Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike
Slovenije obsega:
-
Zakon o Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS (Uradni list RS,
št. 25/97 z dne 9. 5. 1997),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Jamstvenem skladu Republike
Slovenije – ZJSRS-A (Uradni list RS, št. 10/98 z dne 12. 2. 1998),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvi zakona o Jamstvenem skladu Republike
Slovenije – ZJSRS-B (Uradni list RS, št. 41/99 z dne 1. 6. 1999),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Jamstvenem skladu Republike
Slovenije – ZJSRS-C (Uradni list RS, št. 53/99 z dne 2. 7. 1999),
-
Zakon o javnih skladih – ZJS (Uradni list RS, št. 22/00 z dne 10. 3.
2000),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem in preživninskem
skladu Republike Slovenije – ZJSRS-D (Uradni list RS, št. 119/02 z dne 30. 12.
2002).
ZAKON
O JAVNEM JAMSTVENEM
IN PREŽIVNINSKEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE (ZJSRS)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja:
-
ustanovitev in poslovanje Javnega jamstvenega in preživninskega sklada
Republike Slovenije,
-
vrsto in obseg pravic, ki se pokrivajo iz sredstev sklada, ter
-
roke in postopek za njihovo uveljavitev.
II. USTANOVITEV SKLADA
2. člen
S tem zakonom se za poravnavo obveznosti iz
naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in iz naslova
pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin po tem zakonu ustanovi Javni
jamstveni in preživninski sklad
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad).
3. člen
Sklad je pravna oseba javnega prava.
Ime sklada je: Javni jamstveni in preživninski sklad Republike
Slovenije.
Sedež sklada je v Ljubljani. Podrobneje se
sedež sklada določi s statutom sklada. (prenehal veljati)
4. člen
Ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.
5. člen
(prenehal veljati)
6. člen
(prenehal veljati)
7. člen
(prenehal veljati)
8. člen
(prenehal veljati)
9. člen
(prenehal veljati)
10. člen
Del strokovnih, administrativnih in
tehničnih nalog za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti
delodajalca za sklad opravlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
11. člen
(prenehal veljati)
12. člen
(prenehal veljati)
III. SREDSTVA SKLADA
13. člen
Sredstva za kritje pravic delavcev v
primeru insolventnosti zagotavljajo delodajalci, državni proračun in sklad z
izterjavo terjatev iz 28. člena tega zakona.
Sredstva za kritje pravic otrok do nadomestila
neplačane preživnine pridobiva sklad iz državnega proračuna in z izterjavo
terjatev iz 28. člena tega zakona.
Sredstva za delovanje sklada se
zagotavljajo s povračilom stroškov dolžnika, iz prihodkov od financiranja in iz
državnega proračuna.
Sklad mora zagotavljati ločeno vodenje
sredstev za namene, naštete v prejšnjih odstavkih.
14. člen
Delodajalci zagotavljajo sredstva iz
prejšnjega člena v okviru prispevka za zaposlovanje, ki se vplačuje v proračun
Republike Slovenije.
Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz
prejšnjega člena iz proračuna Republike Slovenije, kadar drugi prihodki
sklada ne zadostujejo za kritje obveznosti sklada.
Višina sredstev, ki jih zagotavlja proračun
Republike Slovenije, se opredeli v finančnem načrtu sklada.
Državni zbor Republike Slovenije obravnava
finančni načrt sklada ob obravnavi in sprejemanju proračuna Republike
Slovenije.
Sredstva za kritje obveznosti sklada se
dodeljujejo skladu po postopkih in na način kot je določen za sredstva
proračuna Republike Slovenije.
14.a člen
Ne glede na določbe zakona o javnih skladih
(Uradni list RS, št. 22/2000) nad skladom ni mogoče začeti stečajnega postopka.
Če sklad ne more poravnati dospelih obveznosti, odgovarja za njihovo plačilo
Republika Slovenija solidarno s skladom.
15. člen
(črtan)
IV. PRAVICE PO TEM ZAKONU
1. Pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca
16. člen
Pravice po tem zakonu ima delavec, ki mu je
delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (v nadaljnjem
besedilu: upravičenec).
