta.
(2) Do sprejema finančnega načrta Agencije za zavarovalni
nadzor se financiranje Agencije za zavarovalni nadzor izvaja po sklepu o
začasnem financiranju, ki ga sprejme strokovni svet.
(3) Letni obračun Agencije za zavarovalni nadzor mora
pregledati pooblaščeni revizor.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor mora ministru, pristojnemu
za finance, v roku 10 dni po sprejemu, dostaviti letni obračun z revizorjevim
poročilom in finančni načrt. K letnemu obračunu in finančnemu načrtu da
soglasje Vlada Republike Slovenije.
15.4. Nadzor nad uporabo sredstev
Nadzor nad uporabo sredstev
265. člen
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in
učinkovito rabo sredstev Agencije za zavarovalni nadzor opravlja računsko
sodišče.
16. POSTOPEK ODLOČANJA AGENCIJE ZA ZAVAROVALNI NADZOR V
POSAMIČNIH ZADEVAH
16.1. Splošna določba
Uporaba določb o postopku
266. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odloča o posamičnih
zadevah, za katere je pristojen po tem zakonu, po postopku, določenem v tem
poglavju, če ni v drugih poglavjih tega zakona ali drugem zakonu drugače
določeno.
(2) Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopek
odločanja Agencije za zavarovalni nadzor uporabljajo določbe zakona o splošnem
upravnem postopku.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena v
postopku odločanja Agencije za zavarovalni nadzor ni mogoče zahtevati vrnitve v
prejšnje stanje niti vložiti izrednih pravnih sredstev.
(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena, je v
postopku odvzema dovoljenja, ki ga je izdal Agencija za zavarovalni nadzor,
dovoljena obnova postopka, vendar samo zaradi novih dejstev in novih dokazov in
če je predlog za obnovo postopka vložen v roku enega leta od pravnomočnosti
odločbe o odvzemu dovoljenja.
16.2. Pristojnosti in sestava organov postopka
Organi postopka
267. člen
Organa postopka sta senat in predsednik senata.
Pristojnost in sestava senata
268. člen
(1) Senat sestavljajo vsi člani strokovnega sveta, od katerih
je eden predsednik senata.
(2) Senat odloča o vseh zadevah, če zakon za posamezno zadevo
ne določa, da o njej odloča predsednik senata.
(3) Senat odloča o ugovorih proti odredbam predsednika
senata.
Pristojnosti predsednika senata
269. člen
(1) Pristojnosti predsednika senata pri vodenju postopka in
odločanju o posamezni zadevi opravlja član strokovnega sveta, določen z
razporedom dela Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) Predsednik senata:
1.
izdaja odredbe v postopkih nadzora;
2.
odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka in o tistih vprašanjih, ki se
kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne
odloča z odločbo;
3.
odloča o drugih vprašanjih, kadar zakon tako določa.
(3) Posamezna procesna dejanja pred izdajo odločbe oziroma
odredbe, ki jih je pristojen opraviti predsednik senata, lahko opravi tudi
strokovni delavec Agencije za zavarovalni nadzor, če ga za opravilo teh dejanj
pooblasti predsednik senata.
16.3. Postopek do izdaje odločbe
Izjave strank
270. člen
(1) Stranke dajejo svoje izjave pisno.
(2) V primeru iz drugega odstavka 272. člena tega zakona
lahko stranke dajo svoje izjave tudi ustno na obravnavi.
Možnost izjave
271. člen
(1) Pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in
proti kateri ni ugovora, mora Agencija za zavarovalni nadzor stranko pozvati,
da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, kolikor
zakon v posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti
stranki, da se izjavi.
(2) Poziv iz prvega odstavka tega člena mora obsegati:
1.
določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi,
in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo;
2.
rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od 8 dni;
3.
pouk stranki, da mora izjavi priložiti listinske dokaze, če se nanje
sklicuje, in da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih
dejstev in predlagati novih dokazov.
(3) V izjavi lahko stranka navaja dejstva, iz katerih izhaja,
da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega člena, niso
podane in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če
se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze izjavi priložiti.
(4) Če stranka izjavi ne priloži listinskih dokazov, se ne
uporabljajo določbe zakona o nepopolnih vlogah, temveč Agencija za zavarovalni
nadzor pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(5) Po izteku roka za izjavo stranka nima pravice navajati
novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Odločanje
272. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odloča brez naroka.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko predsednik
senata razpiše ustno obravnavo, če presodi, da je to potrebno za razjasnitev
ali ugotovitev odločilnih dejstev.
16.4. Odločbe Agencije za zavarovalni nadzor in odločanje
16.4.1. Skupne določbe
Vrste odločb Agencije za zavarovalni nadzor
273. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja odločbe v obliki
odločb, sklepov in odredb.
(2) Proti odločbam Agencije za zavarovalni nadzor ni
pritožbe.
Seja senata
274. člen
(1) Senat sprejema odločbe po posvetovanju z glasovanjem na
seji, ki ni javna.
(2) Senat veljavno odloča, če je na seji navzoča večina
članov senata.
(3) Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje in
glasuje zadnji. Njegova dolžnost je skrbeti, da se vsa vprašanja vsestransko in
popolnoma pretresejo.
(4) Če so glasovi glede posameznih vprašanj, o katerih se
glasuje, porazdeljeni na več različnih mnenj, tako da nobeno od njih nima
potrebne večine, se vprašanja ločijo in glasovanje ponavlja, dokler se ne
doseže večina. Če se na ta način ne dobi večina, se odločitev doseže tako, da
se glasovi, ki so za subjekt nadzora najmanj ugodni, prištejejo glasovom, ki so
od teh manj neugodni, dokler se ne doseže potrebna večina.
(5) Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih,
ki jih postavi predsednik senata. Vendar pa član senata, ki je glasoval za
ustavitev postopka za odvzem dovoljenja in ostal v manjšini, ni dolžan
glasovati o sankciji. Če ne glasuje, se šteje, da se strinja z glasom, ki je za
subjekt nadzora najugodnejši.
(6) Odločitev je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina
članov senata, ki so navzoči na seji.
(7) Ne glede na šesti odstavek tega člena, je odločitev o
odvzemu dovoljenja sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članov senata.
Zapisnik o posvetovanju in glasovanju
275. člen
(1) O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik.
(2) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek
glasovanja in sprejeto odločbo.
(3) Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in
glasovanju, če niso vpisana v samem zapisniku.
(4) Zapisnik podpišejo vsi člani senata in zapisnikar.
(5) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben
ovitek. Ta zapisnik sme pregledati samo Vrhovno sodišče, ko odloča v postopku
sodnega varstva. V tem primeru mora Vrhovno sodišče zapisnik spet zapreti v
poseben ovitek in na ovitku označiti, da je zapisnik pregledalo.
Korespondenčna seja
276. člen
(1) Ne glede na določbo 274. člena tega zakona, lahko senat o
izdaji dovoljenj oziroma soglasij odloča na korespondenčni seji, če nihče izmed
članov senata ne nasprotuje odločanju na korespondenčni seji.
(2) Korespondenčno sejo razpiše predsednik senata z vabilom
članom senata.
(3) Vabilo iz drugega odstavka tega člena mora obsegati:
1.
vsebino zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja,
2.
poziv članu senata, da glasuje za oziroma proti izdaji dovoljenja
oziroma soglasja,
3.
rok za glasovanje, določen z dnevom in uro, do katerega mora član senata
pisno sporočiti Agenciji vsebino svoje odločitve o glasovanju oziroma izjaviti,
da korespondenčni seji nasprotuje.
(4) Odločitev je na korespondenčni seji veljavno sprejeta, če
zanjo do roka za glasovanje glasuje večina vseh članov senata in če v tem roku
nihče izmed članov senata ni izjavil, da korespondenčni seji nasprotuje.
(5) Če je odločitev na korespondenčni seji veljavno sprejeta,
se z glasovnicami članov senata postopa po petem odstavku 275. člena tega zakona.
(6) Če odločitev na korespondenčni seji ni veljavno sprejeta,
mora predsednik senata zadevo uvrstiti na prvo naslednjo sejo.
16.4.2. Odločba
Odločba
277. člen
Z odločbo Agencija za zavarovalni nadzor odloča o izdaji
oziroma odvzemu dovoljenja in o drugih zadevah, za katere zakon ne določa, da o
njih odloča s sklepom oziroma odredbo.
