Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o sodniški službi obsega:
-
Zakon
o sodniški službi – ZSS (Uradni list RS, št. 19/94 z
dne 13. 4. 1994),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi – ZSS-A
(Uradni list RS, št. 8/96 z dne 12. 2. 1996),
-
Zakon o dopolnitvah zakona o sodniški službi – ZSS-B
(Uradni list RS, št. 24/98 z dne 27. 3. 1998),
-
Zakon o spremembi zakona o sodniški službi – ZSS-C
(Uradni list RS, št. 48/01 z dne 13.6.2001),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi – ZSS-D
(Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002),
-
Zakon
o preprečevanju korupcije – ZPKor (Uradni list RS, št.
2/04 z dne 15. 1. 2004),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o sodniški službi – ZSS-E
(Uradni list RS, št. 71/04 z dne 30. 6. 2004),
-
Zakon o sodniški službi (uradno prečiščeno
besedilo) – ZSS-UPB1
(Uradni list RS, št. 23/05 z dne 10. 3. 2005),
-
Odločbo o ugotovitvi neskladja Zakona o
sodniški službi z Ustavo (Uradni list RS, št. 47/05 z dne 13. 5. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi – ZSS-F
(Uradni list RS, št. 17//06 z dne 17. 2. 2006),
-
Zakon o sodniški službi (uradno prečiščeno besedilo) – ZSS-UPB2 (Uradni list RS,
št. 41//06 z dne 18. 4. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi – ZSS-G
(Uradni list RS, št. 127/06 z dne 7. 12. 2006),
-
Odločbo o delni ugotovitvi neustavnosti Zakona
o sodniški službi, Zakona o državnem tožilstvu, Zakona o državnem
pravobranilstvu, Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Odloka o plačah
funkcionarjev (Uradni list RS, št. 1/07 z dne 5. 1. 2007),
-
Zakon o sodniški službi (uradno prečiščeno
besedilo) – ZSS-UPB3
(Uradni list RS, št. 27/07 z dne 26. 3. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi – ZSS-H
(Uradni list RS, št. 57/07 z dne 29. 6. 2007),
-
Zakon o sodniški službi (uradno prečiščeno
besedilo) – ZSS-UPB4 (Uradni
list RS, št. 94/07 z dne 16. 10. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi – ZSS-I
(Uradni list RS, št. 91/09 z dne 13. 11. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi – ZSS-J
(Uradni list RS, št. 33/11 z dne 3. 5. 2011),
-
Zakon o dopolnitvi
Zakona o sodniški službi – ZSS-K (Uradni
list RS, št. 46/13 z dne 29.
5. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi – ZSS-L (Uradni
list RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013),
-
Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona
o sodniški službi – ZSS-L (Uradni list RS, št. 69/13 z dne 23. 8. 2013),
-
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih
stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 – ZUPPJS15 (Uradni
list RS, št. 95/14 z dne 29. 12. 2014),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodniški službi – ZSS-M (Uradni
list RS, št. 17/15 z dne 13. 3. 2015),
-
Zakon o sodnem svetu – ZSSve (Uradni list RS, št. 23/17 z dne 5.
5. 2017),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem
tožilstvu – ZDT-1C (Uradni
list RS, št. 36/19 z dne 7. 6. 2019),
-
Odločbo o ugotovitvi,
da je drugi odstavek 74. člena Zakona o sodniški službi v neskladju z
Ustavo, in razveljavitvi 76.a člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 34/23 z dne
24. 3. 2023),
-
Zakon o dopolnitvi
Zakona o sodniški službi – ZSS-N (Uradni
list RS, št. 76/23 z dne 12. 7. 2023).
ZAKON
o
sodniški službi (ZSS)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 25)
I. poglavje
TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Sodnica oziroma sodnik (v nadaljnjem
besedilu: sodnik), izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga
zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta
zakon.
Sodnik je v službenem razmerju z Republiko
Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: sodniška služba).
1.a člen
Sodniška služba se na sodniškem mestu
opravlja v sodniških nazivih okrajni sodnik, okrožni sodnik, višji sodnik,
vrhovni sodnik oziroma na položajih okrajni sodnik svetnik, okrožni sodnik
svetnik, višji sodnik svetnik in vrhovni sodnik svetnik.
2. člen
Sodnik mora pri uresničevanju svojih pravic
vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled
sodniške službe.
Sodnik se mora posvečati svoji službi s
polno predanostjo in izpolnjevati svoje obveznosti po svojih najboljših močeh.
2.a člen
Sodnik mora biti osebnostno primeren za
opravljanje sodniške funkcije.
Ni osebnostno primeren za opravljanje
sodniške funkcije tisti, ki sodniške funkcije ne opravlja strokovno, pošteno in
vestno ali ne varuje sodniškega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti
sojenja oziroma za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja in
obnašanja utemeljeno sklepati, da ne bo tako ravnal.
3. člen
Sodnik ne sme opravljati funkcij ali
dejavnosti, ki so po določbi ustave ali po določbah tega zakona nezdružljive s
sodniško funkcijo.
4. člen
Sodniku so zagotovljene pravica do
napredovanja, do izobraževanja, do plače in druge pravice, ki izhajajo iz
sodniške službe, in nikomur ni dovoljeno vanje posegati, razen v primerih in po
postopkih, ki so določeni z zakonom.
Sodnik, ki meni, da je bila kakorkoli
prizadeta njegova neodvisnost, lahko sodnemu svetu predlaga, da odpravi
kršitev. Če sodni svet ugotovi, da je predlog utemeljen, lahko kršitev glede na
njeno naravo odpravi oziroma zahteva ali predlaga njeno odpravo ter objavi
svojo ugotovitev.
Sodnik je lahko s svojo pisno privolitvijo
trajno premeščen na drugo sodišče ali drug organ (premestitev) ali začasno
dodeljen na drugo sodišče ali drug organ (dodelitev).
Premestitev in dodelitev ne posegata v
sodnikov položaj in sodnikovo plačo, ki ju ima sodnik na mestu, na katerega je
imenovan.
Brez sodnikove privolitve je premestitev
ali dodelitev dopustna samo v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
4.a člen
Glede sodnikovih pravic in dolžnosti v
zvezi s sodniško službo, ki niso urejene s tem zakonom, se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.
5. člen
Sodniku preneha funkcija v primerih in pod
pogoji, ki jih določata ustava in ta zakon.
6. člen
V disciplinskih zadevah zoper sodnike
odloča disciplinsko sodišče.
Sodnika ni mogoče obtožiti pred
disciplinskim sodiščem za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču.
II. poglavje
IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO IN IMENOVANJA V SODNIŠKI SLUŽBI
1. oddelek
Pogoji za izvolitev sodnika in imenovanje na sodniško mesto
7. člen
Za sodnika je lahko izvoljen, kdor
izpolnjuje splošne pogoje za izvolitev in posebne pogoje za izvolitev oziroma imenovanje
na sodniško mesto, ki jih določa ta zakon.
8. člen
Za sodnika je lahko izvoljen, kdor
izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
1.
da je državljan Republike Slovenije in aktivno
obvlada slovenski jezik,
2.
da je poslovno sposoben in ima splošno
zdravstveno zmožnost,
3.
da je dopolnil 30 let starosti,
4.
da ima v Republiki Sloveniji pridobljen
strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova
diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal
primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o
izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju
izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji,
5.
da je opravil pravniški državni izpit,
6.
da ni bil obsojen zaradi naklepnega kaznivega
dejanja,
7.
da zoper njega ni bila vložena pravnomočna
obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi
naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih
in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove
pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za
izvolitev v sodniško funkcijo.
9. člen
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega
odstavka prejšnjega člena, je lahko izvoljena na sodniško mesto na okrajnem
sodišču (okrajni sodnik), če ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na
pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
10. člen
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega
odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na okrožnem
sodišču (okrožni sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju
najmanj treh let ali ima najmanj šest let delovnih izkušenj na pravniških delih
po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
11. člen
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega
odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na višjem
sodišču (višji sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju
najmanj šest let ali ima najmanj devet let delovnih izkušenj na pravniških
delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
Za višjega sodnika je lahko izvoljen tudi
univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena
tega zakona, če je izvoljen najmanj v naziv docenta.
12. člen
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega
odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na vrhovnem
sodišču (vrhovni sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju
najmanj 15 let ali ima najmanj 20 let delovnih izkušenj na pravniških delih po
opravljenem pravniškem državnem izpitu.
Za vrhovnega sodnika je lahko izvoljen tudi
univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena
tega zakona, če je izvoljen najmanj v naziv izrednega profesorja.
13. člen
Za izvolitev na sodniško mesto na
specializiranem sodišču veljajo posebni pogoji iz 9. do 11. člena tega zakona
glede na položaj sodišča, določen v zakonu o sodiščih.
S sodniško funkcijo je glede delovnih
izkušenj izenačeno opravljanje funkcije državnega tožilca, sodnika za prekrške
in državnega pravobranilca ter poklic odvetnika in notarja.
14. člen Sodnik izpolnjuje pogoje za
imenovanje na višje sodniško mesto, če izpolnjuje pogoje, ki so s tem zakonom
določeni za izvolitev na takšno sodniško mesto (10. do 12. člen), ter pogoje,
ki so s tem zakonom določeni za napredovanje sodnika.
2. oddelek
Postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika
15. člen
Prosta sodniška mesta razpiše Vrhovno
sodišče Republike Slovenije v štirinajstih dneh od
prejema obrazloženega mnenja predsednika sodišča. Predsedniku Vrhovnega sodišča
Republike Slovenije obrazloženega mnenja ni treba dati.
Razpis se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. Razpisni rok za prijave ne sme biti krajši od petnajst dni.
Prijava kandidata za sodniško funkcijo mora
vsebovati naslednje podatke: osebno ter morebitno prejšnje osebno ime
kandidata, datum in kraj rojstva, enotno matično številko občana (EMŠO), poštni
naslov, na katerem je dosegljiv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter
kontaktno telefonsko številko. Kandidat, ki še ni bil izvoljen v sodniško
funkcijo, mora prijavi priložiti tudi dokazilo o splošni zdravstveni zmožnosti,
ki na dan objave razpisa ni starejše od šest mesecev, podatke o uspešnosti
kandidata v času študija prava, dokazilo o aktivnem znanju slovenskega jezika,
če ni opravil pravniškega državnega izpita v Republiki Sloveniji, pisno izjavo
kandidata o nekaznovanosti in pisno izjavo kandidata, da ni v kazenskem
postopku, vsak kandidat pa tudi življenjepis z opisom strokovne dejavnosti po
pridobitvi strokovnega naslova iz 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona
z dokazili in dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev za izvolitev na
razpisano sodniško mesto, ki jih kandidat izkaže z izpisom obdobij zavarovanja
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dokazila o izpolnjevanju
drugih pogojev iz prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi Vrhovno sodišče
Republike Slovenije.
Prijave, vložene po izteku razpisnega roka,
in prijave, ki niso popolne, Vrhovno sodišče Republike Slovenije po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, zavrže s
sklepom, zoper katerega je dovoljeno v osmih dneh sprožiti upravni spor.
Pristojno sodišče mora o tožbi oziroma pritožbi odločiti v tridesetih dneh od
njene vložitve. Postopek glede razpisanega prostega mesta se prekine do
pravnomočnosti sodne odločbe.
Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za
izvolitev sodnika lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije pridobiva podatek o poslovni sposobnosti kandidata za sodniško
funkcijo od upravljavca matičnega registra, podatek o državljanstvu pa od
upravljavca centralne evidence o državljanstvu.
16. člen
Vrhovno sodišče Republike Slovenije pošlje
v petih delovnih dneh od prejema popolnih prijav in dokazil o izpolnjevanju
pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo predsedniku sodišča, pri katerem je
razpisano prosto sodniško mesto, vse prijave, ki jih ni zavrglo.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, na
zahtevo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za kandidate, ki prvič
kandidirajo, v petih delovnih dneh predloži podatke o sodniškem pripravništvu
in pravniškem državnem izpitu. Prijavam kandidatov, ki že opravljajo sodniško
funkcijo, priloži Vrhovno sodišče Republike Slovenije ustrezne podatke iz centralne
kadrovske evidence.
Predsednik sodišča najpozneje v 20 dneh od
dneva, ko prejme razpisno gradivo iz prejšnjih odstavkov, oblikuje obrazloženo
mnenje o ustreznosti vsakega kandidata, pri čemer se mora ravnati po kriterijih
iz 28. člena tega zakona. Mnenje vroči kandidatu, ta pa lahko da nanj
obrazložene pripombe v osmih dneh od prejema mnenja.
Najpozneje v osmih dneh po prejemu pripomb
oziroma poteku roka iz prejšnjega odstavka predsednik sodišča oblikuje dokončno
mnenje, ki ga z razpisnim gradivom in morebitnimi pripombami kandidata pošlje
sodnemu svetu.
Predsednik sodišča lahko posebej navede,
katere kandidate šteje za najbolj ustrezne za zasedbo prostega mesta in to
obrazloži.
17. člen
Obrazložitev ocene ustreznosti kandidatov
mora zajemati kandidatove osebne podatke ter podatke in mnenje o strokovnem
znanju, osebnostnih lastnostih, veščinah in drugih
sposobnostih, ki se zahtevajo za opravljanje sodniške funkcije.