17. člen
Delodajalec po tem zakonu je pravna in
fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavce.
Delodajalec je insolventen po tem zakonu:
-
če je nad njim začet stečajni postopek ali
-
če je sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne
reorganizacije nad njim postal pravnomočen.
18. člen
Upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z
dnem prenehanja delovnega razmerja.
Pogoj za pridobitev pravic je:
-
v primeru iz prve alinee drugega odstavka prejšnjega člena, da je svoje
pravice prijavil v rokih in na način določen v zakonu o prisilni poravnavi,
stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev;
-
v primeru iz druge alinee drugega odstavka prejšnjega člena, da je
zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način določen v predpisih, ki
urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi
predpisi.
Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega
odstavka prijava terjatve v stečajnem postopku ni pogoj za pridobitev pravic po
tem zakonu, če je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena
delitev upnikom, ker premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo
niti za stroške stečajnega postopka oziroma je bilo neznatne vrednosti.
19. člen
Pravice po tem zakonu so pravice do
izplačila:
-
neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom
prenehanja delovnega razmerja,
-
neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela v obdobju
treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja,
-
nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je
upravičen v tekočem koledarskem letu,
-
odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo
predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
Izplačilo po prejšnjem odstavku se
upravičencu zagotavlja:
-
za pravici iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka največ do zneska
v višini treh minimalnih plač določenih z zakonom na dan izdaje odločbe,
zmanjšanih za davke in prispevke;
-
za pravico iz tretje alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v
višini ene polovice minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe,
zmanjšane za davke in prispevke,
-
za pravico iz četrte alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v
višini ene minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane
za davke in prispevke.
Sklad pri izračunu višine izplačila
upošteva višino terjatev upravičenca do stečajnega dolžnika oziroma delodajalca
iz naslovov po prvem odstavku ter omejitev izplačila po drugem odstavku tega
člena.
Davke in prispevke od plač oziroma
nadomestil plače iz drugega odstavka obračuna in plača
sklad ob njihovem izplačilu.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se
obračun in plačilo davkov in prispevkov ne opravi, če so bili le-ti že plačani
s strani delodajalca, oziroma se obračunajo in plačajo v ustreznem odstotku, če
je bilo njihovo plačilo izvršeno le delno.
20. člen
Pravice po tem zakonu so neodtujljive
osebne materialne pravice in jih ni dopustno prenesti na drugega in ne
podedovati.
21. člen
Upravičenec izgubi pravice po tem zakonu:
-
če mu je bila terjatev iz naslova pravic po tem zakonu poravnana najmanj
v višini določeni v drugem odstavku 19. člena tega zakona pred izvršitvijo
odločbe, izdane v postopku po tem zakonu;
-
če je dal neresnične podatke glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev
oziroma obseg pravic po tem zakonu;
-
če ni sporočil sprememb, ki lahko vplivajo na pridobitev oziroma obseg
pravic po tem zakonu.
2. Pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin
21.a člen
Pravico do nadomestila preživnine po tem
zakonu ima otrok:
-
ki mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z
dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne
plačuje,
-
ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v
Republiki Sloveniji,
-
ki je tujec in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako določeno
z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti,
-
ki še ni star 18 let,
-
(črtana).
21.b člen
Šteje se, da preživninski zavezanec ne
plačuje preživnine, če preživnina ni plačana zaporedoma tri mesece ali če jo
preživninski zavezanec plačuje neredno.
Za neredno plačevanje preživnine po tem
zakonu se šteje, če preživninski zavezanec dolguje skupaj vsaj znesek treh
povprečnih mesečnih preživnin v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo zahtevka.
Mesec, v katerem zastopnik vloži zahtevo, se ne šteje med zadnjih 12 mesecev.
Pravica do izplačila nadomestila preživnine
traja do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma 18. leta starosti otroka, če
ni v delovnem razmerju.