Oblika in vročitev odločbe
278. člen
(1) Odločba se izda pisno.
(2) Izvirnik odločbe podpiše predsednik senata.
(3) Strankam se vroči overjen prepis odločbe.
Sestavni deli odločbe
279. člen
(1) Vsaka odločba mora obsegati uvod, izrek in pouk o pravnem
sredstvu.
(2) Poleg podatkov, ki jih mora obsegati uvod odločbe po
zakonu o splošnem upravnem postopku, mora odločba Agencije obsegati tudi ime in
priimek predsednika in članov senata, ki so sodelovali pri odločanju.
(3) Odločba mora biti obrazložena, če zakon ne določa
drugače. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, proti
katerim ni dovoljen poseben postopek sodnega varstva.
16.4.3. Sklep
Sklep
280. člen
(1) S sklepom odloča Agencija za zavarovalni nadzor o
vprašanjih, ki se tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom.
(2) Sklep mora biti obrazložen in vsebovati pouk o pravnem
sredstvu samo, če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega varstva.
(3) Za sklep se primerno uporabljajo določbe 278. in 279. člena tega zakona.
16.5. Postopek sodnega varstva
16.5.1. Skupne določbe
Postopek sodnega varstva
281. člen
(1) Sodno varstvo proti odločbam Agencije za zavarovalni
nadzor se zagotavlja v postopku, določenim s tem zakonom (v nadaljnjem
besedilu: postopek sodnega varstva).
(2) Za postopek sodnega varstva iz prvega odstavka tega člena
se smiselno uporabljajo določbe ZUS (Uradni list RS, št. 50/97), če ni s tem
zakonom drugače določeno.
Pravica do sodnega varstva
282. člen
(1) Proti odločbam Agencije za zavarovalni nadzor je
dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena proti
naslednjim odločbam ni posebnega postopka sodnega varstva:
1.
proti odločbi, s katero Agencija za zavarovalni nadzor odloči o ugovoru
proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo;
2.
proti odločbi, s katero Agencija za zavarovalni nadzor začne postopek za
odvzem dovoljenja.
(3) Odločba iz 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko
izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je Agencija
za zavarovalni nadzor izdala, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo
Agencije za zavarovalni nadzor.
(4) Odločba iz 2. točke drugega odstavka tega člena se lahko
izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu
dovoljenja.
Pristojnost in sestava sodišča
283. člen
V postopku sodnega varstva odloča Vrhovno sodišče v senatu
petih sodnikov.
Tožba in odgovor na tožbo
284. člen
(1) Tožbo je potrebno vložiti v roku petnajstih dni.
(2) Rok za odgovor na tožbo je osem dni.
Nova dejstva in dokazi
285. člen
Tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih
dejstev in predlagati novih dokazov.
Meje preizkusa
286. člen
Sodišče preizkusi odločbo Agencije za zavarovalni nadzor v
mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem
pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz tretjega
odstavka 25. člena ZUS.
Seja
287. člen
Sodišče odloča brez obravnave.
Pravna sredstva
288. člen
Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega
varstva, ni pritožbe.
16.5.2. Postopek sodnega varstva proti odločbi o prenehanju
zavarovalnice
Uporaba določb
289. člen
Določbe tega podrazdelka se uporabljajo v postopku sodnega
varstva proti odločbi o začetku prisilne likvidacije in proti odločbi o
ugotovitvi pogojev za začetek stečaja (v nadaljnjem besedilu: odločba o
prenehanju zavarovalnice).
Tožnik
290. člen
(1) Tožbo proti odločbi o prenehanju zavarovalnice lahko
vloži:
1.
zavarovalnica,
2.
delničarji, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega
kapitala ali nominalni znesek 100,000.000 tolarjev.
(2) Če je tožnik zavarovalnica, jo v postopku sodnega varstva
zastopa uprava, ki so ji zaradi odločbe o prenehanju zavarovalnice prenehala
druga pooblastila in pristojnosti.
Nova dejstva in dokazi
291. člen
(1) Ne glede na določbo 285. člena tega zakona lahko tožnik v
tožbi proti odločbi o prenehanju zavarovalnice navaja nova dejstva in nove
dokaze. Če se v tožbi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze tožbi
priložiti.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v odgovoru na tožbo
navaja nova dejstva in nove dokaze. Če se v odgovoru na tožbo sklicuje na
listinske dokaze, mora te dokaze odgovoru na tožbo priložiti.
(3) Če tožnik oziroma Agencija za zavarovalni nadzor tožbi
oziroma odgovoru na tožbo ne priloži listinskih dokazov, na katere se sklicuje,
se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč sodišče pri odločanju
upošteva zgolj tiste dokaze, ki so tožbi oziroma odgovoru na tožbo priloženi.
(4) Po izteku roka za vložitev tožbe oziroma odgovora na
tožbo stranke nimajo pravice navajati novih dejstev in predlagati novih
dokazov.
Glavna obravnava in seja
292. člen
(1) Sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.
(2) Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če v
pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku izdaje
odločbe o prenehanju zavarovalnice popolno in pravilno ugotovljeno ali pa to ni
sporno.
Odločanje
293. člen
(1) Če sodišče ugotovi, da so podani razlogi, zaradi katerih
bi lahko po 61. členu ZUS upravni akt odpravilo in s sodbo odločilo o stvari,
sodišče odločbe o prenehanju zavarovalnice ne odpravi temveč s sodbo samo
ugotovi, da je odločba o prenehanju zavarovalnice nezakonita in da ni bilo
pogojev za začetek prisilne likvidacije oziroma stečaja.
(2) Sodba iz prvega odstavka tega člena ne vpliva na tek
postopka prisilne likvidacije oziroma stečaja.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko delničarji
uveljavijo morebitne odškodninske zahtevke v pravdi.
(4) Proti sodbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega
varstva proti odločbi o prenehanju zavarovalnice, je, ne glede na določbo 288.
člena tega zakona, dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče v senatu
sedmih sodnikov.
16.6. Postopek nadzora
16.6.1. Splošne določbe
Uporaba določb
294. člen
(1) Določbe tega razdelka o postopku nadzora veljajo v vseh
postopkih nadzora, ki ga opravlja Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi
določb tega zakona, kolikor zakon za posamezen postopek nadzora ne določa
drugače.
(2) Če ni v tem razdelku posebnih določb, veljajo v postopku
nadzora skupne določbe poglavja o postopku odločanja Agencije za zavarovalni
nadzor.
Stranka postopka nadzora
295. člen
(1) Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero Agencija za
zavarovalni nadzor opravlja nadzor (v nadaljevanju: subjekt nadzora).
(2) Stranke postopka nadzora nad zavarovalnico so tudi člani
uprave zavarovalnice.
Vročanje
296. člen
(1) Spis se subjektu nadzora, ki je pravna oseba oziroma podjetnik
posameznik, vroči tako, da se spis izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem,
ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma poslovnem prostoru.
(2) Vročitve članom uprave zavarovalnice se opravljajo z
vročanjem zavarovalnici. Šteje se, da je z vročitvijo zavarovalnici opravljena
tudi vročitev članom uprave.
(3) Kadar stranko v postopku nadzora zastopa odvetnik, se
šteje, da je vročitev stranki opravljena, če je spis vročen odvetniku oziroma
zaposlenemu v odvetniški pisarni.
(4) Subjektu nadzora, ki ni oseba iz prvega, drugega oziroma
tretjega odstavka tega člena, se spisi vročijo tako, da se mu izročijo v
stanovanju ali poslovnem prostoru osebe, pri kateri je zaposlen.
Nadomestna osebna vročitev
297. člen
(1) Če se vročitev spisa, ki ga je potrebno vročiti osebno,
ne da opraviti tako, kot je predpisano v 296. členu tega zakona, pa ni
ugotovljeno, da je tisti, ki mu je treba spis vročiti odsoten, ga izroči
vročevalec Agenciji za zavarovalni nadzor. Na vratih oziroma v poštnem
nabiralniku stanovanja ali poslovnega prostora naslovnika oziroma osebe, pri
kateri je ta zaposlen, vročevalec pusti pismeno sporočilo, v katerem je
navedeno, kje se spis nahaja in rok 8 dni, v katerem mora naslovnik spis
dvigniti. Na sporočilu in na samem spisu navede vročevalec vzrok za takšno
ravnanje in dan, ko je sporočilo pustil na vratih oziroma poštnem nabiralniku
naslovnika, oziroma osebe, pri kateri je ta zaposlen, ter se podpiše.
