Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami obsega:
-
Zakon
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94 z
dne 14. 10. 1994),
-
Zakon o materialni dolžnosti – ZMatD (Uradni
list RS, št. 87/01 z dne 8. 11. 2001),
-
Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list RS,
št. 41/04 z dne 22. 4. 2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – ZVNDN-A (Uradni list RS, št. 28/06
z dne 17. 3. 2006),
-
Zakon
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – uradno
prečiščeno besedilo – ZVNDN-UPB1
(Uradni list RS, št. 51/06 z dne 18. 5. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – ZVNDN-B (Uradni list RS, št. 97/10
z dne 3. 12. 2010),
-
Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg (Uradni
list RS, št. 21/18 z dne 30. 3. 2018),
-
Zakon o spremembi in
dopolnitvi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami – ZVNDN-C (Uradni list RS, št. 117/22
z dne 9. 9. 2022).
ZAKON
o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (ZVNDN)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 7)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
(1) Ta zakon ureja varstvo ljudi,
živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi
nesrečami (v nadaljnjem besedilu: varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami).
(2) Cilj varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev
in drugih posledic teh nesreč.
(3) Država, občine in druge
samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti)
organizirajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami kot enoten in celovit
sistem v državi.
(4) Sistem varstva iz prejšnjega
odstavka obsega programiranje, načrtovanje, organiziranje, izvajanje, nadzor,
financiranje ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
(5) S tem zakonom se v pravni red Republike
Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti:
-
Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne
12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in
zdravja delavcev pri delu (UL L št. 183 z dne 29. 6. 1989);
-
Direktiva Sveta 89/618/EURATOM z dne
27. novembra 1989 o obveščanju prebivalstva o ukrepih zdravstvenega
varstva, ki jih je treba sprejeti, in o pravilih ravnanja v primeru
radiološkega izrednega dogodka (UL L št. 357 z dne 7. 12. 1989);
-
Direktiva Sveta 96/29/EURATOM z dne
13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo
zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja
(UL L št. 159 z dne 29. 6. 1996);
-
Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra
1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne
snovi (UL L št. 10 z dne 14. 1. 1997).
2. člen
(temeljne naloge sistema)
(1) Temeljne naloge sistema varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami po tem zakonu so:
-
odkrivanje, spremljanje ter preučevanje
nevarnosti naravnih in drugih nesreč;
-
preprečevanje naravnih in drugih nesreč;
-
obveščanje, opozarjanje in alarmiranje o
pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč;
-
izobraževanje in usposabljanje za zaščito,
reševanje in pomoč;
-
organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev
in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč;
-
samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v
nadaljnjem besedilu: osebna in vzajemna zaščita);
-
mobilizacija ter aktiviranje sil in sredstev za
zaščito, reševanje in pomoč;
-
odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;
-
reševanje in pomoč;
-
odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje;
-
ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in
druge nesreče;
-
mednarodno sodelovanje pri izvajanju varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami;
-
pomoč drugim državam ob naravnih in drugih
nesrečah.
3. člen
(Civilna zaščita)
Civilna zaščita je namensko organiziran del
sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Civilna zaščita obsega
organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč, zaščitno in
reševalno opremo ter objekte in naprave za zaščito, reševanje in pomoč.
4. člen
(obveščanje o nevarnostih)
Vsakdo mora obvestiti najbližji center za
obveščanje ali policijo o vsaki nevarnosti naravne ali druge nesreče takoj, ko
jo je opazil ali je zanjo izvedel.
5. člen
(zagotavljanje varstva)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
zagotavljajo v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic in dolžnosti:
-
državljani in drugi prebivalci Republike
Slovenije kot posamezniki (v nadaljnjem besedilu: prebivalci);
-
prebivalci, prostovoljno organizirani v
društva, strokovna združenja ter druge nevladne organizacije (v nadaljnjem
besedilu: društva in druge nevladne organizacije), ki opravljajo dejavnost,
pomembno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
javne reševalne službe;
-
gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije;
-
lokalne skupnosti in
-
država.
6. člen
(uresničevanje varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter mednarodno sodelovanje)
(1) Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami se uresničuje kot enoten podsistem nacionalne varnosti države, ki je
usklajen in povezan z drugimi podsistemi nacionalne varnosti na ravni lokalne
oziroma širše samoupravne skupnosti, regije in države.
(2) Država uresničuje varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami tudi z aktivno vlogo v mednarodnih organizacijah
na podlagi mednarodnih pogodb, predvsem z medsebojnim obveščanjem o nevarnostih
in posledicah naravnih in drugih nesreč ter medsebojno pomočjo ob nesrečah.
(3) Država razvija mednarodno sodelovanje
pri izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi s sklepanjem
mednarodnih pogodb z drugimi, zlasti s sosednjimi državami, obveščanjem drugih
držav o nevarnostih ter posledicah naravnih in drugih nesreč ter nudenjem
pomoči ob nesrečah.
7. člen
(spoštovanje mednarodnega prava)
(1) Vse oblike varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli mednarodnega
humanitarnega prava in mednarodnega prava o varstvu ljudi, živali, kulturne
dediščine in okolja pred škodljivimi vplivi naravnih in drugih nesreč ter
sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.
(2) Civilna zaščita ter druge
dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so humanitarne in
nevojaške narave.
8. člen
(pomen pojmov)
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo
naslednji pomen:
1.
Nesreča je dogodek ali vrsta dogodkov,
povzročenih po nenadzorovanih naravnih in drugih silah, ki prizadenejo oziroma
ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali ter premoženje, povzročijo škodo
na kulturni dediščini in okolju v takem obsegu, da je za njihov nadzor in
obvladovanje potrebno uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva, ker ukrepi
rednih dejavnosti, sile in sredstva ne zadostujejo.
2.
Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski
plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v
naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske
bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se
štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi
posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča
ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.
3.
Druge nesreče so nesreče v cestnem, železniškem
in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih
povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter
industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem,
pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožij ali sredstev za množično
uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike
množičnega nasilja.
3.a Krizne razmere so razmere v
regionalnem ali širšem varnostnem okolju, ki jih ni mogoče obvladovati z
običajnimi sredstvi in ukrepi, v katerih so zaradi vojaških, ekonomskih,
socialnih in drugih razlogov ogrožene temeljne družbene vrednote in ki se lahko
razširijo tudi čezmejno oziroma neposredno ogrozijo druge države, če z zakonom
ni določeno drugače.
3.b Ekološka nesreča je tudi okoljska
nesreča po predpisih o varstvu okolja, ki jo povzroči nenadzorovan ali
nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ki posledično
ogrozi življenje ali zdravje ljudi oziroma kakovost okolja.
4.
Industrijska nesreča je dogodek, ki je ušel
nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali upravljanju s sredstvi za delo ter
ravnanju z nevarnimi snovmi, nafto in njenimi derivati ter energetskimi plini
med proizvodnjo, predelavo, uporabo, skladiščenjem, pretovarjanjem, prevozom
ali odstranjevanjem, katerega posledica je ogrožanje življenja ali zdravja
ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja.
4.a Industrijska nesreča je tudi večja
nesreča po predpisih o varstvu okolja, ko pri okoljski nesreči pride do večje
emisije, požara ali eksplozije, pri čemer je prisotna ena ali več nevarnih
snovi.
5.
Nevarna snov je vsaka snov v trdnem, plinastem
ali tekočem stanju, ki v primeru, če nenadzorovano prodre v okolje, neposredno
ogrozi življenje ali zdravje ljudi in živali oziroma povzroči uničenje ali
škodo na premoženju ter ima škodljive vplive na okolje. Nevarne snovi so
predvsem tiste, ki so strupene, karcinogene, jedke, oksidacijske in dražljive,
radioaktivne, kužne, eksplozivne, lahko vnetljive ali povzročajo vžig v stiku z
drugimi snovmi.
6.
Nevarnost nesreče je verjetnost, da se bo
zgodila nesreča in prizadela oziroma ogrozila življenje ali zdravje ljudi in
živali ter povzročila uničenje ali škodo na premoženju, kulturni dediščini in
okolju.
7.
Ogroženost je resnična ali občutena
izpostavljenost ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja
nevarnostim naravnih in drugih nesreč.
8.
Stopnja ogroženosti je pričakovan obseg škode
in drugih posledic naravne ali druge nesreče.
9.
Škoda, ki jo povzroči naravna ali druga
nesreča, obsega neposredno škodo, stroške intervencij in ukrepov, s katerimi se
prepreči povečevanje škodljivih posledic nesreče.
10.
Preventivni ukrepi so vsi ukrepi, s katerimi se
prepreči nevarnost nastanka nesreče, oziroma ukrepi, s katerimi se zmanjša
škodljive posledice nesreče.
11.
Okolje je predvsem bivalno, delovno in naravno
okolje, ki neposredno vpliva na človeka.
12.
Kulturna dediščina so stavbe in njihovi deli, naprave,
zemljišča, naselja ali njihovi posamezni deli, oblikovne in vegetacijske oblike
narave, ki jih je ustvaril človek, kulturna in zgodovinska krajina (nepremična
kulturna dediščina), premični predmeti in njihove zbirke (premična kulturna
dediščina), ki imajo za državo kulturno vrednost.
13.
Mobilizacija obsega postopke in aktivnosti, s
katerimi Civilna zaščita in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč preidejo
v stanje pripravljenosti za izvajanje nalog v vojnem ali izrednem stanju.
14.
Aktiviranje obsega postopke in aktivnosti, s
katerimi se sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč vpokličejo in
organizirano vključijo v izvajanje zaščite, reševanja in pomoči.
14.a Alarmiranje obsega postopke in
aktivnosti, s katerimi se opozarja prebivalstvo, lokalne skupnosti, državne
organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na nevarnost naravne
ali druge nesreče in prenehanje nevarnosti s pomočjo zvočnih signalov in v
skladu s predpisi izvaja tudi aktiviranje določenih enot, služb in operativnih sestav
za zaščito, reševanje in pomoč.
15.
Sile za zaščito, reševanje in pomoč so
razpoložljive zmogljivosti gospodarskih družb, zavodov ali drugih organizacij,
lokalnih skupnosti in države, ki so namenjene zaščiti, reševanju in pomoči ob
naravni ali drugi nesreči.
15.a Operativna sestava je
organizirana skupina reševalcev, ki so usposobljeni za enake ali različne
naloge, ustrezno opremljeni in pod enotnim vodstvom. Operativna sestava je
lahko stalna oblika organiziranosti ali sestava, organizirana, popolnjena in
usposobljena le za določene naloge zaščite, reševanja in pomoči.
16.
Sredstva za zaščito, reševanje in pomoč
obsegajo zaščitno ter reševalno opremo in orodje, zaklonišča in druge zaščitne
objekte, objekte in opremo za usposabljanje, skladišča, prevozna sredstva,
telekomunikacijske in alarmne naprave ter material, ki se namensko uporablja za
zaščito, reševanje in pomoč ali je predviden za ta namen.
17.
Zaščitna in reševalna oprema ter orodje so
sredstva, izdelana v skladu s predpisanimi standardi in praviloma tipizirana,
za osebno in skupinsko zaščito, oprema, vozila ter tehnična in druga sredstva,
ki jih potrebujejo strokovnjaki, reševalne enote, službe in reševalci pri
zaščiti, reševanju in pomoči.
18.
Sredstva pomoči so živila, pitna voda, obleka,
obutev, zdravila in drugi predmeti oziroma sredstva, ki so namenjena brezplačni
razdelitvi ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu kot pomoč za lajšanje
posledic naravne in druge nesreče.
19.
Ocena ogroženosti je kakovostna in količinska
analiza naravnih ter drugih danosti za nastanek naravne in druge nesreče, z
oceno možnega poteka in posledic nesreče, s predlagano stopnjo zaščite pred
nevarnostmi ter predlogom preventivnih in drugih ukrepov za zaščito, reševanje
in pomoč.
20.
Načrt zaščite in reševanja je na podlagi ocene
ogroženosti in spoznanj stroke razdelana zamisel zaščite, reševanja in pomoči
ob določeni naravni ali drugi nesreči.
21.
Povzročitelj nesreče je vsaka fizična ali
pravna oseba, ki zaradi nepravilnega ravnanja ali opustitve povzroči nesrečo
oziroma je zanjo objektivno odgovorna.
21.a Neznani povzročitelj nesreče je
fizična ali pravna oseba, ki povzroči nesrečo, pa pristojnemu organu v času
izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči ni znana.
22.
Poškodovanci in bolniki so vse poškodovane,
ranjene ali bolne civilne in vojaške osebe, ne glede na spol, starost in
državljanstvo.
23.
Zaščita obsega organizacijske, tehnične in
druge ukrepe ter uporabo tehničnih in drugih sredstev za neposredno osebno in
skupinsko zaščito ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred
posledicami naravne in druge nesreče.
24.
Reševanje obsega ukrepe in postopke za
reševanje ljudi, katerih življenje ali zdravje je ogroženo, reševanje živali,
premoženja ter kulturne dediščine pred posledicami naravne in druge nesreče.
25.
Pomoč obsega ukrepe in storitve strokovnjakov,
reševalnih enot in služb, uporabo zaščitne in reševalne opreme ter sredstev
pomoči.
26.
Prva pomoč je prva oskrba poškodovancev in
bolnikov, ki so zaradi naravne in druge nesreče v življenjski nevarnosti ali v
nevarnosti za svoje zdravje, in se opravlja zunaj zdravstvenih ustanov, skupaj
z reševanjem na kraju samem.
27.
Osnovni pogoji za življenje ob naravni in drugi
nesreči so nujna zdravstvena oskrba ljudi in živali, nastanitev in oskrba
ogroženih s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi življenjskimi
potrebščinami, oskrba z električno energijo, zagotovitev nujnih prometnih
povezav in delovanja komunalne infrastrukture, zagotovitev in zaščita nujne
živinske krme ter zaščita kulturne dediščine.
28.
Regija je geografsko, urbano ali kako drugače
povezano območje dveh ali več lokalnih skupnosti, ki z vidika varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami predstavlja celoto.
29.
Javni uslužbenec na področju zaščite in
reševanja je javni uslužbenec, ki poklicno opravlja delo na področju zaščite
in reševanja v lokalni skupnosti, v širši samoupravni skupnosti oziroma v
državnem organu, ter javni uslužbenec, zaposlen v inšpektoratu, pristojnem za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
30.
Zaklonišče je del objekta ali objekt, ki je
zgrajen in opremljen s filtroventilacijskimi napravami in bivalno opremo, ki
omogoča praviloma nekajdnevno bivanje in zaščito pred delovanjem bojnih
sredstev ter radiološko, kemijsko in biološko zaščito.
31.