Pri ugotavljanju višine dohodka na
družinskega člana se smiselno upoštevajo določbe predpisov, ki urejajo
družinske prejemke. Dohodkovni pogoj sklad preverja po uradni dolžnosti vsako
leto. V ta namen uporablja podatke, ki jih je zakoniti zastopnik posredoval
centru za socialno delo za pridobitev pravice do otroškega dodatka. (črtan)
V primeru, da dohodkovni pogoj, ob
nespremenjenih drugih okoliščinah ni več izpolnjen, izda sklad ugotovitveno
odločbo, na podlagi katere se ustavi izplačilo nadomestila preživnine, do
naslednjega preverjanja dohodkovnega pogoja. (črtan)
21.c člen
Otroku pripada pravica do nadomestila
preživnine, če je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in
zavarovanje, neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri
mesece.
Kadar preživninski zavezanec biva v tujini,
se pravica do nadomestila preživnine prizna, če otrokov zakoniti zastopnik
skladno z mednarodnimi konvencijami in bilateralnimi sporazumi poda pisno
zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine.
Otrok pridobi pravico do nadomestila
preživnine po tem zakonu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
Nadomestilo preživnine plačuje sklad
zakonitemu zastopniku otroka do 15. v mesecu za tekoči mesec.
21.č člen
Nadomestilo preživnine ne pripada otroku,
ki:
-
živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem,
-
je oddan v rejništvo,
-
je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja nameščen v zavod, v katerem
ima pretežno brezplačno oskrbo.
21.d člen
Višina nadomestila preživnine po tem zakonu
znaša:
za otroka do 6. leta
starosti 10.000 tolarjev,
za otroka od 6. do
14. leta starosti 11.000 tolarjev,
za otroka nad 14.
letom starosti 13.000 tolarjev.
Kadar je preživnina nižja od zneska iz
prejšnjega odstavka, je višina nadomestila preživnine enaka znesku preživnine,
določene s sodbo ali začasno odredbo oziroma dogovorom.
Nadomestilo preživnine se zmanjša za znesek
morebitne plačane preživnine.
Starostni pogoj iz prvega odstavka tega
člena je izpolnjen v mesecu, v katerem otrok dopolni starost iz prvega odstavka
tega člena.
Višina nadomestila preživnine se usklajuje
na način, ki je s posebnimi predpisi določen za preživnine.
Sklad pisno obvesti otrokovega zakonitega
zastopnika o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine.
Obvestilo sklada je skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine
izvršilni naslov.
21.e člen
Nadomestilo preživnine se ne izplačuje, če
je znesek nadomestila preživnine nižji kot 2.000 tolarjev.
21.f člen
Pravica do nadomestila preživnine preneha:
-
na zahtevo otrokovega zakonitega zastopnika,
-
na zahtevo preživninskega zavezanca, če dokaže, da je plačal vse zapadle
preživninske obveznosti in da je za dva meseca vnaprej plačal preživninsko
obveznost oziroma sredstva deponiral na sodišču v otrokovo korist, ali če je
preživninsko obveznost prevzel dolžnikov dolžnik,
-
če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine.
V. UVELJAVLJANJE PRAVICE
22. člen
O pravicah po tem zakonu odloča na prvi
stopnji sklad.
O pritožbah zoper odločbe sklada odloča
ministrstvo, pristojno za delo oziroma za družino. V
sporih zoper odločbe ministrstva, pristojnega za družino, odloča Upravno
sodišče Republike Slovenije.
V sporih zoper odločbe ministrstva,
pristojnega za delo, odloča pristojno delovno in socialno sodišče.
Pritožba zoper odločbo, s katero je bilo
ugotovljeno prenehanje pravice do nadomestila preživnine, ne zadrži izvršitve
odločbe.
23. člen
V postopku odločanja o pravicah po tem
zakonu se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če s tem
zakonom ni drugače določeno.
24. člen
Postopek za uveljavitev pravic po tem
zakonu se začne na zahtevo upravičenca.
Zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v
primeru insolventnosti delodajalca mora biti vložena najkasneje v 90 dneh od
datuma prenehanja delovnega razmerja. Zahteva se vloži pri enoti Zavoda
Republike Slovenije za zaposlovanje po sedežu delodajalca.
Zahtevo za uveljavitev pravice do
nadomestila preživnine vloži za otroka njegov zakoniti zastopnik. Zahteva se
vloži na sklad.