(2) Če naslovnik spisa ne dvigne v roku 8 dni, se šteje, da
je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo sporočilo puščeno na vratih
oziroma v poštnem nabiralniku prostorov iz prejšnjega odstavka, na kar je
potrebno naslovnika opozoriti v samem sporočilu.
Posredna vročitev
298. člen
Če se vročitev spisa, ki ga ni potrebno vročiti osebno, ne da
opraviti tako, kot je predpisano v 296. členu tega zakona, vročevalec spis
pusti na vratih oziroma v poštnem nabiralniku stanovanja ali poslovnih
prostorov naslovnika oziroma osebe, pri kateri je zaposlen. Vročevalec na spisu
navede vzrok takšne vročitve in datum ter se podpiše. Šteje se, da je s tem
vročitev opravljena.
16.6.2. Opravljanje nadzora
Opravljanje nadzora
299. člen
Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor:
1.
s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil
zavarovalnic in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih
zakonov dolžne poročati Agenciji za zavarovalni nadzor oziroma jo obveščati o
posameznih dejstvih in okoliščinah;
2.
z opravljanjem pregledov poslovanja subjektov nadzora.
Pooblaščene osebe
300. člen
(1) Pregled poslovanja zavarovalnice opravi strokovni delavec
Agencije za zavarovalni nadzor, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti
direktor Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor
Agencije za zavarovalni nadzor).
(2) Za izvajanje posameznih nalog v zvezi s pregledi
poslovanja lahko direktor Agencije za zavarovalni nadzor pooblasti
pooblaščenega revizorja ali drugo strokovno usposobljeno osebo.
(3) Pooblaščene osebe iz drugega odstavka tega člena imajo
pri opravljanju nalog pregleda poslovanja, za katere jih je pooblastil direktor
Agencije za zavarovalni nadzor, enake pristojnosti kot Agencija za zavarovalni
nadzor na podlagi 301. do 306. člena tega zakona.
Obseg pregleda
301. člen
(1) Zavarovalnica mora pooblaščeni osebi omogočiti pregled
vseh poslovnih knjig, spisov in druge dokumentacije.
(2) Zavarovalnica mora na zahtevo Agencije za zavarovalni
nadzor izročiti računalniške izpiske oziroma kopije evidenc oziroma drugih
poslovnih knjig in dokumentacije.
(3) Člani uprave in zaposleni pri zavarovalnici morajo
pooblaščeni osebi na njeno zahtevo posredovati poročila in informacije o vseh
zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora.
(4) Pooblaščena oseba lahko opravi tudi pregled poslovanja
pravnih oseb, povezanih z zavarovalnico, če je to potrebno zaradi popolnega
pregleda poslovanja zavarovalnice.
Poročila in informacije
302. člen
(1) Pri opravljanju nadzora lahko Agencija za zavarovalni
nadzor od subjekta nadzora zahteva poročila in informacije o vseh zadevah, ki
so glede na namen posameznega nadzora, pomembne za presojo ali subjekt nadzora
spoštuje določbe zakona oziroma na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(2) Poročila in informacije iz prvega odstavka tega člena
lahko Agencija za zavarovalni nadzor zahteva tudi od članov uprave subjekta
nadzora in oseb, zaposlenih pri subjektu nadzora.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko osebe iz drugega
odstavka tega člena pozove, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v roku,
ki ne sme biti krajši od treh dni, izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi, da
o teh zadevah podajo ustno izjavo.
Pregled poslovanja
303. člen
(1) Subjekt nadzora mora inšpektorju Agencije za zavarovalni
nadzor na njegovo zahtevo omogočiti, da opravi pregled poslovanja na sedežu
subjekta nadzora in v drugih prostorih, v katerih subjekt nadzora oziroma druga
oseba po njegovem pooblastilu opravlja dejavnosti in posle, v zvezi s katerimi
Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor.
(2) Subjekt nadzora mora inšpektorju Agencije za zavarovalni
nadzor na njegovo zahtevo omogočiti pregled poslovnih knjig, poslovne
dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, v obsegu
potrebnem za izvajanje posameznega nadzora oziroma v obsegu, določenem z
zakonom, ki ureja posamezen nadzor.
(3) Subjekt nadzora mora Agenciji za zavarovalni nadzor na
njeno zahtevo izročiti računalniške izpiske oziroma kopije poslovnih knjig,
poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc.
(4) Pregled poslovanja iz prvega in drugega odstavka tega
člena opravlja Agencija za zavarovalni nadzor ob delavnikih med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno, lahko Agencija za
zavarovalni nadzor opravi pregled poslovanja tudi po 18. uri oziroma med
nedelavnimi dnevi.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor mora pregled poslovanja
opravljati tako, da s tem ovira normalno poslovanje subjekta nadzora samo v
takšni meri kot je nujno za opravljanje nadzora v skladu z namenom posameznega
nadzora.
Zahteva za pregled poslovanja
304. člen
(1) Zahteva za pregled poslovanja mora biti subjektu nadzora
vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, lahko
pooblaščena oseba zahtevo za pregled poslovanja vroči šele ob začetku
opravljanja pregleda poslovanja, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena
posameznega nadzora.
(3) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati določno
navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma
poslovnih evidenc, ki so predmet pregleda.
(4) V primeru iz tretjega odstavka 303. člena tega zakona,
mora zahteva za pregled obsegati določno navedbo poslovnih knjig, poslovne
dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki jih je v
obliki računalniških izpiskov oziroma kopij potrebno izročiti, in rok za predložitev.
(5) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati tudi pravni
pouk o pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če subjekt nadzora ne bo ravnal
v skladu z zahtevo za pregled poslovanja oziroma Agenciji za zavarovalni nadzor
ne bo omogočil opravljanja pregleda poslovanja na način, določen v 303. členu
tega zakona.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor lahko med opravljanjem
pregleda poslovanja dopolni zahtevo za pregled poslovanja. Za dopolnitev
zahteve se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.
Pogoji za opravljanje pregleda
305. člen
(1) Subjekt nadzora mora pooblaščenim osebam Agencije za
zavarovalni nadzor zagotoviti ustrezne prostore, v katerih lahko nemoteno in
brez prisotnosti drugih oseb opravijo pregled poslovanja.
(2) Subjekt nadzora mora zagotoviti, da so v času, v katerem
pooblaščene osebe Agencije za zavarovalni nadzor opravljajo pregled poslovanja
v prostorih iz prvega odstavka 303. člena tega zakona, v teh prostorih prisotne
pooblaščene osebe subjekta nadzora, ki lahko na zahtevo pooblaščenih oseb
Agencije za zavarovalni nadzor podajo pojasnila v zvezi s poslovnimi knjigami,
poslovno dokumentacijo ter administrativnimi oziroma poslovnimi evidencami, ki
so predmet pregleda.
Pogoji za pregled računalniško vodenih poslovnih knjig
in evidenc
306. člen
(1) Subjekt nadzora, ki računalniško obdeluje podatke oziroma
računalniško vodi poslovne knjige in druge evidence, mora na zahtevo
pooblaščene osebe Agencije za zavarovalni nadzor zagotoviti ustrezne pripomočke
za pregled poslovnih knjig in evidenc ter preizkušanje ustreznosti računalniško
obravnavanih podatkov.
(2) Nadzornemu organu mora subjekt nadzora izročiti
dokumentacijo, iz katere je razviden popolni opis dela računalniškega sistema.
Iz dokumentacije morajo biti razvidni podsistemi in datoteke računalniškega
sistema. Dokumentacija mora zagotavljati vpogled v:
1.
računalniško rešitev;
2.
postopke v okviru računalniške rešitve;
3.
kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov;
4.
kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje ali
brisanje hranjenih računalniških zapisov.
(3) Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških
programov) iz prvega odstavka tega člena, mora biti dokumentirana v časovnem
zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije mora
biti razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.