Zaklonilnik je praviloma preurejen prostor ali
začasni objekt, zgrajen kot pokrit rov, ki omogoča zaščito pred neposrednim
delovanjem bojnih sredstev.
9. člen
(načelo pravice do varstva)
(1) Vsakdo ima pravico do varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Ob naravni in drugi nesreči imata
zaščita ter reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi
in reševalnimi aktivnostmi.
10. člen
(načelo pomoči)
Ob naravni in drugi nesreči je vsakdo
dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih.
11. člen
(načelo javnosti)
(1) Podatki o nevarnostih ter o dejavnostih
državnih organov, lokalnih skupnosti in drugih izvajalcev nalog varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami so javni.
(2) Država in lokalna skupnost morata
zagotoviti, da je prebivalstvo na območju, ki bi ga lahko prizadela naravna ali
druga nesreča, obveščeno o nevarnostih.
12. člen
(načelo preventive)
Država in lokalna skupnost pri
zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s svojimi
pristojnostmi, prednostno organizirata izvajanje preventivnih ukrepov.
13. člen
(načelo odgovornosti)
Vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z
zakonom odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
14. člen
(načelo postopnosti pri uporabi sil in
sredstev)
(1) Lokalna skupnost uporabi za
zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči najprej svoje sile in
sredstva.
(2) V primerih, ko zaradi velikega
obsega nesreče oziroma ogroženosti, sile in sredstva lokalne skupnosti niso
zadostna ali niso zagotovljena med sosednjimi lokalnimi skupnostmi, država
zagotavlja uporabo sil in sredstev iz širšega območja.
(3) Vojsko in obrambna sredstva je
mogoče uporabiti za zaščito, reševanje in pomoč, če razpoložljive sile in
sredstva ne zadoščajo za nujno reševanje ter pomoč in če vojska ni nujno
potrebna pri opravljanju obrambnih nalog.
II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE DRŽAVLJANOV
15. člen
(dolžnosti državljanov)
Pri varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami morajo državljani:
-
sodelovati v Civilni zaščiti;
-
dajati materialna sredstva (v nadaljnjem
besedilu: materialna dolžnost);
-
se usposabljati ter pripravljati za osebno in
vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.
16. člen
(pomoč v življenjski nevarnosti)
(1) Vsakdo mora osebi, ki je v
življenjski nevarnosti ali ji preti nevarnost za zdravje, priskočiti na pomoč,
če s tem ne ogrozi svojega življenja ali zdravja.
(2) Če posameznik ni zmožen nuditi
pomoči, mora o tem takoj obvestiti ustrezno reševalno službo ali center za
obveščanje ali na drug način poskrbeti za pomoč.
17. člen
(sodelovanje v Civilni zaščiti)
(1) Državljan Republike Slovenije je
obveznik Civilne zaščite, če ni razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti ali
k opravljanju delovne dolžnosti pod pogoji, določenimi s predpisi.
(2) Dolžnost sodelovanja v Civilni
zaščiti se začne z 18. letom in traja do 63. leta (moški) oziroma 55. leta
(ženske) starosti.
18. člen
(prostovoljno sodelovanje)
(1) V Civilni zaščiti lahko
prostovoljno sodelujejo:
-
moški in ženske, ki so stari najmanj 15 let;
-
matere in samohranilci, z otrokom, ki še ni
dopolnil 15 let starosti;
-
moški in ženske, katerim je prenehala dolžnost
iz prejšnjega člena.
(2) Osebe, ki prostovoljno sodelujejo
v Civilni zaščiti, imajo pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki Civilne
zaščite.
19. člen
(razporejanje)
(1) V Civilno zaščito državljana
razporedi upravni organ, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami (v nadaljnjem besedilu: upravni organ).
(2) Državljan, ki je razporejen v
Civilno zaščito (v nadaljnjem besedilu: pripadnik Civilne zaščite), dobi osebno
izkaznico pripadnika Civilne zaščite.
(3) Pripadnik Civilne zaščite in državljan,
ki mu je s tem zakonom priznan status pripadnika Civilne zaščite, svoj status
izkazuje z nošenjem oznake pripadnosti Civilni zaščiti Republike Slovenije,
uniforme Civilne zaščite Republike Slovenije in osebno izkaznico pripadnika
Civilne zaščite. Državljan, ki prostovoljno in nepoklicno opravlja naloge
zaščite, reševanja in pomoči v enotah, službah in drugih operativnih sestavah
društev in nevladnih organizacij, ki imajo po tem zakonu pravice in dolžnosti,
kot jih imajo pripadniki Civilne zaščite, svoj status izkazuje pri opravljanju
nalog zaščite, reševanja in pomoči v drugih državah ter v izrednem in vojnem
stanju z osebno izkaznico pripadnika Civilne zaščite ter nošenjem oznake
pripadnosti Civilni zaščiti Republike Slovenije. Z osebno izkaznico pripadnika
Civilne zaščite se izkazuje tudi javni uslužbenec na področju zaščite in
reševanja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči.
19.a člen
(pogodba o službi v Civilni zaščiti)
(1) S pripadniki Civilne zaščite, ki so
razporejeni v enote, ki morajo vzdrževati stalno pripravljenost oziroma so
namenjene za opravljanje specializiranih visoko strokovnih nalog, posebej
nevarnih nalog ali za pomoč pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči na
območju regij, države ali izven države pri nudenju pomoči drugim državam
oziroma izvajanju mednarodnih obveznosti države, se lahko sklene pogodba o
službi v Civilni zaščiti. Pogodba o službi v Civilni zaščiti se lahko sklene
tudi za opravljanje določenih dolžnosti v organih vodenja ter drugih enotah in
službah Civilne zaščite. Pogodba o službi v Civilni zaščiti se sklene
neposredno, lahko pa tudi na podlagi predhodnega javnega razpisa organa,
pristojnega za organiziranje določenega organa vodenja, enote ali službe
Civilne zaščite. Pogodbe o službi v Civilni zaščiti praviloma ne morejo
skleniti policisti in pripadniki Slovenske vojske. Pogodbo o službi v Civilni
zaščiti se lahko sklene s pripadnikom Civilne zaščite, ki ni bil pravnomočno
obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti
ali ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev
oziroma zoper katerega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega
kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(2) Pogodba o službi v Civilni zaščiti se
lahko sklene za določen čas oziroma za toliko časa, kolikor je pripadnik
Civilne zaščite razporejen v določen organ, enoto ali službo, praviloma pa
najmanj za pet let. Pogodba o službi v Civilni zaščiti se lahko sklene tudi z
državljanom, ki izpolnjuje predpisane pogoje za sodelovanje v Civilni zaščiti,
za delovanje pri nudenju pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v drugih državah
oziroma pri izvajanju mednarodnih obveznosti države.
(3) Obstoječe delovno razmerje pripadnika
Civilne zaščite, ki je sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti in je bil
pozvan ali napoten na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, v času
opravljanja teh nalog miruje. Delodajalec je pripadnika Civilne zaščite dolžan
po izteku pogodbe o službi v Civilni zaščiti oziroma prenehanju opravljanja
nalog zaščite, reševanja in pomoči vzeti nazaj na delo. Pripadnik Civilne
zaščite se mora vrniti nazaj na delo najkasneje v petih dneh po izteku pogodbe
o službi v Civilni zaščiti oziroma prenehanju opravljanja nalog zaščite,
reševanja in pomoči. Pogodba o službi v Civilni zaščiti je poseben način
razporejanja in izvajanja državljanske dolžnosti na področju zaščite in
reševanja.
(4) V pogodbah o službi v Civilni zaščiti
se določijo obveznosti pripadnika Civilne zaščite, zlasti v zvezi s
pripravljenostjo, usposabljanjem, opravljanjem nalog zaščite, reševanja in
pomoči, plačilom v času opravljanja teh nalog oziroma med usposabljanjem,
plačilom za pripravljenost, prejemki ter drugimi pravicami in obveznostmi
pripadnika, v višini in pod pogoji, ki jih določi Vlada Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: vlada).
(5) Pripadnik Civilne zaščite, ki pogodbo o
službi v Civilni zaščiti enostransko odpove pred iztekom roka, za katerega je
bila sklenjena, vendar ne zaradi zdravstvenih razlogov, je dolžan vrniti
prejeta plačila za pripravljenost in stroške usposabljanja v zadnjih 12
mesecih. Pogodbo o službi v Civilni zaščiti pred iztekom roka, za katerega je
bila sklenjena, lahko prekine pristojni organ v primeru, če je bila enota,
služba ali operativna sestava, za katero je bila sklenjena, ukinjena, če so
bile naloge zaščite, reševanja in pomoči predčasno opravljene oziroma če
pripadnik preneha izpolnjevati pogoje za službo v Civilni zaščiti.
(6) Pripadniku Civilne zaščite, ki pogodbo
o službi v Civilni zaščiti odpove, vendar ne zaradi zdravstvenih razlogov, med
naravno ali drugo nesrečo, med izrednim ali vojnim stanjem oziroma med
opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči v drugi državi, pogodba preneha
z dnem vzpostavitve osnovnih pogojev za življenje oziroma z dnem prenehanja
izrednega ali vojnega stanja oziroma z dnem vrnitve iz druge države po
opravljenih nalogah zaščite, reševanja in pomoči. Če pripadnik Civilne zaščite
neupravičeno preneha opravljati naloge zaščite, reševanja in pomoči pred
iztekom pogodbe o službi v Civilni zaščiti, je dolžan vrniti prejeta plačila in
stroške, določene v prejšnjem odstavku, v času dejanskega opravljanja nalog
zaščite, reševanja in pomoči pa ima pravico do ene tretjine plačila,
dogovorjenega s pogodbo o službi v Civilni zaščiti.
(7) Plača pripadnika Civilne zaščite med
izvajanjem pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v drugih državah oziroma pri
izvajanju drugih mednarodnih obveznosti države se določi s smiselno uporabo
predpisov, ki veljajo za plače pripadnikov Slovenske vojske pri izvrševanju
obveznosti v mirovnih operacijah.
(8) Določbe tega člena glede plačil,
delovnega razmerja in drugih pravic se smiselno uporabljajo tudi za pripadnike
Civilne zaščite, ki so vpoklicani v aktivno službo.
19.b člen
(status javnih uslužbencev na področju
zaščite in reševanja)
(1) Status pripadnika Civilne zaščite po
tem zakonu ima med usposabljanjem in opravljanjem nalog zaščite, reševanja in
pomoči ter med izrednim in vojnim stanjem tudi javni uslužbenec na področju
zaščite in reševanja v pristojnem organu lokalne skupnosti, širše samoupravne
skupnosti oziroma v državnem organu.
(2) Javni uslužbenec na področju zaščite in
reševanja iz prejšnjega odstavka se ne razporeja na obrambne dolžnosti in
nadaljuje s svojim delom tudi v izrednem ali vojnem stanju. Poleg pravic in
dolžnosti pripadnika Civilne zaščite ima pri tem tudi pravice državljana, ki je
razporejen na delovno dolžnost, če te niso v nasprotju s pravicami in
dolžnostmi pripadnikov Civilne zaščite, določenimi s tem zakonom.
(3) Status pripadnika Civilne zaščite po
tem zakonu ima med usposabljanjem in opravljanjem nalog zaščite, reševanja in
pomoči v drugi državi oziroma pri izvrševanju mednarodnih obveznostih države
ter med izrednim in vojnim stanjem tudi delavec, ki poklicno opravlja
operativne naloge gasilstva ali druge reševalne službe, pa mu mednarodnopravno
varstvo ni zagotovljeno na drug način.
20. člen
(pogoji za razporejanje)
(1) V Civilno zaščito se razporejajo državljani,
ki imajo splošno delovno sposobnost. Psihofizična in zdravstvena sposobnost se
ugotavljata pred razporeditvijo le za določene, posebej nevarne naloge zaščite,
reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom oziroma v primeru, če to zahteva
državljan, ki se razporeja v Civilno zaščito.
(2) V Civilno zaščito ne morejo biti
razporejeni:
-
državljani, ki psihofizično in zdravstveno niso
sposobni za delo pri zaščiti, reševanju in pomoči;
-
nosečnice, matere in samohranilci, z otrokom,
ki še ni dopolnil 15 let starosti.
(3) Minister, pristojen za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše
kriterije in način ugotavljanja psihofizičnih in zdravstvenih sposobnosti
državljanov za opravljanje nalog v Civilni zaščiti v soglasju z ministrom,
pristojnim za zdravje. Minister določi tudi posebej nevarne naloge zaščite in
reševanja, za katere se ugotavlja psihofizična in zdravstvena sposobnost pred
razporeditvijo.
21. člen
(pravice prostovoljcev)
(1) Državljanov, ki prostovoljno in nepoklicno
opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, organizirani v enote, službe in
druge operativne sestave društev in drugih nevladnih organizacij (gasilska
društva, organizacije Rdečega križa, Gorska reševalna služba, jamarska društva,
potapljaška društva, kinološka društva, taborniške in skavtske organizacije,
klubi radioamaterjev in drugi) na podlagi načrtov zaščite in reševanja, se ne
razporeja na dolžnosti v obrambi ali v Civilni zaščiti, če opravljajo v enotah,
službah in drugih operativnih sestavah naloge, ki jih glede na predpisane
pogoje in usposobljenost ne morejo opravljati drugi člani.
(2) Državljani iz prejšnjega odstavka
imajo enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo pripadniki Civilne zaščite, če
ni z zakonom določeno drugače.
(3) Državljani iz prvega odstavka tega
člena morajo izpolnjevati pogoje, ki so s tem zakonom določeni za sodelovanje v
Civilni zaščiti.
(4) Enote, službe in druge operativne
sestave iz prvega odstavka tega člena opravljajo v vojnem stanju skupaj s
Civilno zaščito naloge zaščite, reševanja in pomoči, katerih opravljanje je
varovano z Ženevskimi konvencijami.
(5) Prostovoljna gasilska društva in
njihove zveze, postaje gorske reševalne službe in njihova zveza, jamarska
društva in njihova zveza, potapljaška društva in njihova zveza, kinološka
društva in njihova zveza, društva vodnikov reševalnih psov in njihova zveza,
taborniška in skavtska društva in njihove zveze, Rdeči križ Slovenije in
območna združenja, radioamaterska društva in njihova zveza, Planinska zveza Slovenije
in določena planinska društva, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev in druga
društva, ki v skladu s prvim odstavkom tega člena organizirajo enote, službe in
druge operativne sestave za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ali
izvajajo druge naloge v skladu s tem zakonom, opravljajo humanitarno dejavnost
in delujejo v javnem interesu. Status delovanja v javnem interesu za nevladne
organizacije, ki niso vključene v prejšnji stavek, pa opravljajo določene
naloge zaščite, reševanja in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja,
ugotavlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje tako, da upošteva,
ali te nevladne organizacije opravljajo podobne dejavnosti kot nevladne
organizacije iz prejšnjega stavka ter v skladu z
zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu.