25. člen
Zahteva iz prejšnjega člena se vloži na
posebnem obrazcu.
Zahtevi mora upravičenec, ki uveljavlja pravice v primeru insolventnosti delodajalca, obvezno priložiti sklep o prenehanju delovnega razmerja ter
dokazilo o izpolnitvi pogoja iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
Zahtevi za uveljavitev pravice do
nadomestila preživnine mora otrokov zakoniti zastopnik priložiti:
-
dokument z veljavnim izvršilnim naslovom (sodno odločbo, začasno odredbo
ali sklenjen dogovor po 130. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/76, 1/89 in 14/89 – prečiščeno besedilo),
-
sklep o dovolitvi izvršbe oziroma predlog za izvršbo s potrdilom o
vložitvi na pristojno sodišče,
-
(črtana).
Vsebino obrazca zahteve za uveljavitev pravic v primeru insolventnosti delodajalca
ter dokumentacijo, ki jo je potrebno priložiti obrazcu, predpiše minister,
pristojen za delo, v roku 30 dni od dneva uveljavitve tega zakona.
Vsebino obrazca zahteve za uveljavitev
pravice do nadomestila preživnine predpiše minister, pristojen za družino, ki
izda tudi podrobnejše navodilo, s katerim določi postopek za uveljavljanje in
izplačevanje nadomestila preživnine ter izterjavo dolga.
26. člen
Posamezniki in pristojni organi delodajalca
morajo skladu na njegovo zahtevo dati vse podatke, ki jih sklad potrebuje pri
odločanju o pravicah delavcev
v primeru insolventnosti delodajalca.
Stečajni upravitelj mora obvestiti sklad o
izplačilih na podlagi drugega in četrtega odstavka 160. člena zakona o prisilni
poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93) najkasneje v dveh
dneh po opravljenem izplačilu ter mu na njegovo zahtevo dati vse podatke, ki
jih sklad potrebuje pri odločanju o pravicah delavcev v primeru insolventnosti delodajalca.
Glede dolžnosti dajanja podatkov po tem
členu se smiselno uporablja določba 96. člena zakona o prisilni poravnavi,
stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93).
26.a člen
Otrokov zakoniti zastopnik, preživninski
zavezanec in njihovi delodajalci, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo
za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
centri za socialno delo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije, banke, hranilnice, Klirinško depotna družba d.d., Geodetska
uprava Republike Slovenije in Banka Slovenije morajo skladu na njegovo zahtevo
dati vse podatke, ki jih potrebuje pri odločanju o pravici do nadomestila
preživnine in za izterjavo izplačanih nadomestil s pripadajočimi obrestmi in
stroški.
26.b člen
Sklad lahko podatke, ki jih pridobi od
zavezancev iz prejšnjih dveh členov, uporabi samo za potrebe postopkov po tem
zakonu.
Drugim uporabnikom lahko sklad posreduje
podatke samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi
pisne zahteve ali privolitve osebe, na katero se ti podatki nanašajo.
27. člen
V postopku za uveljavitev pravic po tem
zakonu se za zahtevke, odločbe in pritožbe ne plačuje takse.
V. a EVIDENCE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
27.a člen
Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za
zbiranje, obdelavo, posredovanje in uporabo osebnih podatkov iz zbirk osebnih
podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), uporabljajo določbe zakona, ki
ureja varstvo osebnih podatkov.
27.b člen
Za potrebe izvajanja nalog sklada ter za
statistične ali znanstveno raziskovalne namene, sklad vzpostavi, vodi, vzdržuje
in nadzoruje s tem zakonom določene evidence osebnih podatkov.
Sklad vodi evidence o:
-
pravicah iz naslova insolventnosti delodajalca;
-
nadomestilih preživnine.