Za osebo, ki kandidira za izvolitev v
sodniško funkcijo, mora ocena ustreznosti kandidatov vsebovati tudi podatke o
uspešnosti kandidata v času študija prava, podatke in oceno kandidatovega
usposabljanja v času pripravništva ter oceno kandidatovega dela, če je v okviru
opravljanja svojega dotedanjega poklica ali dela nastopal pred sodišči, če je
kandidat že bil sodnik, pa tudi podatke iz centralne kadrovske evidence. Sodni svet ima pravico zahtevati vpogled v osebni spis sodniškega
pripravnika.
18. člen
Nepopolne prijave, ki jih ni zavrglo Vrhovno
sodišče Republike Slovenije in prijave kandidatov, ki ne
izpolnjujejo splošnih in posebnih pogojev za razpisano sodniško mesto, zavrže
oziroma zavrne sodni svet s sklepom.
Sodni svet lahko v postopku izbire
kandidatov zahteva od predsednika sodišča, v roku, ki ga določi sodni svet, da
dopolni obrazložitev mnenja o ustreznosti kandidatov ali da mnenje o
ustreznosti kandidatov ponovno oblikuje, in pri tem pridobi ter upošteva še
dodatne podatke in dokazila.
Sodni svet v izbirnem postopku ugotavlja,
ali imajo kandidati strokovno znanje, osebnostne lastnosti, veščine in
sposobnosti, potrebne za opravljanje sodniške službe.
Izbirni postopek ima lahko več faz, tako da
se kandidati postopno izločajo.
Sodni svet pri izbiri upošteva pisno
dokumentacijo, lahko pa opravi tudi preizkuse strokovnega znanja, osebnostnih
lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebni za opravljanje sodniške
službe, psihološke preizkuse ter razgovore s kandidati, ki najbolje
izpolnjujejo pogoje in kriterije za zasedbo sodniškega mesta. Na razgovorih je
lahko navzoč predsednik sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško
mesto. O razgovorih mora biti sestavljen zapisnik vprašanj kandidatom in
odgovori kandidata na zastavljena vprašanja. Priloga zapisnika je tudi prepis
zvočnega snemanja razgovora.
Sodni svet opravi izbiro v 30 dneh po
pridobitvi popolne dokumentacije in izvedbi postopka po prejšnjem odstavku tega
člena. O posvetovanju in glasovanju v vsaki fazi izbirnega postopka se vodi
zapisnik.
Sodni svet pri izbiri kandidata ni vezan na
mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata.
Sodni svet ni dolžan izbrati kandidata, ki
sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto.
Obvestilo o neizbiri kandidata mora biti
obrazloženo tako, da so navedeni razlogi za neizbiro posameznega kandidata.
19. člen
Če sodni svet izbere kandidata, ki še ni
izvoljen v sodniško funkcijo, ga je dolžan v skladu z določbami tega zakona
predlagati državnemu zboru v izvolitev.
Če sodni svet opravi izbiro, predlaga
državnemu zboru v izvolitev za vsako razpisano prosto sodniško mesto, za
katerega je po opravljenem postopku izbire treba izvoliti sodnika, enega
kandidata.
Če državni zbor ne izvoli kandidata iz
prejšnjega odstavka, sodni svet lahko opravi ponovno izbiro med prijavljenimi
kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, in ravna v skladu z določbami tega zakona
ali pa odloči, da se razpis sodniškega mesta ponovi.
19.a člen
Z imenovanjem na sodniško mesto sodnik
pridobi naziv, ki ustreza temu sodniškemu mestu.
20. člen
Šteje se, da je z izvolitvijo v sodniško
funkcijo sodnik imenovan na razpisano sodniško mesto.
Akt o izvolitvi sodnika sodni svet po
prejemu nemudoma pošlje pristojnemu predsedniku sodišča, ta pa sodnika uvrsti v
plačni razred, ki ustreza pridobljenemu nazivu.
21. člen
Če sodni svet izbere na sodniško mesto
kandidata, ki je že izvoljen v sodniško funkcijo, ga imenuje na razpisano
sodniško mesto in premesti na sodišče, pri katerem je to mesto razpisano.
Če gre za višje sodniško mesto, šteje
imenovanje za napredovanje na višje sodniško mesto po 24. členu tega zakona.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
odloča o imenovanju kandidata na mesto vrhovnega sodnika in njegovi premestitvi
državni zbor na predlog sodnega sveta.
Imenovanje na sodniško mesto se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. Premestitev se opravi trideseti dan po
pravnomočnosti odločbe o imenovanju. Ta rok lahko sodni svet na predlog sodnika
ali predsednika sodišča iz posebej utemeljenih razlogov skrajša.
21.a člen
Sodni svet vroči predlog za izvolitev iz
19. člena tega zakona oziroma odločbo o imenovanju iz 21. člena tega
zakona vsem kandidatom, ki so se prijavili na prosto sodniško mesto, če njihove
prijave niso bile zavržene oziroma zavrnjene po četrtem odstavku 15. člena
oziroma prvem odstavku 18. člena tega zakona. Če je sprožen upravni spor,
mora pristojno sodišče odločiti najpozneje v tridesetih dneh.
22. člen
Če je razpis za prosto sodniško mesto
neuspešen, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije dolžno
v 15 dneh razpis ponoviti, razen če v tem času prejme izjavo predsednika
sodišča, da razpisa ni treba ponoviti.
23. člen
Sodnik nastopi sodniško službo z dnem, ko
pred predsednikom državnega zbora izreče naslednjo prisego: "Prisegam, da
bom sodniško funkcijo opravljal-a v skladu z ustavo in zakonom ter sodil-a po
svoji vesti in nepristransko."
3. oddelek
Sodniško napredovanje
24. člen
Z nastopom sodniške službe pridobi sodnik
pravico do napredovanja v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon.
Napredovanje zajema napredovanje v plačnih
razredih znotraj razpona plačnih razredov za posamezni sodniški naziv ter napredovanje
v višji sodniški naziv, napredovanje na višje sodniško mesto in napredovanje na
položaj svetnika.
O napredovanju v plačnih razredih in na
položaj svetnika odloča predsednik sodišča na predlog sodnika, pri čemer se
mora ravnati po kriterijih iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. O
napredovanju v višji sodniški naziv in o hitrejšem napredovanju v plačnih
razredih, v položaj svetnika ali na višje sodniško mesto ter o izjemnem
napredovanju v višji sodniški naziv odloča sodni svet na predlog sodnika ali
predsednika sodišča. O napredovanju se odloča po izvedenem postopku
ugotavljanja uspešnosti in strokovnosti sodnika.
Če je bila pred odločanjem o napredovanju
sodnika v višji plačni razred zahtevana izdelava ocene sodniške službe, se do
zaključka postopka izdelave ocene odločanje o napredovanju odloži.
Napredovanje na višje sodniško mesto se
izvede po določbah 2. oddelka II. poglavja tega zakona.
25. člen
Zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju
na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika in zoper
odločbo glede uvrstitve v plačni razred se sodnik lahko pritoži v roku osmih
dni od njenega prejema.
O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega
odstavka odloča sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
26. člen
Okrajni, okrožni in višji sodnik napreduje
v višji plačni razred vsaka tri leta v skladu z določbami tega zakona, razen v
primeru, ko je za ta čas z oceno sodniškega dela ugotovljeno, da ne izpolnjuje
pogojev za napredovanje, oziroma če tako določa pravnomočna sodba disciplinskega
sodišča.
27. člen
Sodnik lahko napreduje na prvo naslednje
višje sodniško mesto (okrožni, višji, vrhovni sodnik).
Sodnik lahko napreduje na višje sodniško mesto
po drugem napredovanju v višji plačni razred na istem sodniškem mestu, kolikor
ni s tem zakonom drugače določeno.
Položaj svetnika pridobi višji sodnik pri
tretjem napredovanju v višji plačni razred na istem sodniškem mestu, če ta
zakon ne določa drugače. Položaj svetnika pridobi vrhovni sodnik po devetih
letih opravljanja sodniške službe vrhovnega sodnika, če je z oceno sodniške
službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje, če ta zakon ne določa
drugače.
Položaj svetnika pridobi okrajni ali
okrožni sodnik pri prvem napredovanju po dopolnjenem petinštiridesetem letu
starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za
hitrejše napredovanje.
4. oddelek
Kriteriji za izbiro in napredovanje sodnika in postopek ocenjevanja sodniškega
dela
28. člen
Pri izbiri kandidatov za sodniško mesto in
odločanju o napredovanju se upoštevajo naslednji kriteriji:
-
delovne sposobnosti in strokovno znanje, pri
čemer se upoštevajo zlasti sposobnost pisnega in ustnega izražanja, sposobnost
analitičnega razmišljanja, sposobnost strukturiranega dela ter obseg
strokovnega znanja s področja dela sodnika,
-
osebnostne lastnosti, pri čemer se upoštevajo
zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost,
-
socialne veščine, pri čemer se upoštevajo
zlasti komunikacijske spretnosti in spretnosti obvladovanja konfliktnih
situacij,
-
sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega
mesta, če je sodnik imenovan na tako mesto, pri čemer se upoštevajo zlasti
rezultati dela na področju, ki je sodniku zaupano.
Kriteriji in postopek za izbiro kandidatov
in kriteriji za napredovanje so podrobneje določeni v merilih za izbiro
kandidatov na sodniško mesto oziroma v merilih za kakovost dela sodnikov za
oceno sodniške službe.
29. člen
Kriteriji in merila iz 28. člena tega
zakona obvezujejo predsednike sodišč pri odločanju o napredovanju sodnikov,
sodni svet v postopkih izbire kandidatov za sodniško mesto in personalne svete
pri izdelavi ocene sodniške službe.
30. člen
(črtan)
31. člen
Personalni svet izdela za sodnike oceno
sodniške službe vsaka tri leta, pred tem časom pa na zahtevo sodnega sveta,
predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje, ministra, pristojnega
za pravosodje, ali sodnika samega. Minister, pristojen za pravosodje, lahko
zahteva oceno sodniške službe samo v okviru izvajanja svojih pristojnosti.
Za sodnika se v prvih treh letih opravljanja
sodniške službe izdela ocena sodniške službe vsako leto.
Ocena sodniške službe se izdela na podlagi
podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju
kriterijev iz 28. člena tega zakona. V okviru izdelave
ocene sodniške službe se za ugotovitev izpolnjevanja kriterijev pregledujejo
spisi zadev, dodeljenih sodniku, in zadev, o katerih je že bilo pravnomočno
odločeno.
Osebni spis sodnika se vodi v uradu
predsednika sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo, za
predsednika sodišča pa v uradu predsednika sodišča neposredno višje stopnje. Če
je sodnik premeščen na drugo sodišče, se osebni spis prenese v urad predsednika
tega sodišča.
V osebni spis sodnika se po odredbi
predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje, personalnega sveta,
sodnega sveta ali na zahtevo sodnika vnašajo vsi podatki, pomembni za izdelavo
ocene sodniške službe. Z vsebino vsakega vnosa se takoj seznani sodnika, na
katerega se spis nanaša.
Podatke iz osebnega spisa lahko vpogledajo
le osebe in organi iz prejšnjega odstavka, disciplinski tožilec in disciplinsko
sodišče zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu in zakonu, ki ureja
organizacijo in pristojnost sodišč. Sodnik ima pravico do vpogleda v svoj
osebni spis.
32. člen
Z oceno sodniške službe personalni svet
ugotovi, da sodnik:
1.
ne ustreza sodniški službi;
2.
ne izpolnjuje pogojev za napredovanje;
3.
izpolnjuje pogoje za napredovanje;
4.
izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje;
5.
izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje v
višji sodniški naziv.
Ocena iz 4. točke prejšnjega odstavka se
izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik nadpovprečno izpolnjuje kriterije
iz 28. člena tega zakona.
Ocena iz 5. točke prvega odstavka tega
člena se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik izkazuje izjemno
izpolnjevanje kriterijev iz 28. člena tega zakona.
33. člen
Če iz ocene izhaja, da sodnik ne ustreza
sodniški službi, mu sodniška funkcija preneha.
Oceno sodniške službe iz prejšnjega
odstavka je treba pred njenim učinkovanjem predložiti v potrditev sodnemu
svetu.
Sodni svet mora sprejeti odločitev o oceni
sodniške službe iz prvega odstavka tega člena v 30 dneh. Če sodni svet ocene ne
potrdi, personalni svet ponovno izdela oceno sodniške službe, s katero
ugotavlja, ali sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje.
34. člen
Če iz ocene izhaja, da sodnik ne izpolnjuje
pogojev za napredovanje, ne more biti imenovan na višje sodniško mesto ali na
položaj svetnika in ne more biti uvrščen v višji plačni razred, dokler ni z
oceno ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje.
Če iz dveh zaporednih ocen, ki se izdelata
vsake tri leta, izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, se mu
izreče znižanje plače do višine 20% za čas do enega leta.
Personalni svet predloži oceno sodniške
službe iz prejšnjega odstavka sodnemu svetu, ki izda odločbo o znižanju plače.
Če po določbah tega zakona ni ovir za
napredovanje, oziroma če iz ocene izhaja, da sodnik izpolnjuje pogoje za
napredovanje, ga predsednik sodišča v skladu s pogoji tega zakona uvrsti v
višji plačni razred oziroma imenuje na položaj svetnika.