22. člen
(dolžnost usposabljanja)
Pripadnik Civilne zaščite se mora
usposabljati za opravljanje nalog v skladu s predpisi.
23. člen
(vpoklic)
Pripadnik Civilne zaščite je lahko
vpoklican:
-
na zbor zaradi razporeditve;
-
k uvajalnemu, temeljnemu in dopolnilnemu
usposabljanju;
-
na vaje in druge oblike praktičnega
usposabljanja;
-
zaradi vročitve ali vrnitve opreme in sredstev,
ki jih je prejel kot pripadnik Civilne zaščite;
-
k opravljanju nalog zaščite, reševanja in
pomoči ter odpravljanju posledic naravne ali druge nesreče.
23.a člen
(aktiviranje pripadnikov Civilne zaščite
med delom)
(1) Pripadnik Civilne zaščite ali
državljan, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in
pomoči v skladu s tem zakonom, je lahko pozvan k opravljanju nalog zaščite,
reševanja in pomoči s pozivom preko tehničnih sredstev ali s sireno za javno
alarmiranje preko pristojnega centra za obveščanje, ali s pisnim pozivom organa
lokalne skupnosti oziroma državnega organa, pristojnega za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami. V primeru, da je bil poziv dan s tehničnimi
sredstvi, mora pristojni organ lokalne skupnosti ali državni organ, ki je
pripadnika ali državljana pozval k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči,
izdati tudi pisno potrdilo o odsotnosti z dela pripadnika Civilne zaščite ali
državljana, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja
in pomoči v skladu s tem zakonom, na podlagi katerega delodajalec opraviči
njegovo odsotnost z dela.
(2) Delodajalec je dolžan omogočiti
opravičeno odsotnost z dela v skladu s splošnimi predpisi o delovnih razmerjih
pripadniku Civilne zaščite oziroma državljanu, ki prostovoljno sodeluje pri
opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, ki je
bil med delom pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči na način
iz prejšnjega odstavka v skladu z načrti zaščite in reševanja oziroma načrti za
mobilizacijo in aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč.
(3) Določba prejšnjega odstavka se
uporablja tudi za primer odsotnosti z dela zaradi vaj ali usposabljanja, na
katere je bil pisno pozvan pripadnik Civilne zaščite oziroma državljan, ki
prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, s
strani pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa, pristojnega
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s tem zakonom.
24. člen
(aktivna služba)
(1) V vojnem ali izrednem stanju je
lahko pripadnik Civilne zaščite vpoklican v aktivno službo.
(2) Pripadnik Civilne zaščite lahko
opravlja aktivno službo v štabih, enotah in službah Civilne zaščite, javnih
službah ter v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, ki
opravljajo dejavnosti, ki so pomembne za zaščito, reševanje in pomoč.
(3) Pripadnik Civilne zaščite iz
prvega odstavka tega člena ima med opravljanjem aktivne službe v Civilni
zaščiti pravice in dolžnosti kot državljani, ki so razporejeni na delovno
dolžnost.
25. člen
(materialna dolžnost)
(1) Državljani uresničujejo materialno
dolžnost z dajanjem v uporabo Civilni zaščiti vozil, strojev, opreme in drugih
materialnih sredstev, zemljišč, objektov, naprav ter energetskih virov,
potrebnih za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
(2) Materialna dolžnost se lahko naloži
tudi pravnim osebam, razen za sredstva in opremo, ki je razporejena za obrambne
ali varnostne potrebe in je namenjena za zdravstveno varstvo oziroma za
zaščito, reševanje in pomoč v skladu s tem zakonom.
(3) Materialno dolžnost za potrebe zaščite,
reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ureja poseben zakon.
26. člen
(dolžnost zglasitve)
(1) Državljan, ki je zavezan dolžnosti
sodelovati v Civilni zaščiti ali materialni dolžnosti, se mora zglasiti na
določenem kraju in ob določenem času oziroma predati materialno sredstvo, na
podlagi poziva pristojnega organa.
(2) Če se vpoklicani ne odzove na
poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv,
izda nalog za privedbo.
27. člen
(nadomestilo plače)
(1) Pripadniku Civilne zaščite med
opravljanjem nalog v Civilni zaščiti, usposabljanjem in izvrševanjem materialne
dolžnosti, na podlagi poziva pristojnega organa, pripada nadomestilo plače
oziroma izgubljenega zaslužka za čas odsotnosti z dela zaradi opravljanja teh
dolžnosti v višini in pod pogoji, ki jih določi vlada. Vlada določi merila za
sklepanje pogodb o službi v Civilni zaščiti ter uredi tudi druga plačila,
prejemke in povračila v zvezi z opravljanjem nalog zaščite, reševanja in
pomoči. Pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka, prejemkov
in povračil v skladu s tem členom imajo tudi državljani, ki prostovoljno in
nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v enotah, službah in
drugih operativnih sestavah društev in nevladnih organizacij v skladu s tem
zakonom.
(2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka
izplača delodajalec v breme države ali lokalne skupnosti, odvisno od tega, kje
je državljan razporejen v Civilno zaščito. Če je državljan razporejen v Civilno
zaščito pri delodajalcu, stroški nadomestila plače bremenijo delodajalca.
Delodajalec zahteva povračilo nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki
bremenijo plačo, od pristojnega državnega organa oziroma organa lokalne
skupnosti, ki je pripadnika oziroma državljana pozval k opravljanju nalog
zaščite, reševanja in pomoči, po postopku določenem v predpisu iz prejšnjega
odstavka.
(3) Če traja opravljanje nalog oziroma
dolžnosti v Civilni zaščiti več kot štiri ure, ima pripadnik pravico do
brezplačne prehrane v breme tistega, ki je pripadnika vpoklical.
(4) Delodajalec pripadnika Civilne
zaščite oziroma državljana, ki v skladu s tem zakonom sodeluje pri opravljanju
nalog zaščite, reševanja in pomoči, zaradi njegove udeležbe pri opravljanju teh
nalog ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali kako drugače
oškodovati.
(5) Delodajalec lahko, poleg nadomestila
plače in pripadajočih prispevkov ter davkov, od pristojnega državnega organa
oziroma organa lokalne skupnosti, ki je pripadnika Civilne zaščite oziroma
državljana, ki v skladu s tem zakonom prostovoljno sodeluje pri opravljanju
nalog zaščite, reševanja in pomoči, pozval k opravljanju teh nalog, zahteva
tudi povračilo izpada dohodka v višini 20 odstotkov nadomestila plače, vključno
s pripadajočimi prispevki in davki, ki ga je izplačal za čas odsotnosti
pripadnika ali državljana z dela. Pripadniku Civilne zaščite oziroma
državljanu, ki je opravljal samostojno dejavnost, se nadomestilo izpada dohodka
v višini 20 odstotkov obračuna od nadomestila izgubljenega zaslužka, do
katerega je upravičen zaradi opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči.
(6) Državni organ ali organ lokalne
skupnosti lahko za pripadnike Civilne zaščite oziroma državljane, ki v skladu s
tem zakonom prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in
pomoči v enotah, službah in drugih operativnih sestavah iz njegove
pristojnosti, izdela letni program njihovega usposabljanja za zaščito in
reševanje, z njim seznani njihove delodajalce in program po potrebi z
delodajalci tudi uskladi.
28. člen
(varstvo pri izvrševanju dolžnosti)
(1) Poškodba ali bolezen, ki nastane med
opravljanjem nalog, usposabljanjem v Civilni zaščiti ali v drugih reševalnih
enotah, službah in drugih operativnih sestavah, ki jih organizirajo nevladne
organizacije v skladu s tem zakonom ali med izvrševanjem materialne dolžnosti v
Civilni zaščiti, se šteje kot poškodba pri delu ali poklicna bolezen po
predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(2) Za poškodbo iz prejšnjega odstavka
se šteje tudi poškodba, ki jo je državljan utrpel na poti z doma ali z
delovnega mesta na zbirališče, oziroma pri povratku po običajni poti do doma
ali delovnega mesta.
(3) Kraj in čas nastanka poškodbe
ugotovi organ, ki je državljana vpoklical ali pristojni poveljnik Civilne
zaščite oziroma vodja intervencije, v kateri se je državljan poškodoval.
(4) Družinski člani državljana, ki je
izgubil življenje pri opravljanju nalog ali drugih dolžnosti v Civilni zaščiti,
imajo po njem pravico do pokojnine ter pravico do povračila stroškov prevoza in
pogrebnih stroškov, v skladu s predpisi o pokojninskem, invalidskem in
zdravstvenem zavarovanju.
(5) Osnova za odmero pravic po tem
členu je mesečna plača delavca v državi v zadnjem mesecu pred nastankom
poškodbe, če je to za državljana ugodneje.
(6) Stroške zdravstvenega,
invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter pravice iz prejšnjih odstavkov
tega člena krije država oziroma lokalna skupnost, če oseba ni zavarovana na
drugi podlagi.
(7) Delodajalec, pri katerem je zaposlen
pripadnik Civilne zaščite oziroma državljan, ki se je poškodoval ali zbolel pri
opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena, ima pravico do povračila
nadomestila plače do 30 delovnih dni za čas nezmožnosti za delo zaradi bolezni
ali poškodbe v posameznem primeru oziroma do največ 120 delovnih dni v
koledarskem letu, v breme pristojnega državnega organa oziroma organa lokalne
skupnosti, ki je pripadnika ali državljana pozval na usposabljanje ali k
opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Delodajalec lahko zahteva
povračilo nadomestila plače le v višini, kot ga je dejansko izplačal pripadniku
Civilne zaščite ali državljanu med njegovo začasno nezmožnostjo za delo.
(8) Uprava Republike Slovenije za zaščito
in reševanje posebej zavaruje za primer smrti, trajne izgube splošne delovne
zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo, pri opravljanju nalog zaščite,
reševanja in pomoči oziroma med vajami, šolanjem ali usposabljanjem, pripadnike
Civilne zaščite v organih, enotah in službah Civilne zaščite, pogodbene pripadnike
Civilne zaščite ter druge pogodbene izvajalce nalog zaščite in reševanja
oziroma državljane, ki prostovoljno sodelujejo pri zaščiti in reševanju v
reševalnih enotah, službah in drugih operativnih sestavah, ki so v državni
pristojnosti. V skladu s prejšnjim stavkom se zavarujejo tudi udeleženci
usposabljanj, posvetov, seminarjev in strokovnih srečanj, ki jih organizira
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, oziroma osebe, ki
opravljajo izpit, preizkus usposobljenosti ali znanja s področja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter člani izpitnih komisij, ki te izpite ali
preizkuse izvajajo, ter predsedniki in člani državne in regijskih komisij za
ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje posebej zavaruje za primere iz prvega stavka tega odstavka
tudi določeno število operativnih gasilcev in drugih reševalcev, ki jih je
mogoče na podlagi državnih in regijskih načrtov zaščite in reševanja oziroma po
odločitvi pristojnih organov v skladu s tem zakonom napotiti z neogroženih
območij države na območje, ki ga je prizadela naravna ali druga nesreča.
Državljane, ki prostovoljno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v
reševalnih službah, ki delujejo kot javne službe za zaščito, reševanje in pomoč
na območju celotne države, zavarujejo v skladu s tem odstavkom nevladne
organizacije, ki jih organizirajo, sredstva za zavarovanje pa se zagotavljajo v
letnih pogodbah o sofinanciranju dejavnosti takih organizacij. Določba tega
odstavka se upošteva tudi pri zavarovanju pripadnikov Civilne zaščite in
državljanov, ki prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite,
reševanja in pomoči v lokalnih skupnostih.
29. člen
(pravica do enkratne denarne pomoči)
(1) Državljan, ki se je pri opravljanju
nalog ali izvrševanju drugih dolžnosti v Civilni zaščiti poškodoval brez svoje
krivde, tako da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20% po predpisih o
vojnih invalidih, ima pravico do enkratne denarne pomoči.
(2) Do enkratne denarne pomoči iz
prejšnjega odstavka je državljan upravičen tudi v primeru, kadar je njegov
organizem okvarjen najmanj za 20% zaradi bolezni, ki je nastala ali pa se je
poslabšala neposredno zaradi opravljanja nalog ali drugih dolžnosti v Civilni
zaščiti.
(3) Do enkratne denarne pomoči iz
prvega odstavka tega člena so upravičeni tudi družinski člani državljana, ki je
pri opravljanju nalog ali drugih dolžnosti v Civilni zaščiti izgubil življenje.
(4) Vlada določi višino enkratne
denarne pomoči, ki ne more biti nižja od 12 povprečnih plač zaposlenih v državi
v zadnjih šestih mesecih, višino povračil in postopek za uveljavljanje pravic
iz prejšnjega in tega člena.
30. člen
(povračilo škode)
(1) Državljan, ki je pri opravljanju
nalog in drugih dolžnosti v Civilni zaščiti utrpel škodo, ima pravico do
njenega povračila po splošnih predpisih.
(2) Državljan in pravna oseba, ki sta
zavezana k materialni dolžnosti, imata pravico do nadomestila za uporabo
sredstev, ki sta jih predala za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ter do
povračila škode, če so bila zato sredstva poškodovana ali uničena.
(3) (prenehal
veljati)
31. člen
(odgovornost za povzročeno škodo)
(1) Država in lokalna skupnost sta
odgovorni za škodo, povzročeno tretjim osebam namenoma ali zaradi velike
malomarnosti pri izvajanju dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči ter pri
usposabljanju in drugih službenih opravilih, ki so povezana z varstvom pred
naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Državljan, ki je pri opravljanju
nalog iz prejšnjega odstavka povzročil škodo namenoma ali iz velike
malomarnosti, odgovarja po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost
delavcev v državni upravi.
32. člen
(zbiranje in varstvo osebnih podatkov)
(1) Upravni organ zbira, obdeluje,
uporablja in hrani naslednje osebne podatke:
-
o pripadnikih Civilne zaščite, o javnih
uslužbencih na področju zaščite in reševanja ter o državljanih, ki prostovoljno
sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem
zakonom: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega
bivališča, leto rojstva otrok, podatke o usposobljenosti in znanjih, pomembnih
za zaščito, reševanje in pomoč, izobrazbi, zaposlitvi, številko telefona in
mobilnega telefona, elektronski naslov, enotno matično številko, davčno
številko, za pripadnike Civilne zaščite pa tudi podatke o datumu zdravniškega
in psihofizičnega pregleda ter zadolžitvi v Civilni zaščiti, zato da se
zagotovi ažurnost priprav, možnosti za aktiviranje ter zagotavljanje pravic in
obveznosti pripadnikov Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč;
-
o kandidatih za pogodbene pripadnike Civilne
zaščite in o pogodbenih pripadnikih Civilne zaščite poleg podatkov iz prejšnje
alineje tudi podatke, da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega
kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na nepogojno zaporno
kazen več kot šest mesecev oziroma, da zoper njih ni vložena pravnomočna
obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni
dolžnosti;
-
o vrsti, zmogljivostih, stanju transportnih in
drugih sredstev, za katere velja materialna dolžnost ter o imenu, priimku,
prebivališču oziroma zaposlitvi lastnikov in uporabnikov teh sredstev, zemljišč
in objektov zaradi popolnitve štabov, enot in služb Civilne zaščite.