27.c člen
Evidenca o pravicah iz naslova
insolventnosti delodajalca vsebuje naslednje podatke upravičenca:
-
osebno ime;
-
rojstne podatke (dan, mesec, leto in kraj);
-
enotno matično številko občana;
-
naslov (stalnega, začasnega) prebivališča;
-
davčno številko;
-
številko transakcijskega oziroma tekočega računa, hranilne knjižice
oziroma nerezidenčnega računa tujca;
-
naslov, na katerega želi prejemati pošto;
-
razlog prenehanja delovnega razmerja;
-
višino pripadajoče pravice iz prvega odstavka 19. člena tega zakona;
-
višino izplačil, opravljenih s strani delodajalca oziroma stečajnega
dolžnika iz terjatev, določenih v prvem odstavku 19. člena tega zakona.
27.č člen
Evidenca o nadomestilih preživnine vsebuje
naslednje osebne podatke:
1.
za otroka:
-
osebno ime;
-
rojstne podatke (dan, mesec, leto in kraj);
-
enotno matično številko občana;
-
naslov (stalnega, začasnega) prebivališča;
-
krajevno pristojni center za socialno delo;
-
državljanstvo;
-
podatke o skupnem gospodinjstvu;
-
višina preživnine;
-
zaposlitev;
-
oddaja v rejništvo, namestitev v zavod;
-
plačana preživnina v zadnjem letu pred vložitvijo zahtevek po mesecih in
-
plačana preživnina v obdobju priznanja pravice do nadomestila
preživnine.
2.
za zakonitega zastopnika:
-
osebno ime;
-
enotno matično številko občana;
-
številko transakcijskega oziroma tekočega računa, hranilne knjižice
oziroma nerezidenčnega računa tujca;
-
naslov (stalnega, začasnega) prebivališča;
-
naslov, na katerega želi prejemati pošto.
3.
za preživninskega zavezanca:
-
osebno ime;
-
rojstne podatke (dan, mesec, leto in kraj);
-
enotno matično številko občana;
-
naslov (stalnega, začasnega) prebivališča;
-
državljanstvo;
-
podatke o skupnem gospodinjstvu;
-
zaposlitev;
-
podatke o dohodkih in premoženju (nepremično in premično premoženje,
delnice, solastništvo v podjetju, avtorski honorarji in drugi dohodki).
27.d člen
Podatki iz prejšnjih dveh členov se zbirajo
neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo. Za pravico iz naslova
insolventnosti delodajalca, se podatke, ki se nanašajo na terjatve delavca do
stečajnega dolžnika oziroma delodajalca ter izplačila, pridobiva neposredno od
pristojnih oseb delodajalca oziroma od stečajnega dolžnika. Podatki v postopku
priznanja nadomestila preživnine se pridobivajo o vlagatelju, o otrocih,
katerih zakoniti zastopnik je vlagatelj in zanje vlaga zahtevo ter o
preživninskem zavezancu neposredno od vlagatelja. O preživninskem zavezancu
lahko vlagatelj poda le podatke o osebnem imenu, rojstne podatke, o stalnem ali
začasnem bivališču in zaposlitvi. Ostale podatke pridobiva sklad.
Sklad lahko brezplačno pridobiva osebne
podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov od naslednjih upravljavcev:
-
Ministrstva za notranje zadeve – podatke o skupnem gospodinjstvu iz
centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, rojstne podatke, enotno
matično številko občana, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču),
podatke o lastništvu motornega vozila, podatke o statusu (smrti);
-
Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in centrov za socialno
delo – podatek o oddaji v rejništvo, podatek o višini preživnine (višina
preživnine, številka obvestila o uskladitvi preživnine, datum izdaje
dokumenta);
-
Ministrstva za šolstvo, znanost in šport – podatke o namestitvi v
vzgojno-izobraževalni zavod;
-
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o
zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, podatke o
izplačani pokojnini, varstvenem dodatku, dodatku za pomoč in postrežbo,
nadomestilu iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
-
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih,
vključenih v zdravstveno zavarovanje (podatke o zaposlitvi, ime in priimek,
rojstne podatke, enotno matično številko občana, podatke o zaposlitvi);
-
Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o izplačanem
nadomestilu iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, denarni pomoči,
štipendijah in drugih materialnih pravicah iz tega naslova, vključitvi v
program javnih del;
-
Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke o višini katastrskega
dohodka;
-
bank in hranilnic – podatke o odprtih transakcijskih računih, tekočih
računih, žiro računih in hranilnih knjižicah uporabnikov;
-
Banke Slovenije – o odprtih transakcijskih računih uporabnikov;
-
Klirinško depotne družbe d.d. – podatke o lastništvu vrednostnih
papirjev;
-
stečajnih dolžnikov oziroma delodajalcev – podatke o zaposlitvi, podatke
o višini terjatev iz naslovov, za katere jamči sklad po tem zakonu, podatke o
poplačilih terjatev, za katere jamči sklad po tem zakonu.