Če iz ocene izhaja, da izpolnjuje pogoje za
hitrejše napredovanje, sodnik:
-
napreduje v plačni razred, ki je po vrsti
naslednji višji od plačnega razreda, na katerega bi napredoval po
26. členu tega zakona;
-
lahko napreduje na višje sodniško mesto že po
prvem napredovanju v višji plačni razred, ne glede na določbe 10., 11., 12. in
prvega odstavka 27. člena tega zakona;
-
napreduje na položaj svetnika višjega že pri
drugem napredovanju v višji plačni razred oziroma na položaj svetnika okrajnega
ali okrožnega sodišča v skladu s četrtim odstavkom 27. člena tega zakona.
Vrhovni sodnik lahko napreduje na položaj
svetnika po šestih letih opravljanja sodniške službe vrhovnega sodnika, če je z
oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše
napredovanje.
34.a člen
Sodnik lahko iz posebno utemeljenih
razlogov napreduje v neposredno višji sodniški naziv (okrožni, višji, vrhovni
sodnik). O napredovanju odloči sodni svet na predlog personalnega sveta, ki je
pristojen za oceno sodniške službe.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
odloči o izjemnem napredovanju v naziv vrhovni sodnik državni zbor na predlog
sodnega sveta.
Posebno utemeljeni razlogi iz prvega
odstavka tega člena so dani, če iz ocene sodniške službe izhaja, da sodnik
izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje v višji sodniški naziv.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega
člena lahko okrajni oziroma okrožni sodnik svetnik na istem sodniškem mestu
napreduje v neposredno višji sodniški naziv, če so pretekla najmanj tri leta od
imenovanja sodnika na položaj svetnika in če iz ocene sodniške službe izhaja,
da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Pri tem napredovanju lahko
doseže največ naziv višjega sodnika, na istem sodniškem mestu pa ne more biti
imenovan na položaj višjega sodnika svetnika.
Sodnika iz prejšnjega odstavka se z letnim
razporedom dela v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, razporedi praviloma za
sojenje v pomembnejših zadevah ter za opravljanje dodatnega dela pri
izvrševanju sodne funkcije v okviru mentorstva, lahko pa se ga tudi dodeli na
sodišče višjega položaja, ki ustreza njegovemu nazivu.
34.b člen
Sodnik, ki napreduje v višji sodniški naziv
ali na višje sodniško mesto, se uvrsti v plačni razred v skladu s
45. členom tega zakona oziroma v plačni razred, ki je za en plačni razred
višji od plačnega razreda, v katerega je bil uvrščen pred napredovanjem.
Sodnik, ki napreduje na položaj svetnika,
se uvrsti v plačni razred svetnika ustreznega sodniškega naziva.
35. člen
Personalni svet višjega sodišča izdela
oceno sodniške službe za okrajne in okrožne sodnike, ki opravljajo sodniško
službo na okrajnih in okrožnih sodiščih na njegovem območju in za sodnike, ki
so dodeljeni na višje sodišče.
Personalni svet Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije izdela oceno sodniške službe za višje sodnike in vrhovne sodnike.
Za sodnike, ki so dodeljeni na delo na
Ustavno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, v
strokovno službo sodnega sveta, v center za izobraževanje in v ministrstvo,
pristojno za pravosodje, izdela oceno personalni svet Vrhovnega sodišča
Republike Slovenije v sodelovanju s predstojniki teh organov.
36. člen
Oceno sodniške službe pošlje personalni
svet pisno in zaupno ocenjevanemu sodniku in predsedniku sodišča, na katerem sodnik
opravlja sodniško službo, oceno za sodnika, ki je predsednik sodišča,
predsedniku sodišča neposredno višje stopnje, za sodnika, ki je dodeljen po 71.
členu tega zakona, pa predstojniku organa. Če je ocena sodniške službe izdelana na zahtevo sodnega sveta,
predsednika sodišča višje stopnje ali ministra, pristojnega za pravosodje, se
pošlje pisno in zaupno tudi vlagatelju te zahteve iz prvega odstavka 31. člena
tega zakona.
Ocenjevani sodnik, predsednik sodišča ali
predstojnik organa, ki se z oceno ne strinja, se lahko pritoži v osmih dneh pri
personalnem svetu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Ko odloča o pritožbi zoper oceno iz prvega
odstavka 35. člena tega zakona, personalni svet Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije pritožbo zavrne, oceno spremeni ali pa jo razveljavi in zahteva od
personalnega sveta višjega sodišča ponovno izdelavo ocene.
O pritožbi zoper oceno iz drugega odstavka
35. člena tega zakona odloča personalni svet Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije z večino glasov vseh članov. Po ponovni obravnavi ocene personalni
svet oceno spremeni ali pa pritožbo zavrne.
Kadar je ocena v skladu s prvim odstavkom
tega člena poslana tudi vlagatelju zahteve in ta nima možnosti pritožbe po
drugem odstavku tega člena, lahko od personalnega sveta Vrhovnega sodišča
Republike Slovenije obrazloženo zahteva, da preveri utemeljenost ocene sodniške
službe.
V zvezi z reševanjem zahteve iz prejšnjega
odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega člena glede pritožbe zoper oceno.
III. poglavje
SODNIŠKE DOLŽNOSTI IN NEZDRUŽLJIVOST SODNIŠKE FUNKCIJE
37. člen
Sodnik se mora vselej vesti tako, da varuje
nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne
oblasti.
Sodnik ne sme ovirati delovanja sodišča
zaradi uveljavljanja svojih pravic.
38. člen
Sodnik je dolžan ohraniti zase vse, kar je
v okviru opravljanja službe zvedel o strankah in njihovih pravnih in dejanskih
razmerjih, ter varovati tajnost vseh podatkov, do katerih javnost nima dostopa.
Sodnik se ne sme v javnosti vnaprej
izražati o pravnih in dejanskih vprašanjih, ki so predmet zadeve, o katerih še
ni pravnomočno odločeno, oziroma zadeve, v kateri je vloženo kakšno izredno
pravno sredstvo.
39. člen
Sodnik ne sme sprejemati daril ali drugih
koristi v zvezi s svojo službo. Prav tako ne smejo sprejemati daril ali drugih
koristi v zvezi s sodnikovo službo njegov zakonec in drugi družinski člani,
sorodniki in druge osebe, ki živijo s sodnikom v skupnem gospodinjstvu.
40. člen
Če je sodnik izvoljen za predsednika
republike, poslanca državnega zbora, sodnika ustavnega sodišča, sodnika
mednarodnega sodišča ali na drugo mednarodno pravosodno funkcijo, predsednika
vlade, varuha človekovih pravic oziroma njegovega namestnika, imenovan za
ministra ali državnega sekretarja, predsednika
ali namestnika predsednika komisije za preprečevanje
korupcije, mu sodniška
funkcija ter vse pravice in dolžnosti iz sodniške službe mirujejo.
Določba prvega odstavka tega člena se
uporablja tudi, če je sodnik izvoljen za poslanca evropskega parlamenta, evropskega
varuha človekovih pravic ali imenovan za člana
Evropske komisije ali imenovan za evropskega glavnega tožilca.
Določba prvega odstavka tega člena se
uporablja tudi v primeru, če je sodnik napoten v mednarodno civilno misijo ali
mednarodno organizacijo ali opravlja strokovne naloge na mednarodnem sodišču
ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji s
področja človekovih pravic.
40.a člen
Če je sodnik imenovan za sodnika
mednarodnega sodišča in funkcijo opravlja za krajši delovni čas, je deloma
oproščen opravljanja sodniške službe. Ne glede na 6. točko prvega odstavka
74. člena tega zakona mu sodniška funkcija ne preneha.
Sodniku iz prejšnjega odstavka pripadajo
plača in nadomestila ter pravica do izobraževanja v sorazmerju z obsegom
opravljanja sodniške službe.
Obseg oprostitve sodniške službe ugotovi
predsednik sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo, ob upoštevanju
obsega dela na mednarodnem sodišču. Obseg oprostitve sodniške službe se lahko
na predlog sodnika spremeni, če se spremeni obseg dela na mednarodnem sodišču.
41. člen
Sodnik ne sme opravljati odvetniških, ali
notarskih poslov oziroma gospodarske ali druge pridobitne dejavnosti.
Sodnik ne sme opravljati poslovodskih
poslov in ne sme biti član upravnega ali nadzornega odbora gospodarske družbe
ali druge pravne osebe, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo.
42. člen
Sodnik ne sme sprejeti nobene zaposlitve
ali dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju službe ali nasprotovalo ugledu
sodniške službe oziroma vzbujalo vtis, da pri opravljanju svoje službe ni
nepristranski.
Sodnik sme opravljati pedagoška,
znanstvena, publicistična, raziskovalna ali druga podobna dela v pravni stroki,
če s tem ni ovirano opravljanje sodniške službe.
Za opravljanje del iz prejšnjega odstavka
ali drugih del, ki jih sodnik lahko opravlja poleg sodniške službe, sodnik ne
sme skleniti delovnega razmerja.
43. člen
O sprejemu dela, ki ga sodnik lahko
opravlja poleg sodniške službe, mora sodnik predhodno pisno obvestiti
predsednika sodišča, predsednik sodišča pa predsednika neposredno višjega
sodišča.
Če predsednik sodišča meni, da gre za delo,
ki ga sodnik po določbah tega zakona ne sme opravljati, predlaga sodnemu svetu,
da odloči o nezdružljivosti dela s sodniško funkcijo, in o tem obvesti sodnika.
Če sodni svet odloči, da je delo
nezdružljivo s sodniško funkcijo, ga sodniku prepove sprejeti.
43.a člen
Mentorske zadolžitve v skladu z zakonom, ki
ureja pravniški državni izpit in izobraževanje za sodniško službo, so sestavni
del sodniške dolžnosti.
43.b člen
Sodniki opravljajo sodniško službo v okviru
delovnega časa, v poslovnem času sodišča, določenem v Sodnem redu, v dežurstvu
in v pripravljenosti.
Sodnik ima pravico do dnevnega počitka v
trajanju nepretrgoma najmanj 12 ur in do tedenskega počitka v trajanju
nepretrgoma 24 ur. V izjemnih primerih lahko sodnik pisno soglaša, da bo
opravljanje sodniške službe preseglo omejitve iz prejšnjega stavka.
S pripravljenostjo in dežurstvom se izven
poslovnega časa sodišča zagotavlja opravljanje nujnih procesnih dejanj,
določenih v zakonu.
Pripravljenost pomeni dosegljivost sodnika
po telefonu ali s pomočjo drugih sredstev za potrebe zagotavljanja opravljanja
nujnih procesnih dejanj in potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer
je treba opraviti nujno procesno dejanje. Najdaljši sprejemljivi čas prihoda na
delovno mesto ali na drug kraj, kjer se izvaja nujno procesno dejanje, se
določi s Sodnim redom. Ure pripravljenosti se ne štejejo v delovni čas.
V času dežurstva sodnik opravlja nujna
procesna dejanja na delovnem mestu ali na kraju, kjer je treba opraviti nujno
procesno dejanje. Ure dežurstva se štejejo v delovni čas.
Predsednik sodišča lahko odredi
zagotavljanje opravljanja nujnih procesnih dejanj izključno z dežurstvom, če
zaradi pogostosti nujnih procesnih dejanj ni mogoče zagotoviti njihove
učinkovite izvedbe s pripravljenostjo. Dežurstvo mora predhodno odobriti
predsednik neposredno višjega sodišča na podlagi pisnega predloga predsednika
sodišča. Ko sodnik v času dežurstva ne opravlja nujnih procesnih dejanj, mora
biti dosegljiv na delovnem mestu.
Sodišče vodi posebno evidenco o opravljanju
dežurstva in pripravljenosti ter evidenco delovnega časa sodnikov, ki so dali
soglasje po drugem odstavku tega člena. Evidenci mora na podlagi zahteve predložiti
Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije ali ministrstvu, pristojnemu za
pravosodje.
IV. poglavje
SODNIŠKE PRAVICE
1. oddelek
Sodniška plača in nadomestila
44. člen
Sodnik ima pravico do osnovne plače, ki
ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan, ali
položaju, na katerega je imenovan.
Sodnik ima pravico do dodatkov kot dela
plače pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon, ki ureja sistem plač v
javnem sektorju.
Sodniku se plača v času trajanja sodniške
službe ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa zakon.
45. člen
Sodnika v skladu s tem zakonom in z
zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, uvrsti v plačni razred
predsednik sodišča, predsednika sodišča predsednik neposrednega višjega sodišča
in predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sodni svet. Ne glede na
prejšnji stavek uvrsti sodnika v plačni razred sodni svet, če je imenovanje
povezano s hitrejšim ali izjemnim napredovanjem.
Uvrstitev v plačni razred je sestavni del
odločbe o napredovanju oziroma imenovanju. Uvrstitev v plačni razred se ne
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
46. člen
V okviru razponov, ki jih določa zakon, ki
ureja sistem plač v javnem sektorju, lahko okrajni sodniki napredujejo za
največ štiri, okrožni sodniki za največ tri in višji sodniki za največ dva
plačna razreda.
Vrhovni sodniki ne napredujejo v plačnih
razredih.
Sodnik se s pridobitvijo položaja svetnika
uvrsti za en plačni razred višje od najvišjega plačnega razreda posameznega
sodniškega naziva.