Izrekanje ukrepov nadzora
307. člen
(1) Ukrepe nadzora po tem zakonu izreka Agencija za
zavarovalni nadzor po uradni dolžnosti.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko
Agencija za zavarovalni nadzor izreče ukrep zavarovalnici tudi na predlog člana
uprave ali nadzornega sveta zavarovalnice ali delničarjev, katerih skupni
deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala zavarovalnice ali nominalni
znesek 100,000.000 tolarjev.
16.6.3. Odprava kršitev
Odredba
308. člen
Kadar Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora
ugotovi kršitve tega zakona oziroma na njegovi podlagi izdanih predpisov
oziroma drugih predpisov, ki urejajo poslovanje zavarovalnic, z odredbo
subjektu nadzora naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti, oziroma da
opravi ali opusti določena dejanja (v nadaljevanju: odprava kršitev).
Vsebina odredbe
309. člen
(1) Izrek odredbe mora obsegati:
1.
določen opis kršitev, katerih odprava je z odredbo naložena;
2.
rok, v katerem mora subjekt nadzora odpraviti kršitve in predložiti
poročilo o odpravi kršitev;
3.
način odprave kršitve, kadar Agencija za zavarovalni nadzor subjektu
nadzora naloži, da kršitve odpravi na določen način;
4.
listine oziroma dokaze o odpravi kršitev, kadar Agencija za zavarovalni
nadzor subjektu nadzora naloži, da o odpravi kršitev predloži določene listine
oziroma druge dokaze.
(2) Odredba mora biti obrazložena.
Predložitev poročila pooblaščenega revizorja o odpravi
kršitev
310. člen
Kadar Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi kršitve pri
vodenju poslovnih knjig, oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih je
dolžna voditi zavarovalnica, oziroma obsežnejše kršitve pri poslovanju
zavarovalnice, lahko zavarovalnici z odredbo naloži tudi, da o odpravi kršitev
predloži poročilo, s pozitivnim mnenjem pooblaščenega revizorja, da so
ugotovljene kršitve odpravljene.
Ugovor proti odredbi
311. člen
(1) Proti odredbi ima subjekt nadzora pravico vložiti ugovor
v roku 8 dni od vročitve.
(2) Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok
za odpravo kršitev, določen z odredbo, podaljša za čas od vložitve ugovora do
vročitve odločbe o ugovoru.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko Agencija za
zavarovalni nadzor z odredbo odloči, da ugovor ne zadrži izvršitve, kadar
zaradi narave kršitve z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati.
(4) O ugovoru mora Agencija za zavarovalni nadzor odločiti v
roku 15 dni od prejema ugovora.
Razlogi za ugovor
312. člen
Ugovor proti odredbi je dopusten iz naslednjih razlogov:
1.
če je odredbo izdala oseba, ki ni bila pristojna za izdajo odredbe;
2.
če kršitev, katere odprava je z odredbo naložena, ni podana;
3.
če dejanje oziroma opustitev, ki je bilo razlog za izdajo odredbe, nima
znakov kršitve;
4.
če odredbe ni mogoče izvršiti ali je ni mogoče izvršiti na način,
določen z odredbo;
5.
če bi izvršitev odredbe povzročila kakšno dejanje, ki je v nasprotju s
prisilnimi predpisi;
6.
če je bila z odredbo naložena odprava kršitev osebi, nad katero Agencija
za zavarovalni nadzor ni pristojna opravljati nadzora;
7.
če je z odredbo v nasprotju z zakonom naložena predložitev poročila
pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev;
8.
če je v odredbi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
Vsebina ugovora
313. člen
(1) Ugovor mora obsegati:
1.
navedbo odredbe, proti kateri se vlaga;
2.
izjavo, da se odredba izpodbija v celoti ali v določenem delu;
3.
razloge za ugovor;
4.
druge podatke, ki jih mora obsegati vsaka vloga.
(2) V ugovoru lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz
katerih izhaja, da kršitve, katerih odprava mu je bila z odredbo naložena, niso
podane in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanjih dejstev. Če
se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze
priložiti ugovoru.
(3) Če subjekt nadzora ugovoru ne priloži listinskih dokazov,
se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč Agencija za zavarovalni
nadzor pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(4) Po izteku roka za ugovor subjekt nadzora nima pravice navajati
novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Meje preizkusa odredbe
314. člen
Agencija za zavarovalni nadzor preizkusi odredbo v tistem
delu, v katerem se izpodbija z ugovorom in v mejah razlogov, navedenih in
obrazloženih v ugovoru.
Odločanje o ugovoru
315. člen
(1) O ugovoru odloča Agencija za zavarovalni nadzor z
odločbo.
(2) Pri odločanju o ugovoru lahko Agencija za zavarovalni
nadzor ugovor zavrže ali zavrne ali pa spremeni odredbo ali jo razveljavi.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor ugovor zavrže, če ugovor
ni dovoljen, če je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba.
(4) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da je podan
razlog iz 1., 2., 3. ali 6. točke 312. člena tega zakona, odpravi odredbo.
(5) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da je podan
razlog iz 4., 5., 7. ali 8. točke 312. člena tega zakona, glede na naravo
kršitve odpravi odredbo oziroma jo spremeni. Agencija za zavarovalni nadzor pri
odločanju o ugovoru odredbe ne sme spremeniti v škodo subjekta nadzora.
Poročilo o odpravi kršitev
316. člen
(1) Subjekt nadzora mora v roku, določenem z odredbo,
odpraviti ugotovljene kršitve in Agenciji za zavarovalni nadzor predložiti
poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu mora priložiti
listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve
odpravljene.
(2) V primeru iz 310. člena tega zakona, mora subjekt nadzora
poročilu o odpravi kršitev priložiti tudi poročilo pooblaščenega revizorja.
(3) Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih
dokazov oziroma poročila iz drugega odstavka tega člena izhaja, da so kršitve
odpravljene, izda Agencija za zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da
so kršitve, ugotovljene z odredbo, odpravljene.
16.6.4. Odvzem dovoljenja
Začetek postopka za odvzem dovoljenja
317. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor začne postopek za odvzem
dovoljenja, ki ga je izdala, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja
utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za odvzem dovoljenja, določen z
zakonom.
(2) O začetku postopka za odvzem dovoljenja, odloči Agencija
za zavarovalni nadzor z odločbo (v nadaljevanju: odločba o začetku postopka za
odvzem dovoljenja).
(3) Odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja mora
vsebovati:
1.
določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki naj bi bile razlog za
začetek postopka,
2.
navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je Agencija za
zavarovalni nadzor zaključila, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega
člena,
3.
obrazložitev odločitve o začetku postopka.
(3) V odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja
Agencija za zavarovalni nadzor določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni
in ne daljši od 30 dni šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v
katerem se subjekt nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v
nadaljevanju: izjava o razlogih za odvzem dovoljenja).
Izjava o razlogih za odvzem dovoljenja
318. člen
(1) V izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja lahko subjekt
nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem dovoljenja ni utemeljen in
predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se subjekt
nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti izjavi.
(2) Če subjekt nadzora izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja
ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe tega zakona o
nepopolnih vlogah, temveč Agencija za zavarovalni nadzor pri odločanju upošteva
zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(3) Po izteku roka za izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja
subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih
dokazov.
Odločanje o odvzemu dovoljenja
319. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor mora odločiti o odvzemu
dovoljenja v roku 30 dni od prejema izjave o razlogih za odvzem dovoljenja
oziroma od izteka roka za takšno izjavo.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor sme odločati o odvzemu
dovoljenja samo zaradi tistih dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je
izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, in samo na podlagi
tistih listin in drugih dokazov, ki so bili navedeni v odločbi o začetku
postopka, in ki jih je izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja priložil subjekt
nadzora.
Ustavitev postopka
320. člen
Agencija za zavarovalni nadzor ustavi postopek za odvzem
dovoljenja:
1.
če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 319. člena tega zakona
zaključi, da dejanje, ravnanje oziroma okoliščine, zaradi katerih je izdala
odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, nimajo znakov razloga za
odvzem dovoljenja, ali
2.
če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 319. člena tega zakona
zaključi, da ni dokazano, da je subjekt nadzora storil dejanje, oziroma da so
podane okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za
odvzem dovoljenja.