27.e člen
Podatki iz 27.c in 27.č člena tega zakona
se hranijo največ deset let po zaključku zadeve oziroma pet let po
polnoletnosti otroka, v primeru, da ob preteku prejšnjega roka otrok še ni
dosegel polnoletnosti, nato pa se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja
arhivska gradiva in arhive.
VI. PREHOD TERJATEV
28. člen
Terjatve upravičenca proti delodajalcu
oziroma stečajnemu dolžniku in terjatve otroka proti preživninskemu
zavezancu preidejo do višine pravic zagotovljenih po tem
zakonu na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu
(subrogacija).
S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v
razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot
upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic po
tem zakonu.
S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v
razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine
sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za
pripadajoče obresti in stroške postopkov.
O subrogaciji in vstopu sklada v položaj
delavca ali otroka kot upnika mora sklad nemudoma obvestiti
stečajnega upravitelja oziroma delodajalca ali pristojno sodišče in
preživninskega zavezanca ter mu kot dokaz predložiti ustrezne
listine.
Sklad je v postopkih za poplačilo terjatev,
ki preidejo nanj po tem členu, oproščen plačila sodnih stroškov.
Sredstva, pridobljena z izplačilom terjatev
iz tega člena, so prihodek sklada.
Sklad je dolžan izterjati sredstva iz
tretjega odstavka tega člena.
28.a člen
Sklad lahko preživninskemu zavezancu, če ni
zaposlen in nima drugih dohodkov, na njegovo zahtevo dovoli odlog ali obročno
poplačilo terjatve, vendar ne dlje kot za obdobje šestih mesecev.
Sklad lahko preživninskemu zavezancu odpiše
dolg delno ali v celoti, kadar izvršba ni bila uspešno končana ali izvršba ne
obeta uspeha za poplačilo terjatve.
VII. POVRNITEV NEUPRAVIČENO PRIDOBLJENIH SREDSTEV
29. člen
Sklad ima pravico zahtevati vrnitev
sredstev, povečanih za
pripadajoče obresti in stroške postopkov izplačanih po tem zakonu, če so bile
pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni
sporočil skladu dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po tem
zakonu.
Zakon o Jamstvenem skladu Republike Slovenije
– ZJSRS (Uradni list RS, št. 25/97)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
Pravice po tem zakonu imajo tudi
upravičenci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti
delodajalca v obdobju od 2. 1. 1994 do dneva začetka poslovanja sklada po
tem zakonu, če jim terjatev iz naslova neporavnane pravice po tem zakonu ni
bila poravnana najmanj v obsegu določenem s tem zakonom.
Pri izračunu višine izplačil v skladu z
drugim odstavkom 19. člena tega zakona se za obdobje, za katero ni bila
zakonsko določena minimalna plača, upošteva zajamčena plača.
31. člen
Upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega
člena mora zahtevo za uveljavitev pravic po tem zakonu vložiti najkasneje v
roku 90 dni od dneva začetka poslovanja sklada.
O zahtevi iz prejšnjega odstavka mora sklad
odločiti v roku 6 mesecev po prejemu zahteve.
32. člen
Pristojna sodišča morajo skladu na njegovo
zahtevo dostaviti vse podatke o stečajnih postopkih ali postopkih prisilne
poravnave s finančno reorganizacijo, ki so se začeli ali so se zaključili v
obdobju od 2. 1. 1994 do začetka poslovanja sklada.
33. člen
Za pokrivanje obveznosti sklada iz naslova
pravic po tem zakonu ter za pokrivanje stroškov poslovanja sklada se v letu
1996 v proračunu Republike Slovenije zagotovijo sredstva v višini 2.000,000.000
tolarjev.