(2) Upravni organ vodi zbirke osebnih
podatkov o pripadnikih Civilne zaščite, javnih uslužbencih na področju zaščite
in reševanja, državljanih, ki prostovoljno sodelujejo pri zaščiti, reševanju in
pomoči ter o obveznikih materialne dolžnosti.
(3) Upravni organ je odgovoren za
varstvo osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena v skladu z zakonom.
33. člen
(posredovanje osebnih podatkov)
(1) Upravni organ lahko posreduje
osebne podatke iz prejšnjega člena:
-
pristojnemu državnemu organu in organu lokalne
skupnosti na njegovo zahtevo;
-
gospodarski družbi, zavodu in drugi
organizaciji o pri njej razporejenih pripadnikih Civilne zaščite.
(2) Organi, gospodarske družbe, zavodi
in druge organizacije iz prejšnjega odstavka lahko osebne podatke uporabijo le
za organiziranje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s tem
zakonom in so odgovorni za njihovo varstvo v skladu z zakonom.
34. člen
(pridobivanje podatkov)
(1) Osebne podatke iz 32. in 33. člena
tega zakona pridobi upravni organ iz obstoječih zbirk podatkov. Organi in
službe, ki te podatke zbirajo, so jih dolžne upravnemu organu sporočiti na
njegovo zahtevo.
(2) Upravni organ lahko osebne podatke
v skladu s tem zakonom pridobi neposredno od pripadnikov Civilne zaščite
oziroma od državljanov, ki prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog
zaščite, reševanje in pomoči le, če jih ni mogoče zagotoviti iz obstoječih
zbirk.
(3) Osebni podatki iz 32. člena tega
zakona se uničijo, ko preneha rok ali namen, za katerega so se zbirali.
(4) Vsakdo ima pravico do vpogleda v
osebne podatke, ki jih v skladu s tem zakonom o njem vodi upravni organ.
(5) Upravni organ je dolžan v osmih
dneh od dneva vložitve pisnega zahtevka seznaniti vsakogar z osebnimi podatki,
ki jih o njem vodi.
(6) Minister podrobneje predpiše način
vodenja evidence pripadnikov Civilne zaščite, razporejanje, pozivanje ter
obliko in vsebino osebne izkaznice pripadnika Civilne zaščite.
35. člen
(prijava spremembe osebnih podatkov)
Pripadniki Civilne zaščite, državljani in
pravne osebe, ki jim je naložena materialna dolžnost, morajo upravnemu organu
sporočiti spremembo osebnih in drugih podatkov iz 32. člena tega zakona v 15
dneh po nastanku spremembe.
III. PRISTOJNOSTI
36. člen
(pristojnosti države)
V državni pristojnosti je:
-
urejanje sistema varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami;
-
načrtovanje razvojnih projektov in raziskovalne
dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
priprava in uresničevanje nacionalnega programa
in načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
izdelava ocen ogroženosti ter državnih načrtov
zaščite in reševanja;
-
organiziranje in opremljanje državnih sil za
zaščito, reševanje in pomoč;
-
vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah, ki prizadenejo dve ali več lokalnih skupnosti;
-
organiziranje in izvajanje opazovanja,
obveščanja in alarmiranja na območju države in regij ter organiziranje in
vzdrževanje enotnega sistema javnega alarmiranja;
-
organiziranje in vzdrževanje elektronskih komunikacij
za potrebe zaščite, reševanja in pomoči do lokalnih skupnosti ter določanje
enotnega sistema elektronskih komunikacij;
-
ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in
druge nesreče;
-
organiziranje in vzdrževanje informacijsko
komunikacijskega sistema za potrebe zaščite, reševanja in pomoči, v katerega
so vključene tudi občine ter organi vodenja, enote in službe ter druge
operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;
-
pomoč pri odpravljanju posledic naravnih in
drugih nesreč, da se zavaruje zdravje in življenje ljudi, premoženje, kulturna
dediščina in okolje, prepreči nastajanje nadaljnje škode in zagotovi druge
osnovne pogoje za življenje;
-
določanje izobraževalnih programov in programov
usposabljanja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
izvajanje programov, ki so državnega pomena;
-
inšpekcija nad izvajanjem predpisov in ukrepov
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
urejanje meddržavnega in drugega mednarodnega
sodelovanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
37. člen
(pristojnosti občine)
(1) Občina ureja in izvaja varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju.
(2) V občinski pristojnosti je:
-
urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v
občini v skladu s tem zakonom;
-
spremljanje nevarnosti, obveščanje in
alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;
-
zagotavljanje elektronskih komunikacij za
potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko
komunikacijskim sistemom;
-
načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;
-
izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite
in reševanja;
-
organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in
vzajemne zaščite;
-
organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite,
reševanja in pomoči na območju občine;
-
določanje, organiziranje in opremljanje organov,
enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v
občini;
-
zagotavljanje nujnih sredstev za začasno
nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč;
-
določanje in izvajanje programov usposabljanja
občinskega pomena;
-
usklajevanje načrtov in drugih priprav za
zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo;
-
zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter
odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
-
določanje organizacij, ki so posebnega pomena
za zaščito, reševanje in pomoč v občini;
-
mednarodno sodelovanje na področju zaščite,
reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom.
(3) Občine pri opravljanju nalog
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj ter lahko v ta
namen združujejo sredstva in oblikujejo skupne službe za opravljanje skupnih
zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
38. člen
(naloge gospodarskih družb, zavodov in
drugih organizacij)
(1) Gospodarske družbe, zavodi in
druge organizacije morajo zagotoviti pogoje in možnosti za izvajanje osebne in
vzajemne zaščite delavcev ter izvajati predpisane zaščitne ukrepe.
(2) Gospodarske družbe, zavodi in
druge organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo
ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in
opravljajo dejavnost ali upravljajo s sredstvi za delo, ki predstavljajo
nevarnost za nastanek nesreče, morajo izdelati oceno ogroženosti ter načrt
zaščite in reševanja.
(3) Gospodarske družbe, zavodi in
druge organizacije iz prejšnjega odstavka morajo na lastne stroške vzpostaviti
in vzdrževati pripravljenost za ukrepanje, organizirati potrebne sile za
reševanje in pomoč, zagotoviti obveščanje in alarmiranje delavcev in okoliškega
prebivalstva o nevarnostih ter sofinancirati sorazmeren del priprav lokalne
skupnosti, glede na obseg in stopnjo ogroženosti, ki jo povzroča njihova
dejavnost. Vrsto in obseg sorazmernega dela priprav določi lokalna skupnost v
načrtih zaščite in reševanja v skladu z oceno ogroženosti.
(4) Načrte zaščite in reševanja izdelujejo
oziroma izvedbo zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in
pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč načrtujejo poleg gospodarskih družb,
zavodov in drugih organizacij iz drugega odstavka tega člena tudi organizacije,
ki opravljajo vzgojnoizobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost,
ki obsega tudi oskrbo ali varovanje večjega števila oseb.
(5) Vlada določi dejavnosti in sredstva za
delo iz drugega odstavka tega člena ter gospodarske družbe, zavode in druge organizacije
iz prejšnjega odstavka.
39. člen
(odgovornost lastnikov in uporabnikov)
(1) Lastniki upravljalci oziroma
uporabniki stanovanjskih ter drugih stavb so odgovorni za izvajanje predpisanih
zaščitnih ukrepov in za zagotovitev potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in
pomoč.
(2) Lastniki upravljalci oziroma
uporabniki kulturne dediščine so odgovorni za izvajanje predpisanih zaščitnih
ukrepov. Pri tem lahko zahtevajo pomoč strokovne službe za varstvo kulturne
dediščine.
(3) Lastniki upravljalci oziroma
uporabniki iz prvega odstavka tega člena morajo pristojnemu poverjeniku za
Civilno zaščito dajati podatke o stanovanjski ali drugi stavbi ter zbirne
podatke o stanovalcih in drugih uporabnikih stavb.
IV. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE
1. Raziskovanje
40. člen
(raziskovalni in razvojni projekti)
(1) Raziskovalni in razvojni projekti
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so obvezna sestavina nacionalnega
raziskovalnega programa.
(2) Ministrstvo, pristojno za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),
sodeluje pri odločanju o raziskovalnih in razvojnih projektih v nacionalnem
raziskovalnem programu tako, da predlaga raziskovalne in razvojne projekte s
področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter daje mnenje k
raziskovalnim in razvojnim projektom, ki imajo pomen za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami.
(3) Ministrstvo po predhodni
uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za raziskovalno dejavnost, lahko
samostojno financira raziskovalne ter razvojne projekte varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami.
2. Programiranje
41. člen
(nacionalni program)
(1) Z nacionalnim programom varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program)
se določajo cilji, politika in strategija varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami v državi za najmanj pet let.
(2) Nacionalni program
obsega:
-
stanje varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami;
-
temeljne cilje varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami v obdobju, ki ga obsega nacionalni program;
-
razvoj opazovalnih, informacijskih,
komunikacijskih, logističnih in drugih sistemov za potrebe zaščite, reševanja
in pomoči;
-
razvoj preventivnih dejavnosti;
-
razvoj zmogljivosti ter sil za zaščito,
reševanje in pomoč;
-
usmeritve za izobraževanje in usposabljanje;
-
usmeritve za razvojno in raziskovalno delo;
-
zagotavljanje finančnih in drugih sredstev.
42. člen
(letni načrt)
Naloge iz nacionalnega programa se
razčlenijo v letnem načrtu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
43. člen
(programi in načrti lokalnih skupnosti)
Lokalne skupnosti sprejmejo svoje programe
in načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne smejo biti v
nasprotju z nacionalnim programom.
3. Načrtovanje
44. člen
(ocena ogroženosti)
(1) Načrtovanje zaščite, reševanja in
pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju mora temeljiti na
ocenah ogroženosti in drugih strokovnih podlagah.
(2) Ocene ogroženosti za območje
države ali del območja države za posamezne naravne in druge nesreče ter v
vojnem stanju izdela Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v
sodelovanju z drugimi ministrstvi.
(3) Ocene ogroženosti za območje
občine izdela pristojni občinski organ.
(4) Minister predpiše metodologijo za
izdelavo ocen ogroženosti.
45. člen
(načrti zaščite in reševanja)
(1) Zaščita, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju se načrtujejo z načrti zaščite
in reševanja.
(2) Z načrti zaščite in reševanja se
zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje za preprečitev nesreč oziroma
zmanjšanje njihovih posledic ter čim hitrejšo zagotovitev osnovnih pogojev za
življenje ob nesreči.
46. člen
(nosilci načrtovanja)
(1) Državne načrte zaščite in
reševanja izdela Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v
sodelovanju z drugimi ministrstvi. Kot del državnih načrtov zaščite in
reševanja se načrtujejo ukrepi in naloge po ministrstvih in dejavnostih ter pri
drugih nosilcih izdelave načrtov zaščite in reševanja, s katerimi se zagotovi
načrtna višja pripravljenost oziroma usklajeno izvajanje zaščite, reševanja in
pomoči v skladu z odločitvami ali obveznostmi, prevzetimi v mednarodnih
organizacijah z mednarodnimi pogodbami, zlasti pri odzivanju države samostojno
ali v sodelovanju z drugimi državami na krizne razmere praviloma izven države.
(2) Občinske načrte zaščite in
reševanja izdelajo pristojni občinski organi.
(3) Župan lahko odloči, da poleg
gospodarskih družb, zavodov in organizacij iz 38. člena tega zakona načrte
zaščite in reševanja izdelajo tudi druge gospodarske družbe, zavodi in druge
organizacije na območju občine.
(4) Načrti zaščite in reševanja morajo biti
izdelani v skladu s predpisi.
(5) Nosilci izdelave načrtov zaščite
in reševanje morajo sprejete načrte zaščite in reševanja javno predstaviti.
(6) Vlada podrobneje uredi vsebino ter
izdelavo načrtov zaščite in reševanja.
47. člen
(izpopolnjevanje načrtov)
Načrte zaščite in reševanja je treba
izpopolniti ob spremembi nevarnosti ali spremembi razpoložljivih sil in
sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Pri tem se morajo upoštevati nova
spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene pri ravnanju ob nesrečah.
V. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE
48. člen
(sistem opazovanja, obveščanja in
alarmiranja)
(1) Za odkrivanje ter spremljanje
nevarnosti naravnih in drugih nesreč, obveščanje in alarmiranje ter vodenje in
izvajanje zaščite, reševanja in pomoči, ministrstvo organizira enoten sistem
opazovanja, obveščanja in alarmiranja.
(2) Temeljne naloge sistema iz
prejšnjega odstavka so:
-
zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov,
pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč ter za izvajanje drugih nalog varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
obveščanje in alarmiranje prebivalcev o
pretečih nevarnostih ter posredovanje napotkov za osebno in vzajemno zaščito;
-
obveščanje in aktiviranje izvajalcev nalog
zaščite, reševanja in pomoči o nevarnostih ter posredovanje odločitev
pristojnih organov vodenja za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči.
49. člen
(organizacija sistema)
(1) Sistem opazovanja, obveščanja in
alarmiranja sestavljajo:
-
opazovalno omrežje;
-
centri za obveščanje;
-
alarmiranje.
(2) Vlada podrobneje uredi
organizacijo in delovanje sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja.
1. Opazovalno omrežje
50. člen
(opazovalno omrežje)
(1) Opazovanje, obveščanje in
alarmiranje se izvaja na podlagi:
-
obvestil prebivalcev in organizacij;
-
opazovanj oziroma obvestil gasilcev, gorskih
reševalcev, jamarjev, potapljačev, gozdarjev, lovcev, ribičev, avto-moto
društev, nautičnih društev, letalskih klubov, železničarskih, cestnih in drugih
gospodarskih družb, zavodov ter organizacij;
-
obvestil opazovalnih in nadzornih služb,
organiziranih za spremljanje meteoroloških, hidroloških, seizmoloških,
radioloških, ekoloških in drugih razmer;
-
opazovanj, ki jih opravljajo službe za nadzor
zračnega prostora;
-
mednarodne izmenjave podatkov in informacij.