47. člen
(črtan)
48. člen
(črtan)
49. člen
Za ure pripravljenosti pripada sodniku
dodatek za pripravljenost v višini, kot ga določa zakon, ki ureja sistem plač v
javnem sektorju. Če sodnik med pripravljenostjo prevzame opravljanje nujnih
procesnih dejanj, se ta čas vrednoti in evidentira kot ure med dežurstvom,
sodniku pa za ta čas ne pripada dodatek za pripravljenost.
Za ure dežurstva, ki presegajo polni
delovni čas, pripada sodniku dodatek za delo prek polnega delovnega časa v
skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
49.a člen
(črtan)
49.b člen
(črtan)
49.c člen
(črtan)
49.č člen
(črtan)
49.d člen
(črtan)
50. člen
(črtan)
50.a člen
(črtan)
51. člen
Sodnik, ki opravlja dežurstvo na dela
proste dneve, ima pravico do tedenskega počitka na kakšen drug dan v tednu.
52. člen
Sodniška plača, določena po določbah tega
poglavja, se lahko zmanjša le na podlagi pravnomočne sodbe disciplinskega
sodišča, odločbe sodnega sveta ali odločbe pristojnega
organa za čas, ko je sodnik začasno odstranjen iz sodniške službe ali je zoper
njega odrejen pripor.
53. člen
Sodnik ima za čas letnega dopusta in
izrednega plačanega dopusta pravico do nadomestila plače v višini 100% plače za
pretekli mesec. Delodajalec sodniku za zadržanost z dela zaradi bolezni ali
poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačuje nadomestilo plače v višini 80%
plače sodnika v preteklem mesecu, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno
odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu.
54. člen
Predpisi o pokojninskem in invalidskem ter
zdravstvenem in drugem socialnem zavarovanju, ki veljajo za osebe v delovnem
razmerju, se uporabljajo tudi za sodnike, če ni z zakonom drugače določeno.
Sodniška služba se šteje v delovno dobo.
55. člen
Sodnik ima pravico do drugih osebnih
prejemkov in povračil:
1.
povračila stroškov za prevoz na delo in z dela,
2.
regresa za prehrano med delom,
3.
regresa za letni dopust,
4.
nadomestila za ločeno življenje,
5.
povračila stroškov prevoza ob dela prostih dneh
iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in
nazaj,
6.
povračila stroškov selitve iz kraja stalnega
prebivališča v kraj, kjer ima službeno stanovanje, in nazaj,
7.
povračila stroškov za izobraževanje,
8.
jubilejne nagrade,
9.
odpravnine ob odhodu v pokoj.
56. člen
Sodnik ima pravico do povračila stroškov v
zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, stroški prevoza, stroški prenočevanja).
57. člen
Prejemki in povračila iz prejšnjih dveh
členov se izplačujejo po predpisih, ki veljajo za poslance državnega zbora, če
s tem zakonom ni drugače določeno.
Izplačilo prejemkov in povračil, do katerih
je sodnik upravičen, odobri predsednik sodišča.
2. oddelek
Dopusti
58. člen
Sodnik ima pravico do letnega dopusta v
trajanju do štirideset delovnih dni, vendar ne manj kot trideset delovnih dni.
Sodnik ima pravico do izrednega plačanega
dopusta do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih
razlogov.
Če sodnik kandidira za poslanca ali
predsednika republike, ima od dneva potrditve kandidature pravico do izrednega
neplačanega dopusta za pripravo na volitve v trajanju trideset delovnih dni.
V drugih izjemnih primerih se lahko sodniku
odobri izredni neplačani dopust do trideset dni v koledarskem letu.
Merila za trajanje dopusta ter primere in
pogoje iz prejšnjih odstavkov določi minister, pristojen za pravosodje, v
soglasju s sodnim svetom.
59. člen
Sodnik mora poskrbeti, da izkoristi letni
dopust tako, da ne bo ovirano opravljanje sodniške službe. Večji del letnega
dopusta izkoristi sodnik v času sodnih počitnic, razen v primeru, kadar po
letnem razporedu opravlja sodniško službo v nujnih zadevah.
Sodnik napove čas izrabe večjega dela
letnega dopusta najkasneje do 31. maja za tekoče leto, o spremembi časa izrabe
pa pravočasno obvesti predsednika sodišča.
Če bi bilo zaradi napovedane izrabe ali
spremembe izrabe letnega dopusta občutno ovirano redno izvajanje sodne oblasti,
predsednik sodišča ne ugodi napovedani izrabi ali spremembi izrabe letnega
dopusta.
Proti odločitvi predsednika sodišča se
sodnik lahko pritoži v treh dneh. O pritožbi okrajnega, okrožnega in višjega
sodnika odloči personalni svet višjega sodišča, o pritožbi vrhovnega sodnika pa
personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pritožba ne zadrži
izvršitve odločitve.
60. člen
Izredni dopust sodnika odobri predsednik
sodišča, za predsednika sodišča predsednik neposredno višjega sodišča, za
predsednika vrhovnega sodišča pa predsednik sodnega sveta.
Če predsednik sodišča zavrne zahtevo za
odobritev izrednega dopusta, ima sodnik pravico, da se zoper odločitev v roku
petih dni pritoži.
O pritožbi odloči personalni svet, ki je
pristojen po četrtem odstavku prejšnjega člena.
3. oddelek
Službeno oblačilo
61. člen
Sodniku pripada službeno oblačilo, to je
sodniška toga.
Vrste službenih oblačil za sodnike na
posameznih sodniških mestih oziroma položajih in način nošenja predpiše
minister, pristojen za pravosodje.
4. oddelek
Sodniško izobraževanje
62. člen
Sodniške štipendije se pod pogoji tega
zakona podeljujejo sodnikom za podiplomski študij prava ter za specialistični
študij prava v državi ali v tujini oziroma za strokovno usposabljanje na
kakšnem drugem strokovnem področju, ki je povezano s sodniškim delom.
Sodniška štipendija predstavlja povračilo
stroškov izobraževanja, vključno z nabavo potrebne strokovne literature, če
mora sodnik v času izobraževanja bivati zunaj svojega stalnega prebivališča, pa
tudi povračilo stroškov bivanja.
Sredstva za sodniške štipendije se
zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije v okviru sredstev ministrstva,
pristojnega za pravosodje.
63. člen
Štipendije se podeljujejo na podlagi
razpisa ministrstva, pristojnega za pravosodje, ki zbere prijave in jih s
svojim mnenjem posreduje sodnemu svetu.
Sodni svet odloči, katerim najboljšim
kandidatom se glede na letna razpoložljiva sredstva za štipendije dodelijo
štipendije. Pred odločitvijo sodni svet pridobi mnenje predsednika sodišča, na
katerem kandidat opravlja sodniško funkcijo, če gre za predsednika sodišča, pa
predsednika sodišča neposredno višje stopnje.
Postopek in pogoje za podelitev štipendij
predpiše minister, pristojen za pravosodje.
Če izobraževanje zahteva sodnikovo
odsotnost, ima sodnik, ki mu je štipendija podeljena, pravico do odsotnosti s
pravico do nadomestila plače v višini plače, vendar največ trideset dni v
koledarskem letu.
O odsotnosti odloča predsednik sodišča, za
predsednika sodišča predsednik neposredno višjega sodišča, za predsednika
Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa predsednik sodnega sveta.
Če predsednik sodišča zavrne zahtevo za
odobritev odsotnosti, ima sodnik pravico, da se zoper odločitev v osmih dneh
pritoži.
O pritožbi odloča personalni svet, ki je
pristojen po četrtem odstavku 59. člena tega zakona.
64. člen
Sodnik ima pravico do udeležbe v
izobraževalnih oblikah, na posvetovanjih ali na drugih srečanjih pravnih strokovnjakov.
V primerih iz prejšnjega odstavka ima
sodnik pravico biti odsoten v času, ki je potreben za udeležbo, s pravico do
nadomestila v višini plače in povračila stroškov po določbah tega zakona.
O udeležbi sodnika odloči na podlagi prijav
sodnikov predsednik sodišča, ki mora skrbeti, da se sodniki z določenega
pravnega področja enakomerno izmenjavajo v udeležbi izobraževalnih ali
posvetovalnih oblik iz prvega odstavka tega člena.
65. člen
Pravico do odsotnosti po določbi četrtega
odstavka 63. člena tega zakona s pravico do nadomestila v višini plače ima tudi
sodnik, ki se na svoje stroške izobražuje na podiplomskem študiju prava ali v
drugih oblikah usposabljanja po določbi prvega odstavka 62. člena tega zakona.
5. oddelek
Premestitev in dodelitev sodnika
66. člen
Sodnika se lahko na predlog predsednika
Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in s soglasjem predsednikov obeh
pristojnih sodišč po njegovi vnaprejšnji pisni privolitvi premesti na drugo
sodišče istega ali nižjega položaja in pristojnosti.
Izjemoma je lahko sodnik premeščen na drugo
sodišče brez njegove privolitve:
1.
če se odpravi sodišče, v katerem sodnik
opravlja sodniško službo;
2.
če se bistveno za daljši, čas zmanjša obseg
dela sodišča ali se zaradi zmanjšanega obsega dela zmanjša število sodniških
mest pri sodišču, v katerem sodnik opravlja sodniško službo;
3.
če se spremeni organizacija sodišč;
4.
v drugih primerih, ko zakon tako določa.
V primerih iz prejšnjega odstavka je treba
sodniku zagotoviti enako sodniško mesto in enak plačni razred, ki ga je imel
pred premestitvijo. Če to ni mogoče, se sodnika premesti na drugo sodišče, ima
pa pravico zadržati svoj prejšnji sodniški položaj kot naziv in svoj prejšnji
plačni razred, če sta bila višja, in pravico do napredovanja, kot jo je imel
pred premestitvijo.
O premestitvi sodnika po določbah prejšnjih
odstavkov odloča oziroma jo, v primeru izrečenega disciplinskega sklepa, izvede
sodni svet brez razpisa.
Šteje se, da je s premestitvijo sodnik
imenovan na sodniško mesto pri sodišču, na katerega je premeščen.
O vseh drugih premestitvah sodni svet
odloča na podlagi razpisa.
67. člen
Sodnik je lahko, tudi brez privolitve,
dodeljen, da opravlja sodniško službo na drugem sodišču istega ali nižjega
položaja, za polni delovni čas ali za del polnega delovnega časa:
-
če je to potrebno, da se omogoči redno
izvajanje sodne oblasti pri sodišču,
-
če je to potrebno, da se odpravijo zaostanki
pri delu sodišča,
-
če na sodišču, na katero je imenovan, zaradi
začasno zmanjšanega pripada zadev ne more dosegati pričakovanega obsega dela.
Soglasje sodnika za dodelitev po prejšnjem
odstavku je potrebno, če gre za dodelitev na sodniško mesto na sodišču, ki je
od kraja sodišča, na katerem je imenovan, oddaljeno več kakor 70 kilometrov
oziroma več kakor eno uro vožnje z javnim prevoznim sredstvom, če je sodnica noseča
ali doji otroka in če sodnik ali sodnica neguje otroka, starega do treh let.
Dodelitev po tem členu lahko, glede na
potrebe, traja največ dve leti, s soglasjem sodnika pa se lahko podaljša.
67.a člen
Sodnik, ki napreduje na višje sodniško
mesto in ima v reševanju zadeve, ki so mu bile dodeljene v času opravljanja
sodniške službe pred imenovanjem na razpisano višje sodniško mesto in so
določene kot sodni zaostanek, je lahko pod pogoji iz 67. člena tega zakona
istočasno z imenovanjem na višje sodniško mesto dodeljen na prejšnje sodniško
mesto. Sodnik opravlja sodniško službo na sodniškem mestu, na katerega je
dodeljen, in na sodniškem mestu, na katerega je imenovan, v skladu s sporazumom
oziroma odločitvijo iz tretjega odstavka 67. člena tega zakona.
O dodelitvi iz prejšnjega odstavka odloči
predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na predlog predsednika
sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo pred napredovanjem na
višje sodniško mesto. Zoper odločitev se dodeljeni sodnik lahko pritoži v
skladu z drugim odstavkom 68. člena tega zakona.
O obremenitvi sodnika na posameznem
sodniškem mestu sporazumno odločata predsednik sodišča, pri katerem sodnik
opravlja sodniško službo pred napredovanjem, in predsednik neposredno višjega
sodišča, na katerega je sodnik imenovan. Če do sporazuma o razporeditvi
obremenitve na posameznem sodišču ne pride, o tem odloči predsednik Vrhovnega
sodišča Republike Slovenije.
68. člen
O dodelitvi odloči predsednik Vrhovnega
sodišča Republike Slovenije, na predlog predsednika sodišča, na katero bo
sodnik dodeljen, če to ni mogoče, pa na predlog predsednika sodišča višje
stopnje.
Zoper odločitev se dodeljeni sodnik lahko
pritoži v treh dneh od prejema odločbe. O pritožbi, ki ne zadrži izvršitve
odločitve, odloči sodni svet v petnajstih dneh.
69. člen
(črtan)
69.a člen
Za reševanje zadev iz pristojnosti
specializiranih oddelkov okrožnih sodišč na sedežih višjih sodišč, ki
opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in
gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih
dejanj (v nadaljnjem besedilu: specializirani oddelek), je specializiranemu
oddelku lahko dodeljen sodnik okrožnega sodišča na območju višjega sodišča, na
sedežu katerega deluje specializirani oddelek, ali sodnik višjega sodišča, na
sedežu katerega deluje specializirani oddelek, ali sodnik Vrhovnega sodišča
Republike Slovenije. Za opravljanje preiskovalnih dejanj in sojenje o kaznivih
dejanjih iz pristojnosti specializiranega oddelka je specializiranemu oddelku
lahko dodeljen tudi sodnik okrajnega sodišča na območju višjega sodišča, na
sedežu katerega deluje specializirani oddelek.