Odločba o odvzemu dovoljenja
321. člen
(1) Izrek odločbe o odvzemu dovoljenja mora obsegati:
1.
odločitev o odvzemu dovoljenja, z označbo številke in datuma izdaje
dovoljenja,
2.
firmo in sedež oziroma ime in priimek in datum rojstva subjekta nadzora,
ki mu je dovoljenje odvzeto,
3.
določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za odvzem
dovoljenja.
(2) Odločba o odvzemu dovoljenja mora biti obrazložena.
Preklic pogojnega odvzema dovoljenja
322. člen
Za postopek preklica pogojnega odvzema dovoljenja se smiselno
uporabljajo določbe tega podrazdelka o postopku odvzema dovoljenja.
16.7. Postopek odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij
Uporaba določb
323. člen
(1) Določbe tega razdelka se uporabljajo v postopku odločanja
o izdaji dovoljenj oziroma soglasij, o katerih odloča Agencija za zavarovalni
nadzor, kolikor zakon za posamezen postopek izdaje dovoljenja oziroma soglasja
ne določa drugače.
(2) Če ni v tem razdelku posebnih določb, veljajo v postopku
odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij skupne določbe poglavja o
postopku odločanja Agencije za zavarovalni nadzor.
Taksa za odločanje
324. člen
Za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj oziroma soglasij
morajo vložniki plačati takso, določeno s tarifo Agencije za zavarovalni
nadzor.
Stranka v postopku
325. člen
(1) Stranka v postopku je vložnik zahteve za izdajo
dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljevanju: vložnik zahteve).
(2) Stranka v postopku je tudi oseba, katere pravni interes
utegne biti z odločbo Agencije za zavarovalni nadzor prizadet, če svojo
udeležbo v postopku priglasi s pisno vlogo.
(3) Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
Začetek postopka
326. člen
(1) Postopek se začne z vložitvijo zahteve za izdajo
dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljevanju: zahteva).
(2) Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega
organa, začne Agencija za zavarovalni nadzor postopek samo, kadar tako določa
zakon.
Vsebina zahteve
327. člen
(1) Zahteva mora obsegati:
1.
firmo, sedež in matično številko vložnika zahteve,
2.
določen zahtevek za izdajo dovoljenja oziroma soglasja,
3.
druge podatke, določene z zakonom.
(2) Zahtevi je potrebno priložiti listine, določene z
zakonom, in druge listine, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za izdajo
dovoljenja, ter dokaz o plačilu takse za odločitev o zahtevi.
Procesne predpostavke za odločanje
328. člen
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve Agencija za
zavarovalni nadzor preizkusi ali so izpolnjene procesne predpostavke za
odločanje o zahtevi:
1.
ali je zahtevo vložila upravičena oseba,
2.
ali zahteva obsega podatke, ki jih mora obsegati,
3.
ali so zahtevi priložene predpisane listine,
4.
ali je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila za
delo Agencije za zavarovalni nadzor,
5.
ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene
za odločanje o vsaki vlogi.
(2) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da procesne
predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti,
ki jih ni mogoče odpraviti, z odločbo zavrže zahtevo.
(3) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da procesne
predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti
mogoče odpraviti, naloži vložniku s sklepom, da pomanjkljivosti odpravi. V
sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni
in ne daljši kot petnajst dni.
(4) Če vložnik v primeru iz tretjega odstavka tega člena
pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, Agencija za zavarovalni nadzor z
odločbo zavrže zahtevo.
(5) Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena ni posebnega
postopka sodnega varstva.
(6) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje
zavarovalnih poslov oziroma za združitev mora Agencija za zavarovalni nadzor
izdati sklep iz tretjega odstavka tega člena v dveh mesecih od prejema vloge, v
vseh ostalih primerih pa v tridesetih dneh od prejema vloge.
Rok za odločitev
329. člen
(1) O zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje
zavarovalnih poslov ali za združitev mora Agencija za zavarovalni nadzor
odločiti v roku treh mesecev od prejema zahteve za izdajo dovoljenja, o ostalih
zahtevah pa v roku dveh mesecev od prejema zahteve za izdajo dovoljenja oziroma
soglasja.
(2) Če je Agencija za zavarovalni nadzor izdala sklep iz
šestega odstavka 328. člena tega zakona, rok iz prvega odstavka tega člena ne
teče od vročitve sklepa do izteka roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do
prejema dopolnitve oziroma poprave vloge, če je ta dopolnjena v roku, določenim
s sklepom.
16.8. Izvršitev odločb nadzornega organa
Odločbe, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti
330. člen
Dokončne odločbe Agencije za zavarovalni nadzor, ki se
glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog Agencije za
zavarovalni nadzor.
Odredba o odpravi kršitev
331. člen
Odredbe o odpravi kršitev ni mogoče prisilno izvršiti.
17. ZAVAROVALNI IN POZAVAROVALNI POOLI
Zavarovalni in pozavarovalni pooli
332. člen
(1) Dve ali več zavarovalnic lahko ustanovi zavarovalni
oziroma pozavarovalni pool za opravljanje zavarovalnih oziroma pozavarovalnih
poslov, ki krijejo nevarnosti velikih premoženjskih škod, škod iz odgovornosti
za jedrsko škodo, proizvajalčeve odgovornosti za farmacevtske izdelke oziroma
drugih velikih škod.
(2) Za zavarovalni oziroma pozavarovalni pool se uporabljajo
določbe ZGD o gospodarskem interesnem združenju, če ni v tem členu drugače
določeno.
(3) Za zavarovalni oziroma pozavarovalni pool se smiselno
uporabljajo določbe 3. poglavja ter 5. do 12. poglavja tega zakona, razen
določbe prvega odstavka 163. člena tega zakona.
18. SLOVENSKO ZAVAROVALNO ZDRUŽENJE
Slovensko zavarovalno združenje
333. člen
(1) Zavarovalnice se združijo v Slovensko zavarovalno
združenje.
(2) Za Slovensko zavarovalno združenje se uporabljajo določbe
ZGD o gospodarskem interesnem združenju, če ni v tem členu drugače določeno.
(3) Slovensko zavarovalno združenje:
1.
opravlja posle, predvidene s sprejetimi mednarodnimi sporazumi o
zavarovanju lastnikov motornih vozil proti odgovornosti (zelena karta) in
predstavlja zavarovalnice v mednarodnih organizacijah zavarovalnic v zvezi s
temi posli,
2.
sprejema zavarovalne statistične standarde,
3.
opravlja naloge v zvezi s škodnim skladom za izplačilo škod, ki jih
povzročijo vozniki neznanih in nezavarovanih motornih vozil ter priklopnikov in
nezavarovanih zrakoplovov,
4.
opravlja naloge skupnega pomena za zavarovalnice, določene v pogodbi o
ustanovitvi oziroma statutu, oziroma za katere ga pooblastijo članice.
(4) Slovensko zavarovalno združenje organizira izobraževanje
ter opravlja preizkuse strokovnih znanj za opravljanje poslov zavarovalnega
zastopanja oziroma posredovanja iz 1. točke drugega odstavka 230. člena tega
zakona.
(5) Za opravljanje poslov Slovenskega zavarovalnega združenja
iz 3. točke tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 70.
člena, 116. člena, prvega odstavka 137. člena ter 8., 10. in 11. poglavja tega zakona.
(6) V primeru iz četrtega odstavka tega člena se za nadzor
nad organiziranjem izobraževanj in opravljanjem preizkusov znanj smiselno
uporabljajo določbe 172., 173., 175, 177., 179. in 180. člena tega zakona.
19. PRAVO, KI SE UPORABI ZA ZAVAROVALNO POGODBO
Uporaba določb
334. člen
(1) Določbe tega poglavja veljajo za določanje prava za
zavarovalne pogodbe z mednarodnim elementom kadar zavarovanje krije nevarnosti
v Republiki Sloveniji oziroma državi članici.
(2) Če ni v tem poglavju drugače določeno se za določanje
prava za zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe
splošnega zakona, ki ureja pravila o določanju prava za razmerja z mednarodnim
elementom.
(3) Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za pozavarovalne
pogodbe.
Napotilo na materialnopravne določbe tujega prava
335. člen
(1) Če določbe tega poglavja napotujejo na tuje pravo, se
upoštevajo samo materialnopravne določbe tega prava, ki urejajo vsebino
pravnega razmerja, in ne določbe tega prava o napotilu na drugo pravo.