(2) Službe iz prejšnjega odstavka
morajo brezplačno sporočati podatke, pomembne za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, pristojnemu centru za obveščanje.
51. člen
(uporaba podatkov državne statistike in
javnih evidenc)
(1) Državni organi in organi lokalnih
skupnosti lahko za ocenjevanje ogroženosti, načrtovanje ter izvajanje zaščite,
reševanja in pomoči uporabijo v skladu s svojimi stvarnimi in krajevnimi
pristojnostmi podatke o virih, nevarnosti naravnih in drugih nesreč,
prebivalcih na ogroženih območjih, stanovanjskih in drugih stavbah, javnih
službah, društvih in drugih nevladnih organizacijah, gospodarskih družbah,
zavodih in drugih organizacijah, katerih dejavnost je pomembna za zaščito,
reševanje in pomoč, ki so zbrani in izkazani s programi statističnih
raziskovanj ali v drugih statističnih zbirkah, ki jih vodi in izkazuje državna
statistika in drugi pooblaščeni organi za izvajanje srednjeročnih in letnih
programov statističnih raziskovanj.
(2) Pristojni državni organi in organi
lokalnih skupnosti lahko za ocenjevanje ogroženosti, načrtovanje in izvajanje
zaščite, reševanja in pomoči ter ugotavljanje škode, ki jo povzročijo nesreče,
uporabljajo v skladu s prejšnjim odstavkom podatke o ogroženih prebivalcih, ki
obsegajo enotno matično številko, ime in priimek, leto rojstva, naslov stalnega
in začasnega prebivališča, podatke o zaposlitvi in pri ocenjevanju škode tudi
podatke o premičnem in nepremičnem premoženju, na katerem je nastala škoda
zaradi nesreče.
(3) Za izvajanje nalog iz prvega in drugega
odstavka tega člena pristojni državni organi in organi lokalnih skupnosti
pridobivajo posamične podatke iz centralnega registra prebivalstva, Poslovnega
registra Slovenije, vseh registrov in evidenc v pristojnosti geodetske službe,
občinskih registrov stanovanj in na stanovanja vezanih podatkov, registra
kmečkih gospodarstev in z njimi povezanih evidenc, vendar le v obsegu in za
namen, za katerega so stvarno in krajevno pristojni.
(4) Pristojni državni organi in organi
lokalnih skupnosti za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob neposredni
nevarnosti nastanka nesreče oziroma ob nesreči in za odpravljanje njenih
posledic lahko uporabljajo pridobljene podatke o lokaciji, količini in
kakovosti storitev javnih gospodarskih služb na ravni hišne številke ali
stanovanja, na področju oskrbe z vodo, kanalizacijo, elektriko, ogrevanjem,
plinom, komunikacijami, odstranjevanjem komunalnih in drugih odpadkov ter
drugih za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči pomembnih podatkov.
(5) Poleg pristojnih državnih organov in
organov lokalnih skupnosti podatke iz tega člena lahko uporabljajo v okviru
svojih stvarnih in krajevnih pristojnosti organi vodenja, poveljniki oziroma
vodje služb, enot in drugih operativnih sestav ter vodje intervencij za
izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob neposredni nevarnosti nastanka
nesreče oziroma ob nesreči v obsegu, ki je potreben, da se zaščitijo in rešijo
ljudje, premoženje, živali, kulturna dediščina ter okolje.
(6) Uprava Republike Slovenije za zaščito
in reševanje pridobiva in ureja zbrane podatke iz prejšnjega in tega člena v
povezane centralne zbirke podatkov, ki so podlaga za načrtovanje, obveščanje o
nevarnostih ter izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah na območju
celotne države ali posameznih delih države ter omogoča praviloma brezplačen
dostop do teh zbirk pristojnim državnim organom in organom lokalnih skupnosti
ter izvajalcem nalog zaščite, reševanja in pomoči iz prejšnjega odstavka.
Upravitelji zbirk podatkov, ki so financirane iz javnih sredstev ali na podlagi
koncesij državnih organov in javnih pooblastil, morajo podatke Upravi Republike
Slovenije za zaščito in reševanje posredovati na njeno zahtevo brezplačno in
praviloma v elektronski obliki.
(7) Državni organi in organi lokalnih
skupnosti, organi vodenja, poveljniki oziroma vodje služb, enot in drugih
operativnih sestav ter vodje intervencij so dolžni pri načrtovanju in izvajanju
zaščite, reševanja in pomoči zagotoviti varstvo osebnih in drugih podatkov v
skladu s predpisi.
52. člen
(zbirke podatkov)
(1) Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje za opravljanje upravnih in strokovnih zadev varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami zbira, obdeluje, posreduje in uporablja podatke
o:
-
naravnih in drugih pojavih, pomembnih za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
virih nevarnosti naravnih in drugih nesreč;
-
naravnih in drugih nesrečah ter povzročenih
škodah;
-
silah ter sredstvih za zaščito, reševanje in
pomoč;
-
intervencijah sil za zaščito, reševanje in
pomoč;
-
stroških varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
(2) Državni organi, organi lokalnih
skupnosti, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter organi vodenja
in vodje intervencij morajo brezplačno in na predpisan način sporočati podatke
iz prejšnjega odstavka Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki
tudi te podatke zbira v centralni zbirki, obdeluje in omogoča dostop do njih
izvajalcem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Tako zbrani podatki se lahko
uporabijo tudi za pripravo programov odprave posledic naravnih in drugih
nesreč.
(3) Minister predpiše metodologijo
zbiranja, obdelave, shranjevanja, posredovanja in uporabe podatkov ter pogoje
za izkazovanje in izmenjavo podatkov s tujimi državami ter mednarodnimi
organizacijami.
53. člen
(uporaba elektronskih komunikacij)
(1) Uporaba elektronskih komunikacij za
vodenje ter prenos podatkov v sistemu opazovanja, obveščanja in alarmiranja ima
prednost pri uporabi vseh vrst elektronskih komunikacij.
(2) Za vodenje ter izvajanje zaščite,
reševanja in pomoči ter za izvajanje drugih operativnih nalog varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, ministrstvo organizira avtonomen sistem elektronskih
komunikacij.
2. Centri za obveščanje
54. člen
(organiziranost in delovanje)
(1) Za opravljanje operativno-komunikacijskih
nalog opazovanja, obveščanja in alarmiranja ministrstvo organizira centre za
obveščanje.
(2) Centri za obveščanje so:
-
Center za obveščanje Republike Slovenije;
-
regijski in območni centri za obveščanje.
(3) Območni centri se aktivirajo in
delujejo le ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni.
(4) O aktiviranju območnih centrov za
obveščanje odloča minister ali poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije.
55. člen
(delo centrov in objava nujnih obvestil)
(1) Center za obveščanje Republike Slovenije
in regijski centri za obveščanje delujejo neprekinjeno.
(2) Regijski centri za obveščanje
sprejemajo, obdelujejo in prenašajo zlasti klice v sili na klicno številko 112
za pomoč gasilcev, službe nujne medicinske pomoči oziroma za pomoč drugih reševalnih
služb ter aktivirajo sile za zaščito, reševanje in pomoč v skladu z načrti
zaščite in reševanja, načrti za aktiviranje ter odločitvami pristojnih organov.
Centri za obveščanje zagotavljajo informacijsko in komunikacijsko podporo pri
vodenju in izvajanju zaščite, reševanja in pomoči. V skladu z načrti zaščite in
reševanja ter predpisi centri za obveščanje o nesrečah obveščajo tudi pristojne
inšpekcijske službe na področju varstva zdravja, živali ter rastlin, varne
prehrane ter okolja in prostora.
(3) Preko centrov za obveščanje ali
neposredno se prenašajo tudi zahteve, pozivi, razglasi, pojasnila in napotila
ob alarmih ter druga nujna sporočila v zvezi z nevarnostmi naravnih in drugih
nesreč vlade, župana, pristojnega poveljnika Civilne zaščite ali državnega
organa oziroma organa lokalne skupnosti, pristojnega za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, ki jih morajo mediji brez odlašanja brezplačno objaviti v
skladu z zakonom, ki ureja medije. Objava nujnih pozivov, razglasov ter drugih
sporočil ima prednost v vseh sredstvih javnega obveščanja.
3. Alarmiranje
56. člen
(alarmni sistem)
(1) Alarmiranje se organizira kot enoten
sistem javnega alarmiranja, ki ga je mogoče upravljati na državni, regionalni
in lokalni ravni.
(2) Alarmiranje ob nevarnostih naravnih in
drugih nesreč izvajajo na podlagi preverjenih obvestil ali na zahtevo
pristojnih poveljnikov Civilne zaščite ter drugih organov vodenja centri za
obveščanje ter pristojne službe v gospodarskih družbah, zavodih in drugih
organizacijah v skladu s predpisi.
(3) Vlada določi vrsto, število in uporabo
znakov za alarmiranje, ki so enotni za celotno območje države.
(4) Gospodarske družbe, zavodi in druge
organizacije iz drugega odstavka 38. člena tega zakona so dolžne na lastne
stroške zgraditi, vzdrževati in zagotoviti delovanje alarmnih naprav, ki
omogočajo tudi alarmiranje okoliškega prebivalstva ob nesreči, ter te naprave
vključiti v sistem javnega alarmiranja iz prvega odstavka tega člena.
(5) Ministrstvo skrbi za organizacijo,
vzdrževanje in delovanje enotnega sistema javnega alarmiranja na območju
države.
57. člen
(črtan)
58. člen
(črtan)
VI. ZAŠČITNI UKREPI
59. člen
(zaščitni ukrepi)
Zaščitni ukrepi so:
-
prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi
tehnični ukrepi;
-
evakuacija;
-
sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev;
-
radiološka, kemijska in biološka zaščita;
-
zaklanjanje;
-
zaščita kulturne dediščine.
60. člen
(prostorski, urbanistični, gradbeni in
drugi tehnični ukrepi)
(1) Prostorski, urbanistični, gradbeni
in drugi tehnični ukrepi se uveljavljajo pri načrtovanju in urejanju prostora
ter naselij in pri graditvi objektov z namenom, da se preprečijo oziroma
zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita,
reševanje in pomoč.
(2) Projekti za graditev objektov in
naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju,
proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter
energetskih plinov, morajo vsebovati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
(3) Vlada podrobneje predpiše vrsto
objektov in naprav iz prejšnjega odstavka ter prostorske, urbanistične,
gradbene in druge tehnične ukrepe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
61. člen
(evakuacija)
(1) Evakuacija ogroženih in prizadetih
prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti njihove
varnosti.
(2) Evakuacijo lahko odredijo vlada,
župan, v nujnih primerih pa tudi pristojni poveljnik Civilne zaščite.
(3) Na območjih, kjer je odrejena
evakuacija, se morajo prebivalci preseliti v določen kraj v času in na način,
kot je to določeno z načrti zaščite in reševanja oziroma z odločitvijo
pristojnega organa.
(4) Preselitev prebivalcev v drugo
občino ne sme vplivati na poslabšanje njihovega pravnega statusa.
(5) Občina, na območje katere so
prebivalci evakuirani, krije stroške v zvezi z njihovo nastanitvijo in oskrbo
ter izobraževanjem, s tem, da ji daje nadomestilo stroškov država oziroma tista
občina, iz katere so evakuirani, v obsegu, kot bi jih krili, če do evakuacije
ne bi prišlo.
62. člen
(sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev)
(1) Država in občine so dolžne v
skladu s tem zakonom zagotoviti zatočišče in nujno oskrbo prebivalcem, ki so
zaradi naravne ali druge nesreče ostali brez doma ter sredstev za preživljanje
in ki se zaradi ogroženosti zadržujejo zunaj svojega prebivališča.
(2) Župan lahko izjemoma odredi, da
morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje
evakuirane ter ogrožene osebe iz prejšnjega odstavka, če njihove nastanitve ni
mogoče zagotoviti na drug način.
63. člen
(radiološka, kemijska in biološka zaščita)
(1) Radiološka, kemijska in biološka
zaščita obsega ukrepe ter sredstva za neposredno zaščito pred učinki jedrskega,
kemičnega in biološkega orožja, drugih sredstev za množično uničevanje ter pred
posledicami nesreč z nevarnimi snovmi.
(2) Lastniki in uporabniki objektov in
naprav, ki so namenjeni javni oskrbi z vodo, proizvodnji, prometu in
skladiščenju živil, zdravil in živinske krme, javni zdravstveni službi ter
varstvu in izobraževanju otrok, morajo zagotoviti zaščitna sredstva in izvajati
predpisane ukrepe za radiološko, kemijsko in biološko zaščito.
(3) Vlada podrobneje predpiše
organizacijo radiološke, kemijske in biološke zaščite ter določi zaščitna
sredstva in ukrepe iz prejšnjega odstavka.
64. člen
(zaklanjanje)
(1) Za zaščito prebivalcev pred
vojnimi in drugimi nevarnostmi se gradijo zaklonišča in zaklonilniki.
(2) Zaklonišča se glede na odpornost
delijo na zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite.
(3) Zaklonišča osnovne zaščite se
gradijo v mestih in drugih ogroženih naseljih v novih objektih, namenjenih
javni zdravstveni službi, varstvu in izobraževanju otrok, varstvu kulturne
dediščine, javnim telekomunikacijam, nacionalni televiziji in radiu,
upravljanju železniškega, pomorskega in zračnega prometa ter v pomembnih
energetskih in industrijskih objektih, kjer se bodo v vojni opravljale
dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito.
(4) V drugih novih objektih v naseljih
iz prejšnjega odstavka je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo.
(5) Zaklonišča se praviloma gradijo
kot dvonamenski objekti, tako da ni ogrožena njihova zaščitna funkcija.
(6) Zaklonilniki se praviloma
pripravljajo v vojnem stanju za zaščito pred ruševinami.
65. člen
(javna zaklonišča)
(1) Za zaklanjanje ljudi na javnih
mestih se uporabljajo javna zaklonišča oziroma se v ta namen prilagajajo
primerni objekti.
(2) Za javna zaklonišča skrbi lokalna
skupnost.
66. člen
(zaščitne funkcije zaklonišč)
(1) Zaklonišča osnovne zaščite morajo
zagotavljati zaščito pred nadpritiskom, ruševinami, radioaktivnimi padavinami,
požari in učinki kemičnega orožja. Opremljena morajo biti za daljše bivanje.
(2) Zaklonišča dopolnilne zaščite
morajo zagotavljati zaščito pred ruševinami.
67. člen
(vzdrževanje in uporaba zaklonišč)
(1) Lastnik in uporabnik morata
zaklonišče vzdrževati v takšnem stanju, ki ustreza njegovi namembnosti. Ob
nevarnosti mora biti omogočen dostop in uporaba tistim osebam, katerim je
zaklonišče namenjeno.