Predsedniki okrožnih sodišč na sedežih
višjih sodišč pošljejo predloge za objavo pozivov k prijavi za dodelitev
sodnikov v specializirane oddelke ministrstvu, pristojnemu za pravosodje,
najkasneje v treh mesecih pred prenehanjem dodelitve oziroma nemudoma, če
sodniku dodelitev preneha pred iztekom roka dodelitve, ali v enem mesecu po
spremembi določitve števila dodeljenih sodnikov v specializiranih oddelkih.
Poziv k prijavam za dodelitev objavi
ministrstvo, pristojno za pravosodje, v 15 dneh od prejema predloga iz
prejšnjega odstavka. Poziv se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok
za prijave ne sme biti krajši od 15 dni.
69.b člen
O dodelitvi sodnika iz 69.a člena tega
zakona odloča sodni svet, ki posebno usposobljenost in izkušenost za reševanje
zahtevnejših kazenskih zadev ocenjuje tako, da upošteva:
1.
mnenje sodnikov kazenskega oddelka pristojnega
višjega sodišča;
2.
trajanje sodniške službe sodnika na kazenskem
področju;
3.
veljavno oceno sodniške službe;
4.
dokazila o posebnih izkušnjah in dodatnem
strokovnem usposabljanju sodnika na področju kazenskega prava.
Dodelitev za polni ali del polnega
delovnega časa traja do dveh let in se lahko s soglasjem dodeljenega sodnika
ponovi enkrat ali večkrat. Če se dodelitev izteče pred izdajo odločbe v sodniku
dodeljeni zadevi, se dodelitev podaljša do izdaje te odločbe.
69.c člen
Plačo dodeljenih sodnikov za čas, v katerem
rešujejo zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka, določa zakon, ki
ureja sodišča.
V času trajanja dodelitve se dodeljenemu
sodniku obseg dela na sodišču, na katerem je imenovan, zmanjša za toliko,
kolikor je treba zaradi reševanja zadev v specializiranem oddelku. Če se
predsednika sodišč ne moreta sporazumeti o obsegu zmanjšanja dela, o tem odloči
predsednik višjega sodišča na sedežu okrožnega sodišča, pri katerem deluje
specializirani oddelek.
70. člen
Dodelitev po 67., 67.a, 69.a in 71. členu tega zakona ne posega v sodnikov položaj in sodnikovo
plačo, ki ju ima sodnik na mestu, na katerega je imenovan, razen če ta zakon
določa drugače.
Napredovanje sodnika v času dodelitve ne
vpliva na čas trajanja dodelitve.
Že dodeljene zadeve, ki so določene kot
zaostanek, se sodniku, dodeljenem po 67. in 69. členu tega zakona dodelijo na
novo, ob upoštevanju načela zakonitega sodnika.
70.a člen
Trajanje dodelitve po 67., 67.a, 69., 69.a
in 71. členu tega zakona se lahko skrajša na dobo, krajšo od dobe, za katero je
bil sodnik dodeljen, oziroma mu dodelitev predčasno preneha:
1.
na predlog predstojnika organa, ki mu je bil
sodnik dodeljen, če prenehajo razlogi ali se spremenijo okoliščine, zaradi
katerih je bila izvedena dodelitev, ali če za to obstajajo drugi utemeljeni
razlogi;
2.
na predlog dodeljenega sodnika, če za to
obstajajo utemeljeni razlogi;
3.
na podlagi sporazumnega predloga predstojnika
organa, ki mu je bil sodnik dodeljen, in dodeljenega sodnika.
O skrajšanju trajanja dodelitve oziroma
predčasnem prenehanju odloča sodni svet.
Pred odločitvijo na podlagi 2. točke prvega
odstavka tega člena je treba pridobiti mnenje predstojnika organa, ki mu je bil
sodnik dodeljen.
71. člen
Sodnik je lahko dodeljen na delo na Ustavno
sodišče Republike Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, višje
sodišče, v strokovno službo sodnega sveta, v center za izobraževanje v
pravosodju ali za opravljanje zahtevnejših strokovnih del na ministrstvo,
pristojno za pravosodje.
Poziv k prijavam za dodelitev in predviden
čas dodelitve objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v petnajstih dneh od
prejema predloga predstojnika organa iz prejšnjega odstavka.
O dodelitvi odloča sodni svet na predlog
predstojnika organa, kateremu bo sodnik dodeljen. Sodni svet pred odločitvijo
pridobi pisno privolitev sodnika in mnenje predsednika sodišča, kjer sodnik
opravlja sodniško službo. Prijava sodnika na poziv k prijavam za dodelitev
šteje za pisno privolitev iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona.
Dodelitev lahko traja največ tri leta, in
se lahko s soglasjem dodeljenega sodnika ponovi.
71.a člen
Če se na poziv iz drugega odstavka
prejšnjega člena ne prijavi nihče ali ni izbran noben kandidat, razpiše
ministrstvo, pristojno za pravosodje, prosto sodniško mesto za sodnika, ki bo
takoj po izvolitvi dodeljen na podlagi prejšnjega člena, če tako skupaj
predlagata predsednika sodišča, na katero bo sodnik imenovan, in predstojnik
organa iz prvega odstavka prejšnjega člena, kateremu bo sodnik dodeljen.
Prosto sodniško mesto se razpiše v
petnajstih dneh od prejema skupnega predloga.
Prijava kandidata na tako sodniško mesto
šteje za pisno privolitev iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona.
V primeru iz prvega odstavka tega člena se
šteje, da je sodnik z izvolitvijo dodeljen za čas, ki je bil naveden v razpisu.
71.b člen
Osebni spis za sodnika, dodeljenega po 71.
členu tega zakona, se vodi v uradu oziroma kabinetu predstojnika organa,
kateremu je dodeljen.
Pooblastila iz tega zakona v razmerju do
sodnika, dodeljenega po 71. členu tega zakona, izvršujeta predstojnik organa,
kateremu je sodnik dodeljen, in personalni svet Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije, za sodnike, dodeljene na višje sodišče, pa personalni svet višjega
sodišča.
71.c člen
Sodnik, ki je dodeljen na višje sodišče ali
Vrhovno sodišče Republike Slovenije ali v strokovno službo sodnega sveta je
lahko v tem času v celoti ali deloma oproščen opravljanja sodniške službe.
O oprostitvi opravljanja sodniške službe
odloča sodni svet.
Sodnik, ki je dodeljen na Ustavno sodišče
Republike Slovenije, v center za izobraževanje v pravosodju za vodenje centra
ali za opravljanje drugih nalog v centru ali za opravljanje zahtevnejših
strokovnih nalog na ministrstvo, pristojno za pravosodje, obdrži pravico
uporabljati naziv sodnik, vendar ne more hkrati opravljati sodniške službe in
mu obveznosti iz sodniške službe mirujejo. Dodeljen sodnik lahko v času
dodelitve kandidira in je imenovan za predsednika sodišča, podpredsednika
sodišča ali na druga vodstvena mesta na sodišču pod pogoji in po postopku, ki
ga določa zakon, ki ureja sodišča.
Ne glede na določbe 28. člena ter drugega in tretjega odstavka 32. člena tega zakona se
pri oceni sodniške službe za čas dodelitve upošteva mnenje o delu sodnika, ki
ga za namene ocene sodniške službe izdela predstojnik organa, pri katerem je oziroma
je bil sodnik dodeljen.
Sodniku iz tretjega odstavka tega
člena pripada najmanj takšna plača, kot bi jo prejemal, če bi
opravljal sodniško službo, varovane pa so tudi vse njegove pravice do napredovanja
v skladu s tem zakonom.
Sodniku iz tretjega odstavka tega člena,
razen sodniku, ki je dodeljen na Ustavno sodišče Republike Slovenije, pripada
pod pogojem, da opravlja povečan obseg dela oziroma je dodatno delovno
obremenjen, dodatno plačilo za povečan obseg dela oziroma za nadpovprečno
delovno obremenjenost, skladno s pogoji, merili in obsegom plačila za povečan
obseg dela oziroma dodatno delovno obremenjenost, ki jih določi Vlada Republike
Slovenije z uredbo.
Sodnik iz tretjega odstavka tega člena, razen
sodnik, ki je dodeljen na Ustavno sodišče Republike Slovenije, predsednik
sodišča, pri katerem je sodnik iz tretjega odstavka tega člena opravljal
sodniško službo pred dodelitvijo, in predstojnik organa, na katerega je sodnik
dodeljen, sklenejo pisni sporazum o višini dodatnega plačila za povečan obseg
dela oziroma za nadpovprečno delovno obremenjenost in o načinu povračila plače,
nadomestila plače, dodatnega plačila za povečan obseg dela oziroma za
nadpovprečno delovno obremenjenost in drugih osebnih prejemkov ter povračil
dodeljenega sodnika sodišču, pri katerem je sodnik opravljal sodniško službo
pred dodelitvijo.
V. poglavje
CENTRALNA KADROVSKA EVIDENCA
72. člen
Za urejanje položaja, pravic, dolžnosti in
odgovornosti sodnikov ter omogočanje opravljanja zadev sodne uprave Vrhovno
sodišče Republike Slovenije upravlja centralno kadrovsko evidenco sodnikov po
določbah zakona, ki ureja sodišča.
73. člen
Podatki iz centralne kadrovske evidence, ki
vsebujejo osebne podatke, oceno sodniške službe in podatke o učinkovitosti
sodnikovega dela ter disciplinske sklepe, se pošiljajo in vračajo v zapečateni
pisemski ovojnici z oznako »zaupno«.
VI. poglavje
PRENEHANJE SODNIŠKE FUNKCIJE, POSEBNE PRAVICE SODNIKA, KI JE PRIDOBIL PRAVICO
DO POKOJNINE, IN RAZREŠITEV SODNIKA
1. oddelek
Prenehanje sodniške funkcije in sodniške službe
74. člen
Sodniku preneha sodniška funkcija po
zakonu:
1.
če ne priseže najpozneje v šestdesetih dneh od
dneva izvolitve v sodniško funkcijo, razen če ne priseže iz razlogov, na katere
sam ne more vplivati;
2.
če izgubi državljanstvo Republike Slovenije;
3.
če izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno
zmožnost za opravljanje službe;
4.
če se odpove sodniški službi s pisno vlogo, ki
se pošlje sodnemu svetu po predsedniku sodišča;
5.
če se odpravi sodišče in sodniku ni mogoče
zagotoviti, da nadaljuje z opravljanjem sodniške službe v drugem sodišču;
6.
če sodnik sprejme funkcijo, začne opravljati
dejavnost ali sklene delovno razmerje oziroma kljub prepovedi opravlja delo, ki
ni združljivo s sodniško funkcijo (41. člen, tretji odstavek 42. člena in
tretji odstavek 43. člena);
7.
če iz ocene njegove službe izhaja, da ne
ustreza sodniški službi (33. člen);
8.
če mu je izrečena disciplinska sankcija
prenehanja sodniške funkcije.
Sodniku preneha sodniška služba po zakonu z
upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let starosti.
Šteje se, da je razlog iz 1. točke prvega
odstavka tega člena podan, ko preteče šestdeset dni od izvolitve sodnika v
sodniško funkcijo, razlog iz 2., 3. in 8. točke prvega odstavka tega člena z dnem
pravnomočnosti odločbe pristojnega organa, razlog iz 5. točke prvega odstavka
tega člena z dnem prenehanja dela sodišča, razlog iz 7. točke prvega odstavka
tega člena z dnem, ko sodni svet potrdi oceno, razlog iz prejšnjega odstavka pa
s potekom leta, v katerem je sodnik dosegel starostno mejo za upokojitev.
Sodniška funkcija iz razloga po 4. točki
prvega odstavka tega člena preneha šestdeseti dan po prispetju sodnikove
odpovedi na sodni svet, iz razloga po 6. točki prvega odstavka tega člena pa z
dnem nastopa funkcije oziroma dela, ki ni združljivo s sodniško funkcijo.
75. člen
S prenehanjem sodniške funkcije iz razloga
po 3. ali 5. točki prvega odstavka prejšnjega člena pridobi sodnik
pravico do predčasne upokojitve, če
izpolnjuje pogoje, ki jih za predčasno upokojitev določajo predpisi o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
76. člen
O nastopu razlogov iz prvega in drugega
odstavka 74. člena tega zakona obvesti predsednik sodišča sodni svet, ki izda
ugotovitveno odločbo o prenehanju sodniške funkcije oziroma sodniške službe.
2. oddelek
Posebne pravice sodnika, ki je pridobil pravico do pokojnine
76.a člen
(razveljavljen)
3. oddelek
Razrešitev sodnika
77. člen
Če sodnik naklepno stori kaznivo dejanje z
zlorabo sodniške funkcije, mora sodišče pravnomočno obsodilno sodbo poslati
sodnemu svetu.
Sodni svet je v primeru iz prejšnjega
odstavka dolžan brez odlašanja obvestiti državni zbor, ki sodnika razreši.