(2) Če obsega posamezna država, katere pravo je treba
uporabiti, več delov, na katerih veljajo različne določbe iz prvega odstavka
tega člena, se pri uporabi določb tega poglavja vsak tak del države šteje za
samostojno državo.
Tuje pravo, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi
336. člen
Določbe tega poglavja ne izključujejo uporabe določb tega
oziroma drugih zakonov, ki na prisilen način urejajo vsebino pravnega razmerja
na podlagi zavarovalne pogodbe, ne glede na to, katero pravo se uporabi.
Avtonomija strank pri izbiri prava za premoženjska
zavarovanja
337. člen
Za zavarovalno pogodbo se v primeru premoženjskih zavarovanj
uporabi pravo, ki ga izbereta pogodbeni stranki, če je izbira prava v skladu s
338. členom tega zakona.
Omejitev avtonomija strank pri izbiri prava za
premoženjska zavarovanja
338. člen
(1) Če ima zavarovalec sedež oziroma bivališče v Republiki
Sloveniji in premoženjsko zavarovanje krije nevarnosti v Republiki Sloveniji,
se za zavarovalno pogodbo uporabi pravo Republike Slovenije.
(2) Če ima zavarovalec sedež oziroma bivališče v državi
članici in premoženjsko zavarovanje krije nevarnosti v tej državi, lahko
stranki izbereta pravo druge države, če pravo države članice dovoljuje izbiro
drugega prava.
(3) Če ima zavarovalec sedež oziroma bivališče v državi
članici in premoženjsko zavarovanje krije nevarnosti v Republiki Sloveniji,
lahko stranki za zavarovalno pogodbo izbereta bodisi pravo Republike Slovenije
bodisi pravo države članice, v kateri ima zavarovalec sedež oziroma bivališče,
razen če pravo te države dovoljuje izbiro drugega prava.
(4) Če ima zavarovalec sedež oziroma bivališče v Republiki
Sloveniji in premoženjsko zavarovanje krije nevarnosti v državi članici, lahko
stranki za zavarovalno pogodbo izbereta bodisi pravo Republike Slovenije bodisi
pravo države članice, v kateri zavarovanje krije nevarnosti, razen če pravo te
države dovoljuje izbiro drugega prava.
(5) Če premoženjsko zavarovanje krije nevarnosti povezane z
gospodarsko dejavnostjo, ki jo opravlja zavarovalec, in zavarovanje krije
nevarnosti v več kot eni državi članici oziroma v Republiki Sloveniji in vsaj
eni državi članici, lahko stranki za zavarovalno pogodbo izbereta pravo
katerekoli države članice, v kateri zavarovanje krije nevarnosti, oziroma
Republike Slovenije, razen če pravo vsaj ene izmed držav članic, v kateri
zavarovanje krije nevarnosti, dovoljuje izbiro drugega prava.
(6) Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena
lahko stranki za zavarovalno pogodbo v primeru premoženjskih zavarovanj,
izbereta pravo katerekoli države v naslednjih primerih:
1.
za zavarovanja iz 4. do 7., 11. in 12. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona,
2.
za zavarovanja iz 14. in 15. točke drugega odstavka 2. člena tega
zakona, če zavarovalec opravlja gospodarsko dejavnost in se nevarnosti, ki jih
krijejo ta zavarovanja nanašajo na to dejavnost,
3.
za zavarovanja iz 3., 8., 9., 10., 13. in 16. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona, če zavarovalec izpolnjuje najmanj dva od
naslednjih pogojev:
-
njegova bilančna vsota presega 1.240,000.000 tolarjev,
-
njegov letni prihodek presega 2.560,000.000 tolarjev,
-
število zaposlenih pri njem presega 250.
Pravo, ki se uporabi za premoženjska zavarovanja, če
stranki nista izbrali prava
339. člen
Če stranki za zavarovalno pogodbo v primeru premoženjskih
zavarovanj nista izbrali prava, ki naj se uporabi, oziroma sta to pravo izbrali
v nasprotju s 338. členom tega zakona, se za zavarovalno pogodbo uporabi:
1.
pravo države članice, v kateri zavarovanje krije nevarnosti, če ima
zavarovalec tudi sedež oziroma bivališče v tej državi,
2.
v drugih primerih pravo države, ki je z zavarovanjem v najtesnejši
zvezi; pri tem se šteje, da je z zavarovanjem v najtesnejši zvezi pravo države,
v kateri je ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovanje krilo nevarnosti.
Pravo, ki se uporabi za življenska zavarovanja
340. člen
(1) Če ima zavarovalec bivališče v Republiki Sloveniji se za
zavarovalno pogodbo življenjskega zavarovanja uporabi pravo Republike
Slovenije.
(2) Če ima zavarovalec bivališče v državi članici, se za
zavarovalno pogodbo življenjskega zavarovanja uporabi pravo te države.
(3) Ne glede na določbo prvega oziroma drugega odstavka tega
člena lahko stranki za zavarovalno pogodbo izbereta pravo države, katere
državljan je zavarovalec.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko
stranki izbereta pravo druge države, če pravo države članice, v kateri ima
zavarovalec bivališče, dovoljuje izbiro drugega prava.
20. KAZENSKE DOLOČBE
Hujše kršitve zavarovalnice
341. člen
(1) Z denarno kaznijo od 20,000.000 do 100,000.000 tolarjev
se za gospodarski prestopek kaznuje zavarovalnica:
1.
če v nasprotju s 14. členom opravlja druge dejavnosti, razen
zavarovalnih poslov;
2.
če opravlja zavarovalne posle, v zavarovalnih vrstah, v katerih ni
pridobila dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor (prvi odstavek 67. člena);
3.
če prične opravljati zavarovalne posle v državi članici v nasprotju z
88. členom tega zakona;
4.
če ustanovi podružnico v tujini ne da bi za ustanovitev podružnice
pridobila dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor (drugi odstavek 92. člena);
5.
če Agenciji za zavarovalni nadzor ne poroča o merjenju tveganj z vsebino
v rokih in na način, določen s predpisom, izdanim na podlagi 9. točke 109.
člena tega zakona;
6.
če nalaga kritno premoženje v nasprotju z določbami 120. do 124. člena
tega zakona oziroma predpisom, izdanim na njihovi podlagi;
7.
če ne oblikuje kritnega sklada oziroma upravlja s premoženjem kritnega
sklada v nasprotju z določbami 125. do 133. člena tega zakona oziroma
predpisom, izdanim na njihovi podlagi;
8.
če nadrejeni zavarovalnici, oziroma nadrejenemu zavarovalnemu oziroma
mešanemu zavarovalnemu holdingu v zavarovalni skupini ne sporoča podatkov iz
prvega odstavka 146. člena tega zakona;
9.
če Agenciji za zavarovalni nadzor ne poroča o poslih v skupini v skladu
s 147. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi;
10. če
kot nadrejena zavarovalnica v zavarovalni skupini ne sestavlja poročila o
prilagojenih kapitalskih zahtevah oziroma ne poroča Agenciji za zavarovalni
nadzor v skladu s 148. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na njegovi
podlagi;
11. če
vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske
postavke ali sestavlja računovodska poročila v nasprotju s 155. do 159. členom
tega zakona oziroma predpisom, izdanim na podlagi 160. člena tega zakona;
12. če
ne organizira notranje revizije v skladu s 161. do 166. členom tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za
gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori
gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
Lažje kršitve zavarovalnice
342. člen
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se
za gospodarski prestopek kaznuje zavarovalnica:
1.
če ne poroča Agenciji za zavarovalni nadzor v skladu s prvim oziroma
tretjim odstavkom 176. člena tega zakona oziroma predpisom, izdanim na podlagi
177. člena tega zakona;
2.
če pooblaščeni osebi ne omogoči pregleda na način, določen v 301. do
306. členu tega zakona;
3.
če Agenciji za zavarovalni nadzor ne predloži nerevidiranega letnega
poročila v roku treh oziroma štirih mesecev po preteku koledarskega leta (drugi
oziroma tretji odstavek 158. člena);
4.
če Agenciji za zavarovalni nadzor ne predloži revidiranega letnega
poročila v roku, določenem v drugem oziroma tretjem odstavku 167. člena tega
zakona;
5.