(2) Ob nevarnosti mora biti zaklonišče
pripravljeno za uporabo v 24 urah.
(3) Spremembe zaklonišča, ki
zmanjšujejo njegovo zaščitno funkcijo, praviloma niso dovoljene.
68. člen
(financiranje graditve zaklonišč)
(1) Investitorji morajo graditi
zaklonišča s svojimi sredstvi.
(2) Investitor javnih zaklonišč je
lokalna skupnost.
(3) Za pospeševanje graditve zaklonišč
lahko država prevzame garancije ali odobri subvencije.
(4) Vlada določa območja in objekte,
kjer se morajo graditi zaklonišča, ter pogoje za graditev in vzdrževanje
zaklonišč.
(5) O prošnjah za prevzem garancije in
dodeljevanju subvencij odloča minister.
(6) Minister predpiše tehnične
normative za zaklonišča in zaklonilnike ter za prilaganje objektov za
zaklanjanje.
69. člen
(zaščita kulturne dediščine)
(1) Zaščita kulturne dediščine obsega
priprave in izvajanje ukrepov za zmanjševanje nevarnosti ter preprečevanje in
zmanjševanje škodljivih vplivov naravnih in drugih nesreč na kulturno
dediščino.
(2) Priprave in ukrepe iz prejšnjega
odstavka izvajajo lastniki in uporabniki kulturne dediščine, strokovna služba za
varstvo kulturne dediščine, občine in država. Pri izvajanju zaščite kulturne
dediščine ob naravnih in drugih nesrečah po potrebi sodelujejo tudi ustrezne
enote in službe Civilne zaščite, gasilske enote ter druge sile za zaščito,
reševanje in pomoč.
(3) Vlada podrobneje uredi varstvo
kulturne dediščine ob naravnih in drugih nesrečah.
VII. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA
70. člen
(vsebina in odgovornost)
(1) Osebna in vzajemna zaščita
obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic naravnih in
drugih nesreč za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega premoženja.
(2) Za organiziranje, razvijanje in
usmerjanje osebne in vzajemne zaščite skrbi lokalna skupnost, ki v ta namen
lahko organizira svetovalno službo.
(3) Vlada predpiše sredstva in opremo
za osebno in skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah, ki jo morajo
zagotoviti prebivalci, lastniki in uporabniki stavb, gospodarske družbe, zavodi
in druge organizacije ter državni organi.
VIII. SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ
1. Naloge in organizacija
71. člen
(naloge zaščite, reševanja in pomoči)
Zaščita, reševanje in pomoč
ob naravnih in drugih nesrečah obsega zlasti:
-
prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč;
-
pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem;
-
prvo veterinarsko pomoč;
-
gašenje in reševanje ob požarih;
-
reševanje iz ruševin, zemeljskih in snežnih
plazov;
-
reševanje ob poplavah in drugih vremenskih
ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na morju, rekah in jezerih;
-
reševanje ob velikih nesrečah v prometu;
-
reševanje ob rudniških nesrečah;
-
reševanje v gorah;
-
reševanje v jamah;
-
reševanje na vodi in iz vode;
-
varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi
sredstvi;
-
varstvo pred snežnimi plazovi;
-
izvajanje radiološke, kemijske in biološke
zaščite ob uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja, drugih sredstev
za množično uničevanje ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi;
-
iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih
nesrečah;
-
reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih
in drugih oblikah množičnega nasilja;
-
zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje.
72. člen
(izvajalci nalog)
Naloge iz prejšnjega člena izvajajo:
-
enote, službe in druge operativne sestave
društev in drugih nevladnih organizacij;
-
gospodarske družbe, zavodi in druge
organizacije;
-
enote in službe Civilne zaščite;
-
policija;
-
Slovenska vojska v skladu z zakonom.
73. člen
(društva in druge nevladne organizacije)
(1) Enote, službe in druge operativne
sestave društev in drugih nevladnih organizacij opravljajo naloge zaščite,
reševanja in pomoči oziroma javno službo na podlagi odločitve pristojnega
organa lokalne skupnosti ali državnega organa, če izpolnjujejo predpisane
pogoje.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka
pristojni organ določi zlasti:
-
vsebino, obseg in način opravljanja nalog
oziroma javne službe;
-
začetek izvajanja nalog oziroma javne službe;
-
finančna sredstva, ki jih zagotavlja lokalna
skupnost oziroma država za opravljanje nalog oziroma javne službe;
-
finančna sredstva za plačevanje prispevkov za
pravice v primeru poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu s tem zakonom;
-
nadzor nad opravljanjem nalog oziroma javne
službe.
(3) Obseg in način opravljanja nalog
oziroma javne službe se določita v skladu z merili za organiziranje in
opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in
pomoč, ki jih določi vlada.
(4) Kadar se ugotovi, da enote, službe
ali druge operativne sestave društva ali druge nevladne organizacije iz prvega
odstavka tega člena ne opravljajo nalog oziroma javne službe v skladu s
predpisi in odločitvijo pristojnega organa, ji ta organ določi rok za odpravo
pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku, se ji
opravljanje nalog oziroma javne službe odpove.
(5) Ne glede na določbe tega člena
lahko pri zaščiti, reševanju in pomoči prostovoljno sodelujejo tudi druga
društva in nevladne organizacije, če imajo ustrezne kadre in opremo.
74. člen
(javne službe za zaščito, reševanje in
pomoč)
(1) Javne službe za zaščito, reševanje in
pomoč so:
-
gasilska služba, ki jo opravljajo gasilske
enote v skladu s predpisi o gasilstvu;
-
gorska reševalna služba, ki jo opravljajo
postaje Gorske reševalne službe v skladu z merili za organiziranje in
opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in
pomoč;
-
jamarska reševalna služba, ki jo opravljajo
jamarji – reševalci pri jamarskih društvih v skladu z odločitvijo pristojnega
državnega organa;
-
podvodna reševalna služba, ki jo opravljajo
postaje Podvodne reševalne službe v skladu z merili za organiziranje in
opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in
pomoč;
-
služba za zaščito in reševanje ob ekoloških in
drugih nesrečah na morju, ki jo organizirajo lokalne skupnosti in država.
(2) Enotno poizvedovalno službo v zvezi z
zbiranjem, obveščanjem in evidentiranjem podatkov o prizadetih ob naravnih in
drugih nesrečah, vključno v izrednem ali vojnem stanju, organizira in izvaja
Rdeči križ Slovenije. Rdeči križ Slovenije izvaja usposabljanje za prvo pomoč
ter izvaja tudi druga javna pooblastila na področju varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami v skladu z zakonom ter opravlja naloge v skladu z merili za
organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestav za
zaščito, reševanje in pomoč.
75. člen
(gospodarske družbe, zavodi in druge
organizacije)
(1) Za opravljanje določenih operativnih
nalog zaščite, reševanja in pomoči lahko pristojni državni organ ali organ
lokalne skupnosti določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki
imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva.
(2) Gospodarske družbe, zavodi in
druge organizacije določijo svojo organiziranost za opravljanje nalog iz
prejšnjega odstavka, skrbijo za strokovno usposabljanje svojih delavcev ter
izvajajo druge priprave za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah.
(3) Pristojni organ lokalne skupnosti
ali državni organ zagotovi gospodarskim družbam, zavodom in drugim
organizacijam, ki jih določi za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči,
nadomestilo dejanskih stroškov za sodelovanje pri opravljanju nalog ter za
izvajanje priprav, ki presegajo njihovo redno dejavnost.
(4) Vlada v merilih za organiziranje in
opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in
pomoč predpiše v skladu s prvim odstavkom tega člena tudi merila za določanje
gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki imajo določeno opremo
oziroma druge zmogljivosti ali opravljajo dejavnost, ki je pomembna za
izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. V vsaki regiji se določi tudi
gospodarska družba, ki ima ustrezne gradbene in druge zmogljivosti za izvajanje
tehničnega reševanja ter drugih določenih operativnih nalog zaščite in
reševanja. S temi gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, drug pristojni državni
organ ali pristojni organ lokalne skupnosti sklene pogodbe, s katerimi se
določi njihovo sodelovanje in obveznosti pod pogoji iz prejšnjega odstavka o
njihovem sodelovanju pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter medsebojne
obveznosti pri tem.
(5) Uprava Republike Slovenije za zaščito
in reševanje in pristojni organ lokalne skupnosti v skladu z merili za
organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot, služb in drugih operativnih
sestav društev in nevladnih organizacij sklene pogodbe iz prejšnjega odstavka
tudi z društvi in nevladnimi organizacijami, ki te enote, službe in druge
operativne sestave organizirajo. V teh pogodbah se določijo zlasti vrsta in
obseg enot, služb in drugih operativnih sestav, opravljanje javne službe v
skladu s tem zakonom, odgovornost za zagotavljanje in vzdrževanje pripravljenosti
in druge medsebojne obveznosti za njihovo sodelovanje pri zaščiti, reševanju in
pomoči.
(6) Na podlagi pogodb iz četrtega in petega
odstavka tega člena se lahko za vzdrževanje potrebne pripravljenosti za
izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči gospodarskim družbam, zavodom in
drugim organizacijam ter društvom in nevladnim organizacijam zagotavlja
brezplačno zaščitna in reševalna oprema ter orodja, ki jih morajo vzdrževati,
odsvojijo pa jo lahko le zaradi nadomestitve z novo opremo.
76. člen
(enote in službe Civilne zaščite)
(1) Za opravljanje nalog zaščite, reševanja
in pomoči se organizirajo enote in službe Civilne zaščite, kadar nalog zaščite,
reševanja in pomoči ni mogoče zagotoviti z izvajalci iz poklicnih reševalnih
služb, z izvajalci iz 73. in 75. člena tega zakona ali so njihove
zmogljivosti nezadostne glede na načrte zaščite in reševanja, in sicer:
-
tehnično reševalne enote;
-
enote za prvo veterinarsko pomoč;
-
enote in službe za radiološko, kemijsko in
biološko zaščito,
-
enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi
sredstvi;
-
enote za uporabo zaklonišč;
-
logistični in informacijski centri;
-
službe za podporo;
-
druge enote in službe glede na ocene
ogroženosti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v
skladu z načrti zaščite in reševanja ter ocenami ogroženosti za opravljanje
določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči lahko organizirajo stalne ali
začasne strokovne skupine, komisije za ocenjevanje poškodovanosti objektov in
druge strokovne naloge. S člani strokovnih skupin in komisij lahko pristojni
državni organ ali organ lokalne skupnosti, pristojen za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, sklene pogodbo o medsebojnih obveznostih.
(3) Država, lokalne skupnosti, gospodarske
družbe, zavodi in druge organizacije organizirajo enote in službe iz prvega
odstavka tega člena v skladu z merili za organiziranje, opremljanje in
usposabljanje Civilne zaščite, ki jih predpiše vlada. V njih se določijo tudi
merila za imenovanje poverjenikov Civilne zaščite, ki skrbijo zlasti za osebno
in vzajemno zaščito.
77. člen
(proženje snežnih plazov)
(1) Proženje snežnih plazov lahko
opravljajo osebe, ki imajo pooblastilo, pod pogoji, ki jih predpiše minister.
(2) Minister podrobneje uredi varstvo
pred snežnimi plazovi.
78. člen
(varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi
sredstvi)
(1) Varstvo pred neeksplodiranimi
ubojnimi sredstvi obsega odkrivanje, zavarovanje, odstranjevanje, prevoz in
uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev.
(2) Pripadniki enot za varstvo pred
neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi lahko naloge iz prejšnjega odstavka
opravljajo, če imajo pooblastilo ministra.
(3) Minister podrobneje uredi varstvo
pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
79. člen
(vzdrževanje javnega reda in varnosti)
Javni red in mir ter varnost ob naravnih in
drugih nesrečah na ogroženih in prizadetih območjih zagotavlja policija.
2. Mobilizacija in aktiviranje
80. člen
(mobilizacija in aktiviranje)
(1) O mobilizaciji Civilne zaščite in
drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč odloča vlada.
(2) O aktiviranju Civilne zaščite in drugih
sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči odločajo
pristojni poveljnik Civilne zaščite in drugi organi, pristojni za vodenje, v
skladu z načrti zaščite in reševanja.
3. Vodenje sil
81. člen
(vodenje sil za zaščito, reševanje in
pomoč)
(1) Operativno-strokovno vodenje
Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč se organizira in
izvaja kot enoten sistem.
(2) Vodenje iz prejšnjega odstavka
izvajajo poveljniki Civilne zaščite, štabi Civilne zaščite, poverjeniki za Civilno
zaščito in poveljniki oziroma vodje enot, služb in drugih operativnih sestav za
zaščito, reševanje in pomoč.
(3) Vodenje temelji na obveznem
izvrševanju odločitev organov, pristojnih za vodenje Civilne zaščite in drugih
sil za zaščito, reševanje in pomoč.
(4) Vsak poveljnik oziroma vodja mora
imeti namestnika, če tega ni, pooblasti osebo, ki ga nadomešča.
(5) Vsak poveljnik oziroma vodja mora
vedeti, kdo mu je nadrejen in podrejen.
(6) Nihče ni dolžan in ne sme izvršiti
odločitve, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil
mednarodno humanitarno pravo.
82. člen
(vodenje enot, služb in drugih sestav)
(1) Enote, službe in druge operativne
sestave društev ter drugih nevladnih organizacij oziroma gospodarskih družb,
zavodov in drugih organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči,
vodijo samostojno njihovi vodje v skladu s pravili stroke ter predpisi.
(2) Če zaščito, reševanje in pomoč
izvaja več enot, služb ali druge operativne sestave, oziroma če je aktivirana
Civilna zaščita, mora biti njihovo delovanje v skladu z usmeritvami pristojnega
poveljnika Civilne zaščite oziroma vodje intervencije.
83. člen
(sodelovanje vojske in policije)
(1) Če pri zaščiti, reševanju in
pomoči sodelujejo vojaške enote, njihovo delovanje vodijo vojaški poveljniki v
skladu z usmeritvami pristojnega poveljnika Civilne zaščite oziroma vodje
intervencije.
(2) Policija organizira in opravlja
svoje naloge pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu s predpisi ter
usmeritvami pristojnega poveljnika Civilne zaščite oziroma vodje intervencije.
84. člen
(naloge poveljnikov Civilne zaščite)
(1) Poveljnik Civilne zaščite:
-
preverja intervencijsko pripravljenost sil in
sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;
-
vodi ali usmerja zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah;
-
skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh
sil za zaščito, reševanje in pomoč;
-
daje mnenja in predloge v zvezi s pripravami in
delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za odpravo
škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče;
-
predlaga imenovanje štaba Civilne zaščite.
(2) Poveljnik Civilne zaščite lahko za
vodenje posameznih intervencij za zaščito, reševanje in pomoč določi vodjo
intervencije.