78. člen
Če je sodnik obsojen zaradi kaznivega
dejanja na zaporno kazen, mora sodišče pravnomočno sodbo poslati sodnemu svetu.
Če je sodnik obsojen zaradi naklepnega
kaznivega dejanja na zaporno kazen, ki je daljša od šestih mesecev, sodni svet
predlaga državnemu zboru, da sodnika razreši, o ostalih sodbah, s katerimi je
sodnik obsojen za kaznivo dejanje, pa sodni svet državni zbor le obvesti.
Če je sodnik obsojen zaradi kaznivega
dejanja na zaporno kazen, ki je krajša od šestih mesecev ali na neprostostno
kazen, sodni svet predlaga državnemu zboru, da sodnika razreši, če gre za
kaznivo dejanje, zaradi katerega je osebnostno neprimeren za opravljanje
sodniške funkcije.
79. člen
Oseba, ki ji je prenehala sodniška funkcija
iz razloga 7. točke prvega odstavka 74. člena tega zakona, oziroma oseba, ki je
bila razrešena po določbah tega zakona, ne more kandidirati za izvolitev v
sodniško funkcijo.
VI.a SLUŽBENI NADZOR SODNIKOVEGA DELA
79.a člen
Službeni nadzor sodnikovega dela (v
nadaljnjem besedilu: službeni nadzor) je namenjen ugotavljanju izpolnjevanja
sodniških dolžnosti po zakonu in sodnem redu ter zajema vse ukrepe za
odpravljanje vzrokov za neustrezen obseg, kakovost in strokovnost dela ter
zaostanke pri delu.
Pri službenem nadzoru ni dovoljeno posegati
v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije.
Službeni nadzor sodnikovega dela opravlja
predsednik sodišča ali neposredno višje sodišče. Neposredno višje sodišče
opravlja službeni nadzor po sodnikih, ki jih glede na delovno področje določi
predsednik tega sodišča izmed sodnikov, ki so z letnim razporedom dela določeni
za opravljanje službenega nadzora.
Pri službenem nadzoru se lahko pregledujejo
spisi vseh sodniku dodeljenih zadev in zadev, v katerih je že bilo pravnomočno
odločeno, pridobijo in analizirajo podatki o sodnikovem delu ter opravi
razgovor s sodnikom.
Pri službenem nadzoru se sodniku lahko
izreče opozorilo in določi obdobje, po katerem bo službeni nadzor ponovljen.
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sodnega sveta, disciplinski
tožilec ali disciplinsko sodišče, minister, pristojen za pravosodje, predsednik
sodišča višje stopnje in predsednik sodišča, na katerem opravlja sodniško
funkcijo sodnik, nad čigar delom je bil opravljen službeni nadzor, lahko
podatke oziroma ocene iz poročila iz prvega odstavka 79.c člena tega zakona
uporabijo za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov po določbah
tega zakona, zakona, ki ureja sodišča, zakona, ki
ureja sodni svet, in zakona, ki ureja varstvo pravice
do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zlasti glede ocene sodniške službe,
postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti sodnika, in za izvedbo ali
predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov na podlagi drugih zakonskih
pristojnosti ali obveznosti ministrstva, pristojnega za pravosodje. Podatki
oziroma ocene iz poročila iz prvega odstavka 79.c člena tega zakona se pri
odločanju o ukrepih ali postopkih iz prejšnjega stavka ne smejo uporabiti.
Podatki oziroma ocene iz poročila iz prvega
odstavka 79.c člena tega zakona se uporabljajo do dokončanja postopkov, ki so
bili uvedeni na podlagi teh podatkov oziroma ocen.
Če se pri službenem nadzoru ugotovi, da je
ogrožena ali kršena pravica do odločanja brez nepotrebnega odlašanja, se
sodniku lahko odredi prednostno reševanje zadeve in določi rok, v katerem mora poročati
o posameznih dejanjih v postopku.
79.b člen
Predsednik sodišča opravi službeni nadzor
glede na lastne ugotovitve o sodnikovem delu ali na pobudo varuha človekovih
pravic, obvezno pa na obrazloženo zahtevo predsednika neposredno višjega
sodišča ali predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ministra,
pristojnega za pravosodje, pristojnega personalnega sveta in sodnega sveta.
Službeni nadzor se opravi v zahtevanem obsegu.
Predsednik neposredno višjega sodišče
opravi službeni nadzor glede na lastne ugotovitve o delu sodišča in delu
posameznih sodnikov pri odločanju o pravnih sredstvih ali na predlog
predsednika sodišča, predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije,
ministra, pristojnega za pravosodje, pristojnega personalnega sveta ali sodnega
sveta. Če predsednik neposredno višjega sodišča obrazloženo zavrne predlog za
nadzor, lahko predlagatelj nadzora, razen če je predlagatelj nadzora sodni
svet, zahteva, da o utemeljenosti predloga dokončno odloči sodni svet v 30 dneh
po prejemu zahteve.
79.c člen
O ugotovitvah in ukrepih službenega nadzora
se sestavi poročilo, ki se vroči sodniku, predsedniku sodišča, kadar nadzor
opravi neposredno višje sodišče, pristojnemu personalnemu svetu in vlagatelju
pobude, predloga ali zahteve ter shrani v sodnikovem osebnem spisu.
Sodnik oziroma vlagatelj predloga ali
zahteve, ki ne soglaša z ugotovitvami in ukrepi pri službenem nadzoru, lahko
zahteva oceno sodniške službe v obsegu, ki ga je zajel službeni nadzor.
VII. poglavje
DISCIPLINSKI POSTOPKI IN ZAČASNA ODSTRANITEV IZ SODNIŠKE SLUŽBE
1. oddelek
Disciplinska odgovornost, disciplinske kazni in zastaranje
80. člen
Sodniku ni mogoče izreči disciplinske
sankcije, razen ob pogojih in po postopku, ki je predpisan v zakonu, ki ureja sodni svet.
Disciplinski postopek je hiter. (prenehal
veljati)
Kazenska odgovornost in odgovornost za
prekršek ne izključujeta disciplinske odgovornosti sodnika.
V okviru disciplinskega postopka ni
dovoljeno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije. (prenehal
veljati)
81. člen
Sodniku, ki je z naklepom ali iz
malomarnosti kršil sodniške dolžnosti, ki so predpisane z zakonom in sodnim
redom, ali neredno opravljal sodniško službo, se lahko izreče disciplinska
sankcija.
Dejanja, ki pomenijo kršitev sodniške
dolžnosti oziroma neredno opravljanje sodniške službe, so:
1.
dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega
dejanja, storjenega pri opravljanju sodniške funkcije;
2.
neizpolnitev ali neupravičena odklonitev
izvršitve sodniške dolžnosti;
3.
nevestno, nepravočasno, neustrezno ali
malomarno opravljanje sodniške službe;
4.
nezakonito ali nesmotrno razpolaganje s sredstvi;
5.
izdajanje uradne ali druge tajnosti, določene z
zakonom ali sodnim redom;
6.
zloraba položaja ali prekoračitev uradnih
pooblastil;
7.
zloraba pravice do odsotnosti z dela;
8.
nedoseganje pričakovanih rezultatov dela več
kot tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov;
9.
kršitev z zakonom in sodnim redom določenega
vrstnega reda oziroma prednostnega obravnavanja zadev;
10.
opravljanje funkcij, dela ali dejavnosti, ki so
po ustavi in zakonu nezdružljive s sodniško funkcijo;
11.
opustitev obvestila predsedniku sodišča o
sprejemu dela zaradi ocene nezdružljivosti s sodniško funkcijo;
12.
opustitev sporočila o podanih zakonskih
razlogih za izločitev sodnika ali nadaljevanje dela v zadevi, v kateri obstaja
izločitveni razlog;
13.
vnaprejšnje javno izražanje v sodni zadevi, o kateri
še ni pravnomočno odločeno oziroma v kateri je vloženo izredno pravno sredstvo;
14.
vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju
s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica;
15.
neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje
ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z
opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje;
16.
oviranje delovanja sodišča zaradi uveljavljanja
lastnih pravic;
17.
sprejemanje daril ali drugih koristi v zvezi s
sodniško službo;
18.
nepredložitev ali nepravočasna predložitev
podatkov o premoženjskem stanju;
19.
kršitev ali opustitev mentorskih zadolžitev;
20.
nespoštovanje izdanih odločb o premestiti ali
dodelitvi sodnika;
21.
onemogočanje ali oviranje izvajanja določb
zakona o službenem nadzoru sodnikovega dela in o nadzorstvenih pritožbah;
22.
poslovanje s strankami, njihovimi pooblaščenci
in drugimi osebami v nasprotju z določbami sodnega reda;
23.
neupoštevanje ukrepov za redno in učinkovito
izvajanje sodne oblasti;
24.
kršitev ali opustitev ukrepov po programu za
reševanje zaostanka pri sodišču;
25.
neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega
izobraževanja;
26.
kršitev predpisov o varstvu pri delu;
27.
kršitev določb sodnega reda o uporabi
službenega oblačila.
Težjo disciplinsko kršitev iz petega
odstavka 83. člena tega zakona predstavljajo dejanja po 1., 2., 3., 5., 6., 8.,
10., 12., 13., 17., 18., 20., 21., 23. in 24. točki prejšnjega odstavka,
dejanje po 14. točki prejšnjega odstavka pa le, če ima hujše
posledice za sodniško neodvisnost oziroma ugled sodniškega poklica.
Če sodni svet predlaga državnemu zboru
razrešitev sodnika po drugem ali tretjem odstavku 78. člena tega zakona, pa ga
državni zbor ne razreši, sodni svet poda pobudo za uvedbo disciplinskega
postopka.
82. člen
Disciplinske sankcije po tem zakonu so:
1.
pisni opomin;
2.
ustavitev napredovanja;
3.
znižanje plače;
4.
premestitev na drugo sodišče;
5.
prenehanje sodniške funkcije.
83. člen
Pisni opomin pomeni formalno grajo sodniku
za disciplinsko kršitev, ki jo disciplinsko sodišče oceni kot lažjo, in se
lahko izreče, če sodniku še ni bila izrečena disciplinska sankcija.
Ustavitev napredovanja se izreče za čas
največ treh let.
Znižanje plače se izreče do višine 20% za
čas do enega leta.
Premestitev na drugo sodišče za eno stopnjo
nižjega položaja ali na drugo sodišče enakega položaja v drugem kraju, se lahko
izreče za čas od šestih mesecev do treh let. Te sankcije ni mogoče izreči
vrhovnemu sodniku.
Prenehanje sodniške funkcije se izreče
sodniku, če zaradi težje disciplinske kršitve ni več primeren za opravljanje
sodniške funkcije.
Pravnomočen sklep o izrečeni disciplinski
sankciji se pošlje predsedniku sodišča, ministrstvu, pristojnemu za pravosodje,
in sodnemu svetu, ki je pristojen za izvršitev disciplinske sankcije iz
drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.
84. člen
Disciplinskega postopka zoper sodnika ni
mogoče uvesti, ko pretečeta dve leti od dneva kršitve. Zastaralni rok začne
teči s prenehanjem ravnanja ali opustitve, ki pomenita disciplinsko kršitev.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se
lahko uvede disciplinski postopek zoper sodnika, ki je bil pravnomočno obsojen,
najkasneje v treh mesecih od dneva pravnomočnosti kazenske obsodilne odločbe.
Zastaranje pretrga vsako procesno dejanje
pristojnega organa za pregon sodnika zaradi storjene disciplinske kršitve.
Zastaranje se pretrga tudi, če sodnik v času, ko teče zastaralni rok, stori
novo disciplinsko kršitev.
Disciplinski pregon zastara v vsakem
primeru, ko pretečejo štiri leta od storitve disciplinske kršitve.
Izvršitev izrečene disciplinske sankcije
zastara v šestih mesecih od pravnomočnosti sklepa.
85. člen
Kolikor ta zakon nima posebnih določb, se
za disciplinsko odgovornost sodnikov smiselno uporabljajo določbe 22., 23.,
24., 25., 26., 29., 30., 31. in 32. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS,
št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo).
2. oddelek
Disciplinski organi
86. člen
(prenehal
veljati)
87. člen
(prenehal
veljati)
88. člen
(prenehal
veljati)
89. člen
(prenehal
veljati)
89.a člen
(prenehal
veljati)
3. oddelek
Disciplinski postopek
90. člen
(prenehal
veljati)
91. člen
(prenehal
veljati)
92. člen
(prenehal
veljati)
93. člen
(prenehal
veljati)
94. člen
(prenehal
veljati)
4. oddelek
Začasna odstranitev iz sodniške službe
95. člen
Če je zoper sodnika uveden kazenski
postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja z zlorabo sodniške
funkcije, mora predsednik vrhovnega sodišča sodniku izreči začasno odstranitev
iz sodniške službe (v nadaljnjem besedilu: suspenz).
Če je zoper sodnika uveden kazenski
postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za
katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, zaradi katere je sodnik
lahko razrešen, predsednik vrhovnega sodišča lahko izreče suspenz.
O suspenzu predsednika vrhovnega sodišča iz
sodniške službe v primerih iz prejšnjih odstavkov odloči sodni svet.
96. člen
Zoper odločitev o suspenzu, ki mora biti
obrazložena, se sodnik lahko pritoži v petnajstih dneh od prejema odločbe na
sodni svet, predsednik vrhovnega sodišča pa na državni zbor.
Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
97. člen
Suspenz traja do dokončne odločitve
pristojnega organa o razrešitvi sodnika.
Če se postopek pred kazenskim sodiščem
konča tako, da ni podlage za razrešitev sodnika po tem zakonu, suspenz preneha
z dnem izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, z dnem
pravnomočnosti take odločbe pa se odpravi skupaj z vsemi njegovimi posledicami.
V primeru iz četrtega odstavka 91. člena
tega zakona traja suspenz najdalj do dokončne odločitve pristojnega organa v
disciplinskem postopku. (prenehal
veljati)
98. člen
V času suspenza prejema sodnik nadomestilo
plače, ki je enako polovici plače, ki bi jo prejemal sodnik, če bi delal.
99. člen
Kadar je za odreditev pripora oziroma za
začetek kazenskega postopka zoper sodnika potrebno dovoljenje državnega zbora,
pristojno sodišče o tem, da je vložilo zahtevo za dovoljenje, obvesti sodni
svet in ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Državni zbor odloči o dovoljenju po
pridobitvi mnenja sodnega sveta.
100. člen
Sodišče, ki odredi pripor zoper sodnika,
mora o tem nemudoma obvestiti predsednika sodišča, v katerem opravlja sodnik
sodniško službo, sodni svet ter ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Sodnik, ki je v priporu, ima pravico do
nadomestila plače v enaki višini kot sodnik, ki je v suspenzu, če preživlja
družino, sicer pa le v višini ene tretjine plače.
VII.a poglavje
POSEBNA DOLOČBA
100.a člen
(prenehal
veljati)
Zakon o sodniški službi – ZSS (Uradni list RS,
št. 19/94)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VIII. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
101. člen
Sodniki, ki ob uveljavitvi tega zakona
opravljajo sodniško funkcijo na rednih sodiščih in sodiščih združenega dela,
imajo pravico pred iztekom svojega mandata prijaviti kandidaturo za sodniško
mesto, ki ga zasedajo, za izvolitev v sodniško funkcijo po določbah tega
zakona. Kandidaturo prijavijo ministrstvu, pristojnem za pravosodje.
V primeru iz prejšnjega odstavka se šteje,
da se sodnik odpove svojemu mandatu, zaradi česar se njegovo sodniško mesto
šteje za prosto in ga mora ministrstvo, pristojno za pravosodje, razpisati v
petnajstih dneh po prejemu kandidature sodnika, ki mora vsebovati vse
sestavine, ki se po določbah tega zakona zahtevajo za prijavo na prosto
sodniško mesto.
Sodniku iz prvega odstavka tega člena
preneha sedanji mandat z dnem, ko državni zbor izvoli sodnika na podlagi
razpisnega postopka iz prejšnjega odstavka. Sodnik iz prvega odstavka tega
člena, ki ni bil izvoljen v trajno sodniško funkcijo, ima pravice, ki so jih
dosedanji predpisi določali za sodnike, ki niso bili ponovno izvoljeni.
Pravica iz prvega in tretjega odstavka tega
člena gre tudi sodnikom, ki ob uveljavitvi tega zakona opravljajo funkcijo
predsednika sodišča, s tem da prijavijo kandidaturo za izvolitev v sodniško
funkcijo po določbah tega zakona.
102. člen
Sodniki iz prvega odstavka prejšnjega
člena, ki ne kandidirajo za izvolitev v trajno sodniško funkcijo in do
1. januarja 1995 dopolnijo petintrideset let (moški) oziroma trideset let
(ženske) pokojninske dobe, lahko uveljavljajo pravico do pokojnine s polno
pokojninsko dobo, ne glede na pogoje, ki so določeni za pridobitev pokojnine po
splošnih predpisih.
Sredstva za razliko med pokojnino po
splošnih predpisih in po tem zakonu se zagotavljajo iz proračuna Republike
Slovenije.
103. člen
Prosta sodniška mesta sodnikov iz tretjega
odstavka 8. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 33/91) in sodnikov, ki po določbi prvega in drugega
odstavka 8. člena tega ustavnega zakona nadaljujejo mandat, se razpišejo pet
mesecev pred iztekom mandata sodnikov.
104. člen
Za sodnike iz prvega odstavka 101. člena
tega zakona in prejšnjega člena, ki prijavijo kandidaturo na razpisano prosto
sodniško mesto, zahteva sodni svet izdelavo ocene sodniškega dela. Ocena
sodniškega dela je sestavni del prijave sodnika.
Ocena po prejšnjem odstavku je strokovna
ocena sodniškega dela, ki jo za sodnike sodišč prve stopnje izdelajo pristojna
višja sodišča, za sodnike višjih sodišč vrhovno sodišče, za sodnike vrhovnega
sodišča pa to sodišče na občni seji. Strokovni oceni, ki se izdela po
kriterijih iz 29. člena tega zakona, je treba priložiti poročila o opravljenih
inštruktažnih pregledih, ki so jih opravila pristojna sodišča in se nanašajo na
delo sodnika.
Sodišča iz prejšnjega odstavka morajo
predložiti sodnemu svetu oceno sodniškega dela v petnajstih dneh od zahteve.
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal
pristojnost in organizacijo delovnih in socialnih sodišč, izdela oceno
sodniškega dela za sodnike Sodišča združenega dela Republike Slovenije to
sodišče na občni seji.
105. člen
Z opravljanjem sodniške službe po določbah
tega zakona je izenačeno opravljanje sodniške funkcije po dosedanjih predpisih,
opravljanje funkcije javnega tožilca, funkcije sodnika za prekrške ter delo
višjih strokovnih sodelavcev.
Pogoj iz 4. točke prvega odstavka 8. člena
tega zakona izpolnjuje tudi, kdor je pred 25. junijem 1991 pridobil
strokovni naslov diplomirani pravnik v kateri od republik bivše SFRJ.
Do uveljavitve zakona; ki bo urejal
pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega
odstavka 8. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug
izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom.
106. člen
Pravice po tem zakonu se zagotavljajo
sodnikom, ki so sodniško funkcijo opravljali ob uveljavitvi tega zakona, in ki
so izvoljeni za sodnike po določbah tega zakona, z dnem nastopa sodniške
službe, kolikor ta zakon ne določa drugače.
Okrajni sodniki, ki so pred izvolitvijo za
sodnika po določbah tega zakona najmanj petnajst let opravljali sodniško
funkcijo, pridobijo hkrati z izvolitvijo pravico do naziva svetnika okrajnega
sodišča in uvrstitve v ustrezni plačilni razred.
107. člen
Za sodnike, ki nadaljujejo funkcijo v
smislu 8. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije, veljajo
glede dolžnosti in pravic določbe tega zakona, razen določb petega oddelka IV.
poglavja tega zakona ter določb prvega do tretjega oddelka VII. poglavja tega
zakona. Po izteku mandata imajo, če niso izvoljeni v sodniško funkcijo po
določbah tega zakona, pravice, ki so jih dosedanji predpisi določali za
sodnike, ki niso bili ponovno izvoljeni.
Sodnika iz prejšnjega odstavka uvrsti sodni
svet v plačilni razred, ki ustreza dosedanji dolžini opravljanja sodniške
funkcije na sodišču, na katerem nadaljuje delo, ob smiselni uporabi določb tega
zakona o napredovanju sodnika in ob upoštevanju razvrstitve po določbi 124.
člena zakona o sodiščih.
Pri sodnikih temeljnih sodišč iz prvega
odstavka tega člena, ki se razporedijo na okrajna in okrožna sodišča, se
praviloma šteje za uvrstitev v plačilni razred po določbi
prejšnjega odstavka čas prvih štirih let
opravljanja sodniške funkcije sodnika temeljnega sodišča za čas opravljanja
službe okrajnega sodnika, čas, ki presega štiri leta, pa za čas opravljanja
sodniške službe okrožnega sodnika.
Za sodnike iz prvega odstavka tega člena
se, razen v primeru iz prvega odstavka 101. člena tega zakona, uporabljajo
določbe dosedanjih predpisov, ki se nanašajo na razrešitev sodnika.
108. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se za
sodnike preneha uporabljati določba 36. člena zakona o poslancih (Uradni list
RS, št. 48/92).
109. člen
Določbe tega zakona o plačah sodnikov se
pričnejo uporabljati s 1. julijem 1994, za sodnike, ki pred tem dnem
nastopijo sodniško službo po določbah tega zakona, pa z dnem, določenim v prvem
odstavku 106. člena tega zakona.
Z datumom iz prejšnjega odstavka se za
sodnike preneha uporabljati zakon o sodniških plačah in drugih prejemkih
(Uradni list RS, št. 10/93).
110. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
sodniški službi – ZSS-A (Uradni list RS, št. 8/96)
spreminja 105. člen zakona tako, da se glasi:
»105. člen
Z opravljanjem sodniške službe po določbah
tega zakona je izenačeno opravljanje sodniške funkcije po dosedanjih predpisih,
opravljanje funkcije državnega tožilca, sodnika za prekrške in javnega
pravobranilca, poklic odvetnika, delo pravnega strokovnjaka v državnem organu,
pri pravni ali fizični osebi ter delo višjih strokovnih sodelavcev.
Pogoj iz 3. točke prvega odstavka 8. člena
tega zakona izpolnjuje tudi, kdor bo 30 let starosti dopolnil do 31. decembra
1997.
Pogoj iz 4. točke prvega odstavka 8. člena
tega zakona izpolnjuje tudi, kdor je pred 25. junijem 1991 pridobil
strokovni naslov diplomirani pravnik v kateri od republik bivše SFRJ.
Do uveljavitve zakona; ki bo urejal
pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega
odstavka 8. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug
izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»13. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvah zakona o sodniški službi –
ZSS-B (Uradni list RS, št. 24/98)
spreminja 105. člen zakona tako, da se glasi:
»105. člen
Z opravljanjem sodniške službe po določbah
tega zakona je izenačeno opravljanje sodniške funkcije po dosedanjih predpisih,
opravljanje funkcije državnega tožilca, sodnika za prekrške in javnega
pravobranilca, poklic odvetnika, delo pravnega strokovnjaka v državnem organu,
pri pravni ali fizični osebi ter delo višjih strokovnih sodelavcev.
Pogoj iz 3. točke prvega odstavka 8. člena
tega zakona izpolnjuje tudi, kdor bo 30 let starosti dopolnil do 31. decembra
1997.
Če se na razpis prostega sodniškega mesta
na okrajnem sodišču ne prijavi kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz 8. in 9. člena
zakona, je do 31. 12. 1999 ne glede na pogoje iz 3. točke prvega odstavka 8.
člena in 9. člena tega zakona, lahko za sodnika okrajnega sodišča izvoljena
oseba, ki je dopolnila 27 let starosti in ima po opravljenem pravniškem
državnem izpitu najmanj eno leto delovnih izkušenj na sodišču, ali najmanj tri
leta delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
Za sodnika, izvoljenega pod pogoji iz
prejšnjega odstavka tega člena se v prvih treh letih izdela ocena sodniške
službe za vsako leto.
Pogoj iz 4. točke prvega odstavka 8. člena
tega zakona izpolnjuje tudi, kdor je pred 25. junijem 1991 pridobil
strokovni naslov diplomirani pravnik v kateri od republik bivše SFRJ.
Do uveljavitve zakona; ki bo urejal
pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega
odstavka 8. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug
izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi zakona o sodniški službi –
ZSS- C (Uradni list RS, št. 48/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
sodniški službi – ZSS-D (Uradni list RS, št. 67/02)
spreminja 104. člen zakona tako, da se glasi:
»104. člen
Za sodnike iz prvega odstavka 101. člena
tega zakona in prejšnjega člena, ki prijavijo kandidaturo na razpisano prosto
sodniško mesto, zahteva sodni svet izdelavo ocene sodniškega dela. Ocena
sodniškega dela je sestavni del prijave sodnika.
Ocena po prejšnjem odstavku je strokovna
ocena sodniškega dela, ki jo za sodnike sodišč prve stopnje izdelajo pristojna
višja sodišča, za sodnike višjih sodišč vrhovno sodišče, za sodnike vrhovnega
sodišča pa to sodišče na občni seji. Strokovni oceni, ki se izdela po
kriterijih iz 29. člena tega zakona, je treba priložiti poročila o opravljenih
inštruktažnih pregledih, ki so jih opravila pristojna sodišča in se nanašajo na
delo sodnika.
Sodišča iz prejšnjega odstavka morajo
predložiti sodnemu svetu oceno sodniškega dela v petnajstih dneh od zahteve.
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal
pristojnost in organizacijo delovnih in socialnih sodišč, izdela oceno
sodniškega dela za sodnike Sodišča združenega dela Republike Slovenije to
sodišče na občni seji.
Če se na sodniško mesto, ki je razpisano po
drugem odstavku 101. člena ali 103. členu tega zakona, prijavi kot edini
kandidat sodnik iz prvega odstavka tega člena in je ocena sodniškega dela iz
drugega odstavka tega člena pozitivna, ga je sodni svet dolžan izbrati.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
71. člen
Vsi postopki za izvolitev in imenovanje
sodnikov, za sodniško napredovanje in ocenjevanje sodniškega dela, za
premestitev in dodelitev sodnika, za prenehanje in razrešitev sodnika ter
disciplinski postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se
dokončajo po dosedanjih predpisih.
72. člen
Sodniki so dolžni sodnemu svetu predložiti
podatke iz drugega odstavka 39. člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega
zakona.