34. člen
Upravni odbor sklada se konstituira v roku
30 dni po vpisu sklada v sodni register.
35. člen
Sklad začne s poslovanjem najkasneje v roku
60 dni po vpisu v sodni register.
Vlada Republike Slovenije o začetku poslovanja
sklada izda sklep, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
36. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS-A (Uradni list RS, št. 10/98)
spreminja 30. člen zakona tako, da se glasi:
»30. člen
Pravice po tem zakonu imajo tudi
upravičenci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti
delodajalca v obdobju od 2. 1. 1994 do dneva začetka poslovanja sklada po
tem zakonu, če jim terjatev iz naslova neporavnane pravice po tem zakonu ni
bila poravnana najmanj v obsegu določenem s tem zakonom.
Upravičenci iz prejšnjega odstavka so
upravičeni tudi do nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta po
tretji alinei in do odpravnine po četrti alinei prvega odstavka 19. člena tega
zakona, ne glede na to, da svojih terjatev glede teh dveh pravic niso prijavili
oziroma uveljavljali v skladu z 18. členom tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»5. člen
Upravičenci, ki jim je bila do uveljavitve
tega zakona priznana katera od pravic iz 19. člena, so upravičeni do višine
izplačil po tem zakonu.
Upravičencem iz prejšnjega odstavka izda
odločbo pristojni organ po uradni dolžnosti v roku 30 dni po uveljavitvi tega
zakona.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvi zakona o
Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS-B (Uradni list RS, št. 41/99)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu RS.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS-C (Uradni list RS, št. 53/99)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»19. člen
Do uveljavitve novega zakona o delovnih
razmerjih imajo delavci iz 16. člena zakona pravico do odpravnine v višini in
pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi
nujnih operativnih razlogov po zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št.
14/90, 5/91, 29/92 – odločba US, 71/93, 2/94 – popr. in 12/99 – odločba US).
Delavci iz prejšnjega odstavka uveljavljajo
pravico do odpravnine v postopku in na način, ki ga določajo predpisi o
prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, sklad pa izplačuje odpravnino v
višini, določeni s tretjo alineo drugega odstavka 19. člena zakona.
20. člen
Minister, pristojen za družino, predpiše
vsebino obrazca iz petega odstavka 25. člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega
zakona, navodilo iz petega odstavka 25. člena zakona pa izda v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
21. člen
Zahtevo za uveljavitev pravice do
nadomestila preživnine po tem zakonu vloži za otroka njegov zakoniti zastopnik
po dnevu uveljavitve navodila iz petega odstavka 25. člena zakona.
O zahtevi iz prejšnjega odstavka, ki je
vložena do 30. junija 2000, mora sklad odločiti v roku šestih mesecev po
prejemu zahteve.
22. člen
Upravni odbor dela do imenovanja novih
članov v skladu s tem zakonom.
Upravni odbor sprejme nov statut v šestih
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
23. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o javnih skladih – ZJS (Uradni list RS,
št. 22/00)
spreminja 34. člen Zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS (Uradni
list RS, št. 25/97)
tako, da se glasi:
»34. člen
Nadzorni svet sklada se konstituira v roku
30 dni po vpisu sklada v sodni register.«,
spreminja 22. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS-C (Uradni
list RS, št. 53/99)
tako, da se glasi:
»22. člen
Nadzorni svet dela do imenovanja novih
članov v skladu s tem zakonom.
Nadzorni svet sprejme nov ustanovitveni
akt oziroma splošne pogoje poslovanja v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.«;
v zvezi s prenehanjem veljavnosti drugega stavka
tretjega odstavka 3. člena, 5. člena, 6. do 9. člena, 11. člena, 12. člena
zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/97,
10/98, 41/99 in 53/99) določa:
»Določbe se uporabljajo do preoblikovanja
skladov v javne sklade po prvem odstavku 57. člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»61. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije – ZJSRS-D (Uradni list
RS, št. 119/02)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
13. člen
4. in 5. člen tega zakona se uporabljata za
upravičence, ki jim je delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca
prenehalo po uveljavitvi tega zakona.
14. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.