85. člen
(posebna pooblastila)
(1) Poveljnik Civilne zaščite ali
vodja intervencije ima pravico in dolžnost, da med vodenjem zaščite, reševanja
in pomoči prepove dostop nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo
tega kraja ter odredi:
-
umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih
objektov in območij;
-
vstop v stanovanje;
-
uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo
vzpostavitev;
-
odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno
intervencijo;
-
uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz
poškodovanih oseb oziroma potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;
-
obvezno sodelovanje državljanov pri reševanju v
skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje;
-
uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite,
reševanja in pomoči;
-
uporabo zemljišča za začasno deponiranje
ruševin, zemljin ali drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite,
reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje;
-
porušitev objekta oziroma posek drevja.
(2) Ukrepe iz prejšnjega odstavka
lahko poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije odredi le, če ne more
drugače zavarovati ljudi in premoženja ter zagotoviti izvajanja zaščite,
reševanja in pomoči, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno
potrebno.
(3) Umik ljudi iz prvega odstavka tega
člena se odredi, če so neposredno ogrožena njihova življenja zaradi požara,
eksplozije ali druge nevarnosti, in traja toliko časa, dokler nevarnost ni
odpravljena. Pri izvedbi umika pomaga policija.
(4) Poveljnik Civilne zaščite ali vodja
intervencije lahko med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči, pod pogoji iz
prejšnjega odstavka, odredi izvedbo nujnih gradbenih, tehničnih in drugih del
gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, s katero ima pristojni
državni organ ali organ lokalne skupnosti sklenjeno pogodbo za opravljanje
določenih operativnih nalog zaščite in reševanja v skladu s tem zakonom. Če
take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ni, je pa izvedba del
nujna za zaščito in reševanje ljudi, premoženja, živali ali okolja oziroma
zaradi odvrnitve neposredne ogroženosti, poveljnik Civilne zaščite ali vodja
intervencije lahko izvedbo takih del odredi tisti fizični ali pravni osebi, ki
ima ustrezno opremo ali zmogljivosti za izvedbo teh del. Odredba se izda pisno,
izjemoma, če razmere to onemogočajo, se izda ustno in naknadno tudi pisno,
takoj ko je to mogoče. V odredbi se določita zlasti vrsta in obseg del, ki jih
je treba opraviti.
(5) O odločitvah poveljnika Civilne zaščite
ali vodje intervencije po tem členu se praviloma vodi delovodnik, pri čemer se
za odločitve, ki so povezane z večjimi finančnimi posledicami, izdajajo pisne
odredbe. Če razmere to onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to
mogoče. S pisno odredbo poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije lahko
v nujnih primerih odredi tudi lastnikom ali uporabnikom stanovanjskih in drugih
nastanitvenih objektov, da začasno sprejmejo v oskrbo ogrožene osebe, dokler o
tem ne odloči župan.
(6) Nujna dela pri izvajanju zaščite,
reševanja in pomoči so dela, potrebna za izvajanje nalog zaščite, reševanja in
pomoči ob nesreči ter dela iz četrtega odstavka tega člena. O zagotovitvi
sredstev za stroške nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob
naravnih in drugih nesrečah, ki jih vodijo pristojni organi lokalne skupnosti,
odloča župan, oziroma vlada, če izvajanje zaščite in reševanja vodijo pristojni
regijski ali državni organi.
86. člen
(pomoč)
(1) Če je za zaščito, reševanje in
pomoč ob naravni ali drugi nesreči potrebna pomoč v silah in sredstvih iz
sosednje lokalne skupnosti, lahko poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja
intervencije zaprosi za takšno pomoč. Poveljnik ali vodja intervencije lahko
zaprosi za pomoč tudi sosednjo lokalno skupnost v drugi državi, če z
meddržavnim sporazumom ni drugače dogovorjeno.
(2) Za pomoč v silah in sredstvih ob
velikih naravnih in drugih nesrečah zaprosi druge države Vlada ali poveljnik
Civilne zaščite Republike Slovenije, če z meddržavnimi sporazumi ni drugače
dogovorjeno.
(3) Lokalna skupnost lahko nudi pomoč ob
naravni in drugi nesreči lokalni skupnosti v drugi državi, če z meddržavnim
sporazumom ni drugače določeno.
86.a člen
(opravljanje nalog zaščite, reševanja in
pomoči v drugih državah)
(1) Pomoč pri zaščiti in reševanju ob
naravnih in drugih nesrečah drugim državam in izvajanje mednarodnih obveznosti
države opravljajo določene enote, službe in operativne sestave za zaščito,
reševanje in pomoč, praviloma organizirane na ravni države ali regije v skladu
s tem zakonom. Za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v drugi državi
se lahko posebej organizira določena operativna sestava. O pomoči drugim
državam odloča vlada na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije
oziroma ministra, če gre za izvajanje mednarodnih obveznosti države. Vlada
lahko po potrebi odloči, da enote, službe in operativne sestave, ki so poslane
v pomoč drugi državi, lahko opravljajo tudi naloge zaščite, reševanja in
pomoči, ki jih v Republiki Sloveniji ne opravljajo, ne smejo pa opravljati
nalog, ki so v nasprotju z mednarodnopravnim položajem Civilne zaščite.
(2) Uprava Republike Slovenije za zaščito
in reševanje lahko uvrsti določene enote, službe in operativne sestave iz
prejšnjega odstavka, glede na njihovo opremljenost, usposobljenost in
pripravljenost, v evidence sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih vodijo
mednarodne organizacije, katerih članica je Republika Slovenija, za pomoč v
drugih državah. Pripadniki take enote, službe in operativne sestave morajo biti
obveščeni, da so lahko napoteni na izvajanje nalog v druge države. Praviloma se
s pripadniki take enote, službe in operativne sestave sklene pogodba o službi v
Civilni zaščiti v skladu s tem zakonom.
(3) Enoto, službo ali operativno sestavo,
ki je poslana na opravljanje nalog zaščite in reševanja v drugo državo ali
izvrševanje drugih mednarodnih obveznosti države, vodijo njeni poveljniki ali
vodje v skladu s tem zakonom ter odločitvami pristojnih organov države oziroma
mednarodnih organizacij, v katerih se naloge opravljajo. V primeru dvoma
poveljnik ali vodja odloča v skladu z usmeritvami pristojnega organa v Republiki
Sloveniji oziroma v skladu s tem zakonom.
(4) Pri delovanju enot, služb in
operativnih sestav v drugi državi se za notranje odnose, uveljavljanje
odškodninske in kazenske odgovornosti pripadnikov ter druga vprašanja delovanja
uporablja ta zakon. Če posamezno vprašanje s tem zakonom ni urejeno, se
smiselno uporabljajo predpisi o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in
mednarodne organizacije. Poveljnik ali vodja enote, službe ali operativne
sestave pripadnika, ki grobo krši disciplino oziroma za katerega obstaja
utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, pošlje nazaj v državo.
(5) Vsi pripadniki enot, služb in
operativnih sestav, ki so napotene na usposabljanje ali vaje izven države ali
izvajanje pomoči drugi državi ob nesreči oziroma na izvajanje mednarodnih
obveznostih države, morajo biti zavarovani za primer smrti, trajne izgube
splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo.
(6) Na obmejnih območjih se v pomoč na
obmejno območje druge države lahko pošlje katerokoli enoto, službo ali
operativno sestavo na podlagi odločitve pristojnih organov in v skladu z načrti
zaščite in reševanja, če z mednarodno pogodbo ali mednarodnim nepogodbenim
pravnim aktom ni drugače določeno.
87. člen
(štabi Civilne zaščite)
(1) Za strokovno pomoč pri vodenju ter
za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči
se organizirajo štabi Civilne zaščite.
(2) Štabi Civilne zaščite so:
-
Štab Civilne zaščite Republike Slovenije;
-
regijski štabi;
-
občinski oziroma mestni štabi;
-
sektorski oziroma krajevni štabi;
-
štabi Civilne zaščite gospodarskih družb,
zavodov in drugih organizacij.
(3) Delo štaba vodi poveljnik Civilne
zaščite, v njegovi odsotnosti pa namestnik poveljnika. Štab ima določeno
število članov, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih
organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v
skladu z načrti zaščite in reševanja. V regijskih štabih Civilne zaščite in v
Štabu Civilne zaščite Republike Slovenije sodelujejo tudi predstavniki policije
in Slovenske vojske.
88. člen
(poverjeniki za Civilno zaščito)
(1) Poverjeniki za Civilno zaščito se
imenujejo v večjih stanovanjskih stavbah, gospodarskih družbah, zavodih in
drugih organizacijah ter glede na ogroženost, v bivalnih okoljih.
(2) Poverjeniki za Civilno zaščito
usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite prebivalcev ter organizirajo in
usklajujejo izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v svojem okolju.
4. Oznake v Civilni zaščiti
89. člen
(vrste oznak)
(1) V Civilni zaščiti Republike
Slovenije so uporabljajo naslednje oznake:
-
oznaka pripadnosti Civilni zaščiti Republike
Slovenije;
-
položajne oznake;
-
oznake specialnosti enot in služb.
(2) Nihče ne sme reproducirati ali
neupravičeno uporabljati oznak in uniforme Civilne zaščite Republike Slovenije
ter reproducirati in v prometu uporabljati vozil, ki so po grafični podobi
enaka vozilom in drugim prevoznim sredstvom Civilne zaščite.
(3) Vlada predpiše oznake Civilne
zaščite Republike Slovenije.
(4) Minister predpiše vrsto, obliko,
kroj in nošenje uniforme Civilne zaščite Republike Slovenije.
90. člen
(črtan)
5. Priznanja in nagrade
91. člen
(priznanja in nagrade)
(1) Na področju varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami se podeljujejo priznanja in nagrade za:
-
prispevke pri preprečevanju nevarnosti;
-
prispevke pri opravljanju nalog zaščite,
reševanja in pomoči;
-
hrabra dejanja;
-
izume in inovacije;
-
dosežke pri razvojnem in raziskovalnem delu;
-
dosežke pri izobraževanju in usposabljanju;
-
življenjsko delo na področju varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami.
(2) Priznanja iz prejšnjega odstavka
predpisuje vlada.
IX. UPRAVLJANJE IN VODENJE
92. člen
(Državni zbor)
Državni zbor:
-
določa temeljne usmeritve za organiziranje in
izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
sprejme nacionalni program varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami na predlog vlade;
-
nadzira uresničevanje nacionalnega programa ter
izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
odloča o zagotavljanju sredstev in drugih
vprašanjih odpravljanja posledic velikih naravnih nesreč na predlog vlade.
93. člen
(vlada)
Vlada:
-
usmerja in usklajuje organizacijo, priprave ter
izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v državi;
-
sprejme letni načrt varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami;
-
sprejme državne načrte zaščite in reševanja;
-
vodi zaščito, reševanje in pomoč ter
odpravljanje posledic velikih naravnih in drugih nesreč;
-
ureja mednarodno pomoč ob naravnih in drugih
nesrečah.
94. člen
(črtan)
95. člen
(poveljnik in štab Civilne zaščite
Republike Slovenije)
(1) Za operativno-strokovno vodenje
Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč na območju države
vlada imenuje poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije.
(2) Za strokovno pomoč pri vodenju in
izvajanju operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči vlada imenuje Štab
Civilne zaščite Republike Slovenije.
(3) Poveljnik Civilne zaščite
Republike Slovenije je za svoje delo odgovoren vladi.
96. člen
(poveljnik in štab Civilne zaščite regije)
(1) Za strokovno-operativno vodenje sil
za zaščito, reševanje in pomoč v regiji vlada imenuje regijske poveljnike in
štabe Civilne zaščite ter določi območje njihove odgovornosti.
(2) Regijski poveljniki Civilne
zaščite so za svoje delo odgovorni poveljniku Civilne zaščite Republike
Slovenije.
97. člen
(komisije za ocenjevanje škode)
(1) Za ocenjevanje škode ob naravnih
in drugih nesrečah ter za pripravo predlogov za odpravo njihovih posledic vlada
imenuje državno in regijske komisije za ocenjevanje škode.
(2) Člane komisij iz prejšnjega odstavka
imenuje vlada iz vrst strokovnjakov in predstavnikov državne uprave, lokalnih
skupnosti, javnih služb, gospodarskih družb ter zavarovalnic.
(3) Oškodovanci na svoje stroške
zberejo dokazila o škodi, ki so jo utrpeli zaradi naravne ali druge nesreče in
jo predložijo pristojni komisiji v oceno in potrditev.
(4) Materialno škodo in druge
posledice naravnih in drugih nesreč komisije ocenjujejo na podlagi
metodologije, ki jo predpiše vlada.
97.a člen
(ocenjevanje škode v lokalni skupnosti in
na stvareh v državni lasti)
(1) Škodo ob naravni ali drugi nesreči po
metodologiji iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: predpisana
metodologija) na območju lokalnih skupnosti ocenjujejo tudi komisije, ki jih
imenujejo župani izmed strokovnjakov po posameznih področjih.
(2) Škodo ob naravnih in drugih nesrečah,
ki je nastala na objektih gospodarske javne infrastrukture državnega pomena
oziroma drugih stvareh v lasti države, ocenjujejo po predpisani metodologiji iz
prejšnjega člena pristojna ministrstva oziroma gospodarske službe, zavodi in
druge organizacije, ki na podlagi koncesij ali drugih javnih pooblastil
upravljajo s temi stvarmi.
(3) Uprava Republike Slovenije za zaščito
in reševanje vodi seznam članov komisij iz prejšnjega člena ter prvega odstavka
tega člena in skrbi za njihovo usposabljanje za ocenjevanje škode po predpisani
metodologiji in v ta namen izdaja ustrezna potrdila. Uprava Republike Slovenije
za zaščito in reševanje krije neposredne stroške za delo komisij za ocenjevanje
škode po tem zakonu, če škodo ocenjujejo v skladu z odločitvami in usmeritvami
Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Stroški za delo komisij se
obračunajo po merilih, ki jih določi minister. Minister določi tudi program za
usposabljanje komisij.
(4) Uprava Republike Slovenije za zaščito
in reševanje lahko sklene pogodbe s potrebnim številom cenilcev škode po
posameznih področjih in dejavnostih, ki kot pooblaščeni cenilci ocenjujejo
škodo ob naravni ali drugi nesreči po predpisani metodologiji.
97.b člen
(postopek ocenjevanja škode)
(1) Škoda ob naravni ali drugi nesreči se
začne ocenjevati na podlagi odločitve Uprave Republike Slovenije za zaščito in
reševanje, ki določi območje, komisije in cenilce za ocenjevanje, rok za
zaključek ocenjevanja ter druga vprašanja, pomembna za celovito oceno
neposredne škode v skladu s predpisano metodologijo. Pobudo za začetek
ocenjevanja škode lahko da Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje
lokalna skupnost, gospodarska družba, zavod ali druga organizacija oziroma
ministrstvo, pristojno za dejavnost, v kateri je škoda nastala.