Rok za izdelavo ocene sodniške službe
sodnikov svetnikov (prvi odstavek 31. člena zakona), začne teči z dnem
uveljavitve tega zakona.
73. člen
Sodniki, ki so bili dodeljeni do
uveljavitve tega zakona, nadaljujejo delo kot dodeljeni sodniki po določbah
tega zakona.
Za sodnike, ki so bili do uveljavitve tega
zakona dodeljeni brez določenega roka dodelitve, začne teči rok iz četrtega
odstavka 71. člena zakona z dnem uveljavitve tega zakona.
Sodnik, ki je bil do uveljavitve tega
zakona postavljen na mesto sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na
podlagi prvega odstavka 40. člena zakona o sodiščih, nadaljuje delo kot
imenovani sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
74. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha
uporabljati določba tretjega odstavka 30. člena zakona o sodiščih, kolikor se
nanaša na reševanje ugovorov zoper ocene sodniške službe.
75. člen
Podzakonski predpis iz petega odstavka 58.
člena zakona izda minister, pristojen za pravosodje, v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
76. člen
Občna seja Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije izvoli disciplinske organe po 89. členu zakona v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
77. člen
Sodni svet uskladi sistemizacijo sodniških
mest na posameznih sodiščih (38. člen zakona o sodiščih) z upoštevanjem
sodniških mest, zasedenih ali predvidenih za sodnike, dodeljene po 71. členu
zakona, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
78. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o preprečevanju korupcije – ZPKor
(Uradni list RS, št. 2/04)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»56. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o
sodniški službi – ZSS-E (Uradni list RS, št. 71/04)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o ugotovitvi neskladja Zakona o
sodniški službi z Ustavo (Uradni list RS, št. 47/05)
določa:
»1. Zakon o sodniški službi (Uradni list
RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/01, 67/02 , 71/04, in 23/05 – ur.p.b.) je v
neskladju z Ustavo.
2. Državni zbor je dolžan ugotovljeno
neskladnost z Ustavo odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odločbe v
Uradnem listu Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljene neustavnosti iz
2. točke izreka mora Sodni svet predlog za izvolitev določenega kandidata v
sodniško funkcijo vročiti vsem prijavljenim kandidatom, ki jih ni predlagal v
izvolitev.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodniški službi – ZSS-F (Uradni list RS, št. 17/06)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
36. člen
(poseg odločbe US o
načinu izvrševanja tega člena)
Sodnik, ki je uvrščen v plačilni razred na
podlagi določb Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno
prečiščeno besedilo), se uvrsti v plačni razred v skladu s tem zakonom in
zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju tako, da vrednost plačnega
razreda, v katerega je uvrščen, ustreza njegovi osnovni plači, ki zajema
doseženi koeficient plačilnega razreda in sodniški dodatek zaradi
nezdružljivosti sodniške funkcije, pri predsednikih in podpredsednikih sodišč
pa zajema še dodatek za vodstveno funkcijo.
Odločbe o uvrstitvi sodnikov v nove plačne
razrede, ki jih izda Sodni svet, začnejo veljati z začetkom uporabe tega
zakona.
Izdaja odločbe o uvrstitvi sodnika v plačni
razred ne sme poslabšati položaja sodnika v zvezi z njegovim napredovanjem.
37. člen
Če sodnik lahko napreduje v plačnih
razredih, se ocena sodniške službe izdela ob prvem možnem napredovanju v
plačnih razredih po uveljavitvi tega zakona. Če sodnik ne more napredovati v
plačnih razredih, pa je od zadnje ocene preteklo več kot tri leta, se ocena
sodniške službe izdela najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se
za sodnika v prvih treh letih opravljanja sodniške službe izdela ocena sodniške
službe najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, če je od zadnje
ocene sodniške službe preteklo več kot eno leto.
38. člen
(poseg odločbe US o
načinu izvrševanja tega člena)
Do uveljavitve kolektivne pogodbe za javni
sektor se začasno uporablja višina dodatkov, do katerih so upravičeni sodniki,
in sicer:
-
dodatek za delovno dobo v višini 0,3% od
osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe;
-
dodatek za mentorstvo za največ 20 ur mesečno,
pri čemer je dodatek za mentorstvo določen v višini 15% urne postavke osnovne
plače mentorja in se obračunava le za čas, ko sodnik dela v pogojih, zaradi
katerih mu dodatek pripada;
-
dodatek za specializacijo, magisterij in
doktorat, pri čemer je dodatek določen v nominalnem znesku, in sicer dodatek za
specializacijo znaša 10.000 tolarjev bruto, za magisterij 15.000 tolarjev bruto
in za doktorat 25.000 tolarjev bruto;
-
dodatek za manj ugodne delovne pogoje v višini
5% urne postavke osnovne plače;
-
dodatek za izmensko delo v popoldanski in nočni
izmeni v višini 5% urne postavke osnovne plače, ki se obračunava le za čas, ko
sodnik dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada;
-
dodatek za delo v deljenem delovnem času v višini
3% urne postavke osnovne plače, če prekinitev delovnega časa traja več kot 3
ure, ki se obračuna le za čas, ko sodnik dela v deljenem delovnem času;
-
dodatek za delo ponoči v višini 10% urne
postavke osnovne plače, za delo v nedeljo ali delo na dan, ki je z zakonom
določen kot dela prost dan ali praznik, pa v višini 20% urne postavke osnovne
plače, ki se obračuna le za čas, ko sodnik dela ponoči, v nedeljo in na dan, ki
je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik;
-
dodatek za delo preko polnega delovnega časa v
višini 10% urne postavke osnovne plače, ki se obračuna le za čas, ko sodnik
dela preko polnega delovnega časa;
-
za ure pripravljenosti, v primeru opravljanja
stalne pripravljenosti zaradi zagotavljanja možnosti prihoda na delovno mesto v
višini 10% urne postavke osnovne plače, pri čemer se čas stalne pripravljenosti
ne šteje v delovni čas; za ure dejanskega opravljanja dela v tem času sodniku
pripada 100% urna postavka osnovne plače;
-
za ure dežurstva, ki niso bile razporejene v
polni delovni čas, sodniku pripada 100% urna postavka osnovne plače.
39. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem
začetka uporabe Odloka o plačah funkcionarjev.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodniški službi – ZSS-G (Uradni list RS, št. 127/06)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»14. člen
Določbe 76.a člena zakona se uporabljajo
tudi za sodnike, ki so pridobili pravico do pokojnine pred uveljavitvijo tega
zakona.
15. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o delni ugotovitvi neustavnosti Zakona
o sodniški službi, Zakona o državnem tožilstvu, Zakona o državnem
pravobranilstvu, Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Odloka o plačah
funkcionarjev (Uradni list RS, št. 1/07)
določa:
»1. V neskladju z Ustavo so:
-
drugi in četrti odstavek 44. člena, prvi in
drugi odstavek 45. člena, prvi odstavek 49. člena, prvi odstavek 49.b člena,
prvi odstavek 49.c člena, 50. in 50.a člen in drugi odstavek 51. člena Zakona o
sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/01, 67/02, 71/04,
23/05 – ur. p. b., 17/06 in 41/06 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZSS);
-
prvi odstavek 36. člena Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 17/06 – v
nadaljevanju ZSS-F) in prva alineja 38. člena ZSS-F, kolikor se nanaša na
sodnike, ki so bili v sodniško funkcijo izvoljeni pred začetkom uporabe nove
plačne ureditve;
[…]
2. Državni zbor je dolžan neskladnosti z Ustavo, ugotovljene
v prejšnji točki, odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem
listu Republike Slovenije.
3. Do odprave neustavnosti, ugotovljenih s
to odločbo, se plače funkcionarjev, razen plač funkcionarjev v lokalnih
skupnostih, še naprej obračunavajo in izplačujejo po predpisih, na podlagi
katerih so se obračunavale in izplačevale do 1. 3. 2006, in na podlagi
individualnih odločb, izdanih na podlagi teh predpisov.
[…]«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodniški službi – ZSS-H (Uradni list RS, št. 57/07)
spreminja 36. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi
– ZSS-F tako, da se glasi:
»36. člen
Sodnik, ki je uvrščen v plačilni razred na
podlagi določb Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno
prečiščeno besedilo), se uvrsti v plačni razred v skladu s tem zakonom in
zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju tako, da vrednost plačnega
razreda, v katerega je uvrščen, ustreza njegovi osnovni plači, ki zajema
doseženi koeficient plačilnega razreda in sodniški dodatek zaradi
nezdružljivosti sodniške funkcije, pri predsednikih in podpredsednikih sodišč
pa zajema še dodatek za vodstveno funkcijo. (prenehal
veljati)
Odločbe o uvrstitvi sodnikov v nove plačne
razrede, ki jih izda Sodni svet, začnejo veljati z začetkom uporabe tega
zakona.
Izdaja odločbe o uvrstitvi sodnika v plačni
razred ne sme poslabšati položaja sodnika v zvezi z njegovim napredovanjem.«;
spreminja 38. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o sodniški službi – ZSS-F tako, da se glasi:
»38. člen
(prenehal
veljati)«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
Postopki v zvezi z napredovanjem sodnika na
istem sodniškem mestu v višji sodniški naziv v skladu s četrtim odstavkom 34.a
člena zakona se izvedejo na podlagi ocene sodniške službe, izdelane po
uveljavitvi tega zakona.
30. člen
Medokrajni in medokrožni sodniki, ki so
bili na podlagi 69. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 27/07 –
uradno prečiščeno besedilo) dodeljeni na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče,
po izteku dodelitve opravljajo sodniško službo kot okrajni in okrožni sodniki
na sedežu tistega okrajnega ali okrožnega sodišča, na katerem so bila določena
posebna sodniška mesta za medokrajne oziroma medokrožne sodnike.
31. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata
veljati prvi odstavek 36. člena in 38. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o sodniški službi (Uradni list Republike Slovenije, št. 17/06).
32. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodniški službi – ZSS-I (Uradni list RS, št. 91/09)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
11. člen
Ne glede na 7. člen tega zakona lahko od
uveljavitve tega zakona do 1. decembra 2010 okrajni, okrožni in višji sodniki
napredujejo v okviru razponov, določenih v zakonu, ki ureja sistem plač v
javnem sektorju, za to obdobje.
12. člen
Pri določanju osnovnih plač sodnikov se
uporablja Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev (Uradni list RS, št.
20/09).
13. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodniški službi – ZSS-J (Uradni list RS, št. 33/11)
vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
7. člen
Predsedniki okrožnih sodišč na sedežih
višjih sodišč predloge za objavo pozivov za dodelitev sodnikov v specializirane
oddelke pošljejo ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, najkasneje v enem
mesecu po določitvi števila dodeljenih sodnikov v specializiranih oddelkih.
8. člen
Določbe 69.a, 69.b in 69.c člena zakona ter
določbe spremenjenega 70. člena in 70.a člena zakona, kolikor se nanašajo na
dodelitev v specializirani oddelek, se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve
zakona, ki ureja začetek delovanja specializiranih oddelkov.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o sodniški službi –
ZSS-K (Uradni list RS, št. 46/13)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodniški službi – ZSS-L (Uradni list RS, št. 63/13)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
26. člen
Postopki za izvolitev oziroma imenovanje
sodnikov, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po
dosedanjih predpisih.
27. člen
Ne glede na novi 72. in 73. člen zakona se
do ustrezne spremembe 58. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list
RS, št. 94/07 − uradno prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13) za državne
pravobranilce, pomočnike državnih pravobranilcev in druge zaposlene v državnem
pravobranilstvu še naprej smiselno uporabljata 72. in 73. člen Zakona o
sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09,
33/11 in 46/13).
28. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih
stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 – ZUPPJS15 (Uradni list RS, št. 95/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»11. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja
2015.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodniški službi – ZSS-M (Uradni
list RS, št. 17/15)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
16. člen
Sodni svet uskladi merila za kakovost dela
sodnikov za oceno sodniške službe z novim 28. členom zakona v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
17. člen
Postopki za izvolitev oziroma imenovanje
sodnikov, ki so bili začeti pred uveljavitvijo meril za izbiro kandidatov za
sodniško mesto, se končajo po dosedanjih predpisih.
Postopki za izdelavo sodniških ocen, ki so
bili začeti pred uveljavitvijo spremenjenih meril za kakovost dela sodnikov za
oceno sodniške službe, se končajo po dosedanjih predpisih.
18. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o sodnem svetu – ZSSve (Uradni list RS,
št. 23/17)
v zvezi s prenehanjem veljavnosti drugega in četrtega odstavka 80. člena,
86. člena, 87. člena, 88. člena, 89. člena, 89.a člena,
90. člena, 91. člena, 92. člena, 93. člena, 94. člena
in tretjega odstavka 97. člena zakona določa:
»Določbe zakonov iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.«;
v zvezi s spremembo prvega odstavka 6. člena,
šestega odstavka 31. člena, petega odstavka 79.a člena in prvega odstavka 80.
člena zakona določa:
»Do začetka uporabe določb zakonov iz
tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se uporabljajo določbe Zakona
o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08,
96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15), Zakona o
sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,
91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15) in Zakona
o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12,
15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»66. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest
mesecev po njegovi uveljavitvi.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
državnem tožilstvu – ZDT-1C
(Uradni list RS, št. 36/19)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»12. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o sodniški službi – ZSS-N
(Uradni list RS, št. 76/23)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.