če krši določbe 83. do 86. člena tega zakona;
6.
če krši določbe 228. oziroma prvega odstavka 230. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za
gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori
gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
Kršitve člana uprave oziroma nadzornega sveta
343. člen
(1) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje član uprave zavarovalnice:
1.
ki ne obvesti nemudoma nadzornega sveta zavarovalnice o okoliščinah iz
27. člena tega zakona;
2.
ki ne obvesti nemudoma Agencije za zavarovalni nadzor o okoliščinah iz
drugega odstavka 176. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje član nadzornega sveta zavarovalnice, ki ne obvesti nemudoma
Agencije za zavarovalni nadzor o okoliščinah iz tretjega odstavka 31. člena
tega zakona.
Kršitve zavarovalne zastopniške družbe
344. člen
(1) Z denarno kaznijo od 500.000 do 3,000.000 tolarjev se za
gospodarski prestopek kaznuje zavarovalna zastopniška družba:
1.
če krši določbe 83. do 86. člena tega zakona;
2.
če krši določbe 228. oziroma prvega odstavka 229. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za
gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba zavarovalne zastopniške družbe,
ki stori gospodarskih prestopek iz prvega odstavka tega člena.
Kršitve zavarovalne posredniške družbe
345. člen
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se
za gospodarski prestopek kaznuje zavarovalna posredniška družba:
1.
če krši določbe 221. do 226. člena tega zakona;
2.
če Agenciji za zavarovalni nadzor ne poroča o podatkih iz 239. člena
tega zakona, z vsebino, v rokih in na način, določen s predpisom, izdanim na
podlagi 3. točke 233. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 3,000.000 tolarjev se za
gospodarski prestopek kaznuje zavarovalna posredniška družba:
1.
če krši določbe 83. do 86. člena tega zakona;
2.
če krši določbe 228. oziroma prvega odstavka 230. člena tega zakona.
(3) Z denarno kaznijo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za
gospodarski prestopek kaznuje odgovorna zavarovalne posredniške družbe, ki
stori gospodarskih prestopek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za
gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba zavarovalne posredniške družbe,
ki stori gospodarskih prestopek iz drugega odstavka tega člena.
Kršitve zavarovalnega holdinga
346. člen
(1) Z denarno kaznijo od 20,000.000 do 100,000.000 tolarjev
se za gospodarski prestopek kaznuje zavarovalni holding,
1.
če Agenciji za zavarovalni nadzor ne poroča o poslih v skupini v skladu
s 147. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi;
2.
če kot nadrejeni zavarovalni holding v zavarovalni skupini ne sestavlja
poročila o prilagojenih kapitalskih zahtevah oziroma ne poroča Agenciji za
zavarovalni nadzor v skladu s 149. členom tega zakona oziroma predpisom,
izdanim na njegovi podlagi;
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za
gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba zavarovalnega holdinga, ki stori
gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
Kršitve drugih oseb
347. člen
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se
za gospodarski prestopek kaznuje pravna oseba:
1.
če opravlja zavarovalne posle v nasprotju s prepovedjo iz 4. člena tega
zakona;
2.
če opravlja storitve zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja v
nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 227. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za
gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje fizična oseba:
1.
če opravlja zavarovalne posle v nasprotju s prepovedjo iz 4. člena tega
zakona;
2.
če opravlja storitve zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja v
nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 227. člena tega zakona.
Kršitve revizorja
348. člen
Z denarno kaznijo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje revizor, ki ne obvesti nemudoma Agencije za zavarovalni nadzor
o okoliščinah iz 168. člena tega zakona.
Kršitve pooblaščenega aktuarja
349. člen
Z denarno kaznijo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje pooblaščeni aktuar, ki ne obvesti nemudoma Agencije za
zavarovalni nadzor o okoliščinah iz četrtega odstavka 76. člena tega zakona.
Kršitve izrednega upravitelja
350. člen
Z denarno kaznijo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje izredni upravitelj:
1.
če v treh mesecih po imenovanju Agenciji za zavarovalni nadzor ne izroči
poročila o finančnem stanju in pogojih poslovanja zavarovalnice v izredni
upravi (prvi odstavek 190. člena);
2.
če v devetih mesecih po imenovanju Agenciji za zavarovalni nadzor ne
izroči poročila iz drugega odstavka 190. člena tega zakona;
3.
če v primeru iz prvega odstavka 191. člena tega zakona ne objavi sklica
skupščine z dnevnim redom in v roku iz drugega odstavka 191. člena tega zakona.
Kršitve v zvezi z varovanjem zaupnih podatkov
351. člen
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se
kaznuje zavarovalnica, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov iz 153.
člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za
gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori gospodarski
prestopek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 450.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje fizična oseba iz prvega odstavka 153. člena tega zakona, ki
krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov.
_________
Zakon o zavarovalništvu
– ZZavar (Uradni list RS, št. 13/00) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»21. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Agencija za
zavarovalni nadzor
352. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor prične z opravljanjem
nalog in pristojnosti po tem zakonu ko Vlada Republike Slovenije imenuje
predsednika in člane strokovnega sveta ter direktorja.
(2) Minister, pristojen za finance, mora v roku enega meseca
od uveljavitve tega zakona Vladi Republike Slovenije predlagati imenovanje
predsednika in članov strokovnega sveta in direktorja. Vlada Republike
Slovenije mora o imenovanju odločiti v roku enega meseca od prejema predloga za
imenovanje.
(3) Z dnem imenovanja iz prvega odstavka tega člena se ukine
Urad za zavarovalni nadzor Republike Slovenije.
(4) Delavci Urada za zavarovalni nadzor Republike Slovenije
nadaljujejo z delom v Agenciji za zavarovalni nadzor.
(5) Po imenovanju predsednika in članov strokovnega sveta je
Agencija za zavarovalni nadzor pristojna za odločanje o vseh zahtevah za izdajo
dovoljenj, o katerih Urad za zavarovalni nadzor Republike Slovenije še ni izdal
odločbe.
(6) Ministrstvo, pristojno za finance, zagotovi finančne,
tehnične in druge materialne pogoje za začetek dela Agencije za zavarovalni
nadzor.
Uskladitev
zavarovalnic
353. člen
(1) Zavarovalnice, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona
dovoljenje za poslovanje, nadaljujejo s poslovanjem kot zavarovalnice po tem
zakonu v mejah poslov na podlagi obstoječega dovoljenja.
(2) Zavarovalnice iz prvega odstavka tega člena morajo v roku
enega leta od uveljavitve tega zakona:
1.
uskladiti delnice s prvim in tretjim odstavkom 17. člena tega zakona, če
so organizirane kot zavarovalne delniške družbe;
2.
zagotoviti, da člani uprave pridobijo dovoljenje Agencije za zavarovalni
nadzor za opravljanje funkcije člana uprave oziroma za člana uprave imenovati
osebo, ki je pridobila takšno dovoljenje;
3.
uskladiti svoje poslovanje z drugimi določbami tega zakona, če ni za
uskladitev s posameznimi določbami v četrtem in petem odstavku tega člena
določen daljši rok.
(3) Ne glede na določbo 2. točke prejšnjega odstavka se za
osebo, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja funkcijo člana uprave
zavarovalniške delniške družbe in je to funkcijo opravljala najmanj štiri leta
pred uveljavitvijo tega zakona, šteje, da je dovoljenje za opravljanje te
funkcije pridobila z dnem uveljavitve tega zakona.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka mora zavarovalnica,
za katero se uporabljajo določbe zakona o lastninskem preoblikovanju
zavarovalnic, uskladiti svoje poslovanje z določbami tega zakona o osnovnem
kapitalu v roku enega leta po vpisu pravnih posledic lastninskega
preoblikovanja te zavarovalnice v sodni register.
(5) Zavarovalnice se morajo uskladiti z naslednjimi določbami
tega zakona v naslednjih rokih:
1.
s 4. točko 139. člena do 1. 1. 2002; do takrat morajo višini
zavarovalno‑tehničnih rezervacij izračunavati polletno,
2.
s prvim odstavkom 122. člena tega zakona do 1. 1. 2003,
3.
z 228. členom v roku iz 356. oziroma 357. člena tega zakona,
4.
s prvim odstavkom 230. člena tega zakona v roku enega leta, šteto od
dne, ko Agencija za zavarovalni nadzor izda predpis iz 1. točke 233. člena tega
zakona.
(6) Zavarovalnica iz prvega odstavka tega člena mora Agenciji
za zavarovalni nadzor v roku enega leta od uveljavitve tega zakona predložiti
poročilo o uskladitvah iz drugega odstavka tega člena. Poročilu mora priložiti:
1.
statut v obliki overjenega notarskega zapisa,
2.
izpisek delničarjev iz centralnega registra nematerializiranih
vrednostnih papirjev za imetnike kvalificiranih deležev,
3.
opis organizacije notranje revizije in pravila poslovanja notranje
revizije,
4.
druge dokaze o uskladitvah, ki jih zahteva Agencija za zavarovalni
nadzor.
(7) Če zavarovalnica ravna v nasprotju z drugim oziroma
šestim odstavkom tega člena lahko Agencija za zavarovalni nadzor začne postopek
prisilne likvidacije po določbah tega zakona.
(8) Če iz poročila iz šestega odstavka tega člena in poročilu
priloženih dokazov izhaja, da se je zavarovalnica uskladila z določbami iz
drugega odstavka tega člena, izda Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici
dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov z vsebino, določeno v 67. členu
tega zakona.
Uskladitev
zavarovalnic, ki opravljajo življenjska in premoženjska zavarovanja
354. člen
(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 353. člena tega
zakona se zavarovalnica, ki na dan uveljavitve tega zakona na podlagi
obstoječega dovoljenja opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini
življenjskih in premoženjskih zavarovanj, ni dolžna uskladiti z drugim
odstavkom 14. člena tega zakona.
(2) Če zavarovalnica v skladu s prvim odstavkom tega člena
opravlja zavarovalne posle v skupini življenjskih in premoženjskih zavarovanj,
se določbe tega zakona zanjo uporabljajo na naslednji način:
1.
zajamčeni kapital se izračunava kot seštevek zajamčenega kapitala za
premoženjska zavarovanja (drugi v zvezi s četrtim odstavkom 112. člena tega
zakona) in zajamčenega kapitala za življenjska zavarovanja (tretji odstavek
112. člena tega zakona);
2.
zavarovalnica mora voditi poslovne knjige in sestavljati računovodska in
poslovna poročila ločeno za premoženjska in življenjska zavarovanja, ki jih
opravlja.
Uskladitev poslovanja
Slovenske izvozne družbe
355. člen
Kolikor s posebnimi predpisi ni drugače določeno, se za
poslovanje Slovenske izvozne družbe, d.d. Ljubljana na področju zavarovanja za
njen lasten račun v obdobju do članstva Republike Slovenije v Evropskih
skupnostih smiselno uporabljajo določbe 1. do 5. člena, 8. člena, 13. do 15.
člena, 65. do 72. člena, 74. do 91. člena, 104. člena, 109. in 110. člena, 112. do 116. člena, 118. in 119. člena, 134. do 141. člena, 154. do 171. člena,
175. do 183. člena, 214. do 240. člena, 331. in 332. člena, 352. člena ter 359. do 361. člena tega zakona.
Uskladitev
zavarovalnih zastopniških družb
356. člen
(1) Zavarovalne zastopniške družbe, ki ob uveljavitvi tega
zakona opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja morajo v roku šestih
mesecev od uveljavitve tega zakona uskladiti svoje poslovanje z določbami tega
zakona, če ni za uskladitev s posameznimi določbami v naslednjem odstavku tega
člena določen daljši rok.
(2) Zavarovalne zastopniške družbe se morajo uskladiti s
prvim odstavkom 230. člena tega zakona v roku enega leta, šteto od dne, ko
Agencija za zavarovalni nadzor izda predpis iz 1. točke 233. člena tega zakona.
(3) Za zavarovalne zastopniške družbe iz prvega odstavka tega
člena se smiselno uporabljajo določbe šestega do osmega odstavka 353. člena
tega zakona.
Uskladitev
zavarovalnih posredniških družb
357. člen
(1) Zavarovalne posredniške družbe, ki ob uveljavitvi tega
zakona opravljajo dejavnost zavarovalnega posredovanja morajo v roku enega leta
od uveljavitve tega zakona uskladiti svoje poslovanje z določbami tega zakona,
če ni za uskladitev s posameznimi določbami v naslednjem odstavku tega člena
določen daljši rok.
(2) Zavarovalne posredniške družbe se morajo uskladiti s
prvim odstavkom 230. člena tega zakona v roku enega leta, šteto od dne, ko
Agencija za zavarovalni nadzor izda predpis iz 1. točke 233. člena tega zakona.
(3) Za zavarovalne posredniške družbe iz prvega odstavka tega
člena se smiselno uporabljajo določbe šestega do osmega odstavka 353. člena
tega zakona.
Zavarovalni zastopniki
in posredniki
358. člen
Za osebe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona dopolnjena
tri leta delovne dobe na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika ali
posrednika, se šteje, da so pridobile dovoljenje za opravljanje poslov
zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja po tem zakonu.
Pooblaščeni aktuarji
359. člen
Za osebe, ki so do uveljavitve tega zakona pridobile naziv
pooblaščeni aktuar po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, se
šteje, da so pridobile naziv pooblaščeni aktuar po tem zakonu.
Postopki
360. člen
Vsi postopki za pridobitev dovoljenj in soglasij, ki so bili
začeti pred uveljavitvijo tega zakona, in v katerih je po petem odstavku 352.
člena tega zakona za odločanje pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, se
dokončajo po določbah tega zakona.
Izdaja predpisov
361. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor mora v roku šestih mesecev
od imenovanja predsednika in članov strokovnega sveta in direktorja izdati
predpise na podlagi tega zakona.
(2) Do izdaje predpisov na podlagi tega zakona se smiselno
uporabljajo predpisi izdani na podlagi zakona iz prvega odstavka 362. člena
tega zakona
Razveljavitev
predpisov
362. člen
(1) Z dnem ko začne veljati ta zakon preneha veljati zakon o
zavarovalnicah (Uradni list RS, št. 64/94, 35/95 – pop. in 22/97).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati vsi
predpisi, izdani na podlagi določb zakona iz prvega odstavka tega člena.
Uveljavitev posameznih
določb zakona
363. člen
(1) Določbe petega odstavka 18. člena, 2. do 4. točke petega
odstavka 80. člena, tretjega do desetega odstavka 82. člena, 87. do 91. člena,
93. do 96. člena, 99. člena, 2. točke tretjega odstavka 101. člena, 102. člena,
103. člena, 240. člena in 241. člena tega zakona začnejo veljati z dnem
polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropskih skupnostih.
(2) Do uveljavitve določb iz prvega odstavka tega člena, se:
1.
za odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža osebe
države članice uporablja tretji odstavek 19. člena tega zakona.
2.
za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnic v državah članicah uporablja
določba 92. člena tega zakona,
3.
za opravljanje storitev zavarovalnic držav članic v Republiki Sloveniji
uporabljajo določbe 97. in 98. člena tega zakona,
4.
za posredovanje podatkov nadzornim organom držav članic uporabljajo
določba 3. točke tretjega odstavka 101. člena tega zakona.
5.
za zavarovalne zastopniške oziroma posredniške družbe držav članic
uporabljajo določbe 242. in 243. člena tega zakona.
Uveljavitev zakona
364. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, če ni v 363. členu tega zakona drugače določeno.«.
_________
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu –
ZZavar-A (Uradni list
RS, št. 21/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»3. člen
Do ureditve obdavčenja izravnalnih rezervacij v zakonu, ki
ureja davek od dobička pravnih oseb, se znesek, ki ga v tekočem letu
zavarovalnica namenja za oblikovanje izravnalnih rezervacij nad ravnijo
določeno v osmem in devetem odstavku 1. člena tega zakona všteva v davčno
osnovo za izračun davka od dobička.
4. člen
V primeru prenehanja obveznosti oblikovanja izravnalnih
rezervacij po prvem in četrtem odstavku 1. člena tega zakona zavarovalnica
zmanjša izravnalne rezervacije v naslednjih petih letih, in sicer vsako leto za
eno petino zneska oblikovanih izravnalnih rezervacij, doseženega ob prenehanju
pogojev za njihovo oblikovanje.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.