(2) Ocene škode, ki jih izdelajo komisije
za ocenjevanje škode v lokalnih skupnostih, pristojna ministrstva, gospodarske
družbe, zavodi in druge organizacije na stvareh v državni lasti oziroma jih
predložijo oškodovanci neposredno, morajo potrditi regijske komisije za
ocenjevanje škode v regijah, na območjih, na katerih je škoda nastala, ter
državna komisija za ocenjevanje škode.
(3) Regijske in državna komisija za
ocenjevanje škode lahko neposredno preverjajo ocenjevanje škode, zahtevajo
dodatna dokazila ali dodatne cenitve oziroma v posameznih primerih izvedejo
cenitve same ali s pooblaščenimi cenilci. Regijske in državna komisija za
ocenjevanje škode lahko ocene škode znižajo ali zvišajo, če ugotovijo pomanjkljivosti
pri ocenjevanju oziroma pri uporabi predpisane metodologije za ocenjevanje
škode ob naravnih in drugih nesrečah.
(4) Sredstva za ocenjevanje škode ob
naravni ali drugi nesreči zagotovi vlada, praviloma ob obravnavi posledic ali
škode določene naravne ali druge nesreče, vendar le za ocenjevanje škode po
postopku, določenem s tem zakonom.
(5) Državna komisija za ocenjevanje škode
ob naravnih in drugih nesrečah potrdi škodo ob določeni naravni ali drugi
nesreči ter obenem predlaga ukrepe za njeno odpravo v skladu s predpisi o
odpravi posledic naravnih in drugih nesreč.
98. člen
(župan)
(1) Župan:
-
skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami;
-
sprejme načrte zaščite in reševanja;
-
določi vrsto in obseg sil za zaščito, reševanje
in pomoč iz 73., 75. in 76. člena tega zakona;
-
skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in
zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč;
-
vodi zaščito, reševanje in pomoč ter
odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
-
skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih,
stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih.
(2) Za operativno-strokovno vodenje
zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah župan imenuje
poveljnika Civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe
Civilne zaščite.
(3) Poverjeniki in poveljniki Civilne
zaščite iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni nadrejenim
poveljnikom Civilne zaščite. Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo
odgovoren županu in regijskemu poveljniku Civilne zaščite zlasti za
uresničevanje usmeritev ali odločitev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in
pomoči, ki jih sprejme regijski oziroma njemu nadrejeni poveljnik Civilne
zaščite v skladu s svojimi pristojnostmi.
99. člen
(organ upravljanja)
(1) Organ upravljanja v gospodarski
družbi, zavodu ali drugi organizaciji:
-
skrbi za izvajanje priprav za zaščito,
reševanje in pomoč;
-
vodi zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in
drugih nesrečah.
(2) Za neposredno operativno-strokovno
vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč organ upravljanja imenuje poveljnika
in štab Civilne zaščite ali poverjenika za Civilno zaščito ter sprejme načrte
zaščite in reševanja.
(3) Poveljnike in štabe Civilne zaščite iz
prejšnjega odstavka imenujejo gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije
iz drugega odstavka 38. člena tega zakona ter zavodi, ki opravljajo
bolnišnično dejavnost regijskega pomena iz četrtega odstavka 38. člena
tega zakona. Poverjenike Civilne zaščite imenujejo tudi druge gospodarske
družbe, zavodi in druge organizacije v skladu s tem zakonom.
X. NALOGE UPRAVE
100. člen
(naloge ministrstev)
(1) Vlada usmerja in usklajuje
delovanje ministrstev na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Ministrstva so odgovorna za
izvajanje ukrepov za preprečevanje naravnih in drugih nesreč oziroma njihovih
posledic na področjih iz njihove pristojnosti.
(3) Ministrstva so odgovorna za stanje
priprav za delovanje dejavnosti iz njihove pristojnosti ob naravnih in drugih
nesrečah.
(4) V državnih načrtih zaščite in reševanja
se določijo naloge vlade, ministrstev in vladnih služb za zaščito, reševanje in
pomoč.
101. člen
(organizacija in pristojnosti)
Upravne in strokovne naloge zaščite,
reševanja in pomoči ter druge naloge varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, opravljajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter
organizacijske enote v regijah, če z zakonom ni določeno drugače.
102. člen
(naloge Uprave Republike Slovenije za
zaščito in reševanje)
(1) Uprava Republike Slovenije za zaščito
in reševanje opravlja zlasti naslednje upravne in strokovne naloge varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami:
-
izdeluje predloge raziskovalnih in razvojnih
projektov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
izdela predlog nacionalnega programa in načrta
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
skrbi za organiziranje in delovanje sistema
opazovanja, obveščanja in alarmiranja;
-
skrbi za načrtovanje, izgradnjo, delovanje in
vzdrževanje enotnega informacijsko komunikacijskega sistema na področju
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter določa tehnične pogoje za
vključevanje drugih sistemov v ta sistem;
-
izdeluje ocene ogroženosti in druge strokovne
podlage za načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ter usmerja in usklajuje
ukrepe za preprečevanje ter zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč v
sodelovanju z drugimi ministrstvi;
-
spremlja in razglaša nevarnost naravnih in
drugih nesreč ter daje napotke za ravnanje;
-
izdeluje državne načrte zaščite in reševanja v
sodelovanju z ministrstvi in vladnimi službami;
-
izdeluje poročila o intervenciji na podlagi
državnega načrta zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve poveljnika
Civilne zaščite Republike Slovenije;
-
organizira, opremlja in usposablja državne
enote in službe Civilne zaščite ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč
ter zagotavlja pogoje za delo poveljnika, Štaba Civilne zaščite Republike
Slovenije ter državne in regijske komisije za oceno škode;
-
spremlja in usklajuje organiziranje Civilne
zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč;
-
pripravlja programe in organizira ter izvaja
izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč;
-
skrbi za tipizacijo sredstev za zaščito,
reševanje in pomoč;
-
oblikuje in vzdržuje državne rezerve
materialnih sredstev za primer naravnih in drugih nesreč;
-
določa smernice in daje mnenja za upoštevanje
ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč ter zaščitnih ukrepov pri
načrtovanju prostorskega urejanja, posegov v prostor in prostorskega razvoja v
državnih, medobčinskih in občinskih prostorskih aktih z namenom, da se prepreči
ali zmanjša posledice naravnih in drugih nesreč oziroma omogoči izvajanje
zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah.
(2) Uprava Republike Slovenije za zaščito
in reševanje skrbi za usklajen razvoj sil za zaščito, reševanje in pomoč na
območju države v skladu z ocenami ogroženosti, načrti zaščite in reševanja ter
merili, ki jih določi minister. Na podlagi odločitve vlade, poveljnika Civilne
zaščite Republike Slovenije oziroma na predlog vodje intervencije lahko med
izvajanjem zaščite, reševanja in pomoči prizadetim Uprava Republike Slovenije
za zaščito in reševanje zagotavlja sredstva pomoči oziroma določeno zaščitno in
reševalno opremo ter orodja za delovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč. Na
podlagi medsebojnih pogodb lahko določeno zaščitno in reševalno opremo ter
orodje prenese brezplačno na enote, službe in operativne sestave z omejitvijo,
da teh sredstev prejemniki ne smejo odsvojiti, razen zaradi nadomeščanja z
novimi sredstvi. Pomoč v zaščitni opremi in sredstvih ter orodju se lahko da
neodplačno in s sklenitvijo ustrezne pogodbe, izjemoma tudi zaradi
zagotavljanja pripravljenosti za izvajanje določenih nalog zaščite, reševanja
in pomoči v skladu z merili, ki jih določi minister.
XI. INŠPEKCIJA
103. člen
(pristojnosti inšpekcije)
(1) Nadzorstvo nad izvajanjem tega
zakona, zakona o varstvu pred požarom, zakona o varstvu pred utopitvami, zakona
o gasilstvu ter drugih predpisov, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami.
(2) Inšpektorji pri opravljanju
inšpekcije preverjajo zlasti:
-
izvajanje ukrepov za preprečevanje in
zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč;
-
stanje načrtov in drugih priprav za zaščito,
reševanje in pomoč;
-
izvajanje nalog opazovanja, obveščanja in
alarmiranja;
-
usposobljenost, opremljenost in pripravljenost
štabov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč;
-
izvajanje usposabljanja za zaščito, reševanje
in pomoč;
-
opravljanje upravnih in strokovnih zadev na
področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Glavni inšpektor lahko za
uresničitev smotrov inšpekcije iz prejšnjega odstavka odredi tudi praktični
preizkus ali vajo.
(4) Za odločanje o prekrških, določenih s
tem zakonom in drugimi predpisi iz prvega odstavka tega člena, je pristojen
Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
v skladu z zakonom o prekrških.
104. člen
(črtan)
XII. POKLICNO DELO IN VARNOST PRI DELU
105. člen
(posebni delovni pogoji)
(1) Za delovna razmerja in plače javnih
uslužbencev na področju zaščite in reševanja veljajo predpisi, ki urejajo
delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, če s tem zakonom posamezno
vprašanje ni urejeno drugače.
(2) Javni uslužbenci na področju zaščite in
reševanja so dolžni v skladu s splošnimi predpisi zaradi službenih potreb
opravljati delo v posebnih pogojih dela na s sistemizacijo določenih delovnih
mestih ponoči, ob nedeljah, praznikih in dela prostih dneh, dežurstvo kot redno
in občasno obliko dela ter delo na terenu in delo v delovnem času, ki je za
delavce manj ugoden.
(3) Javni uslužbenec na področju zaščite in
reševanja je zaradi službenih potreb dolžan opravljati delo na podlagi
odločitve predstojnika v posebnih pogojih dela v delovnem času, ki je za
delavca manj ugoden, in delo v manj ugodnih pogojih dela, nevarnostih ali delo
s posebnimi obremenitvami.
(4) Delo preko polnega delovnega časa,
dežurstvo in pripravljenost za delo na domu ali drugem določenem kraju se,
razen v primerih, določenih s splošnimi predpisi, odredi tudi zaradi službenih
potreb, za katere se štejejo:
-
neposredna nevarnost nastanka naravne ali druge
nesreče ali razglašena povečana požarna ogroženost v naravnem okolju;
-
nastanek naravne ali druge nesreče, ko je treba
okrepiti sestavo organov vodenja, služb, enot in operativnih sestav, ki
izvajajo zaščito, reševanje in pomoč, oziroma ko je treba nadaljevati z
izvajanjem teh nalog;
-
razmere, ko se v skladu z odločitvami
pristojnega organa nudi pomoč ob naravni ali drugi nesreči drugi občini, drugi
državi oziroma v okviru mednarodne organizacije;
-
čas od nastanka naravne ali druge nesreče do
vzpostavitve osnovnih pogojev za življenje na prizadetem območju, vključno z
ocenitvijo škode, ki jo je povzročila nesreča v skladu s tem zakonom;
-
povečana nevarnost napada na državo, neposredna
vojna nevarnost, izredno stanje, povečana pripravljenost zaradi kriznih razmer
oziroma v drugih primerih, ko je zaradi spremembe varnostnih razmer ogroženo
življenje ljudi, premoženje, živali, kulturna dediščina oziroma okolje v večjem
obsegu;
-
nadaljevanje dela v primeru odsotnosti ali
izpada drugih delavcev, da se zagotovi stalno delovanje centrov za obveščanje
oziroma dežurnih služb v najnujnejšem obsegu, potrebnem za izvajanje nalog
zaščite, reševanja in pomoči oziroma podporo tem službam.
(5) Delo iz prejšnjega odstavka se odredi
pisno. Če zaradi nujnosti opravljanja nalog zaščite in reševanja to ni mogoče,
se odredi ustno. V tem primeru se pisna potrditev vroči javnemu uslužbencu do
konca naslednjega tedna, ko je bilo delo odrejeno. Nadurno delo lahko traja do
šest ur dnevno, 20 ur tedensko, 80 ur mesečno in do 180 ur letno, pri čemer se
omejitev ugotavlja kot povprečje šestih mesecev.
(6) Za delo v posebnih pogojih dela iz četrtega
odstavka tega člena pripadajo javnim uslužbencem na področju zaščite in
reševanja posebni dodatki v skladu s splošnimi predpisi.
(7) Javni uslužbenci na področju zaščite in
reševanja, ki jih določi predstojnik in ki opravljajo operativna dela, so dolžni
nositi pri sebi tehnične naprave, preko katerih se jih lahko obvesti o
nevarnosti nesreče ali nastali nesreči. Nošenje tehničnih naprav je obvezno,
razen v času letnega dopusta in kadar se javni uslužbenec mudi izven države,
ter se ne šteje za poseben pogoj dela.
(8) Javni uslužbenci na področju zaščite in
reševanja, ki opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ali so
razporejeni na operativne dolžnosti v Civilni zaščiti, morajo biti posebej
zavarovani za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne
nezmožnosti za delo, nastale ob naravni ali drugi nesreči pri izvajanju
zaščite, reševanja in pomoči med nesrečo, pri opravljanju drugih operativnih
nalog zaščite, reševanja in pomoči oziroma na vajah, med šolanjem ali usposabljanjem.
(9) Javni uslužbenci na področju zaščite in
reševanja, ki opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči, imajo
pravico do zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi.
106. člen
(vrednotenje dela v posebnih delovnih
razmerah)
(1) Javnim uslužbencem na področju
zaščite in reševanja, se zaradi posebnih delovnih razmer in odgovornosti poviša
plača in sicer:
-
do 20%, če opravljajo organizacijska,
vodstvena, inšpekcijska ali operativna dela;
-
do 15%, če opravljajo strokovno-tehnična dela v
zvezi z odkrivanjem, varovanjem, odstranjevanjem in uničevanjem neeksplodiranih
ubojnih sredstev;
-
do 10%, če opravljajo strokovno-tehnična,
analitična, nadzorna in druga operativna dela;
-
do 5%, če opravljajo pomožna tehnična in
manipulativna dela.
(2) Odstotek povišanja plače iz
prejšnjega odstavka se določi glede na obseg, vrsto in naravo dela v posebnih
delovnih razmerah ter odgovornosti.
106.a člen
(delo v izmenah in prerazporeditev
delovnega časa)
(1) Dnevna delovna obveznost javnega
uslužbenca na področju zaščite in reševanja traja največ 12 ur v zaporednih 24
urah, pri čemer se povprečna dnevna delovna obveznost delavca upošteva kot
povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.
(2) Za delo v izmenah se šteje delo, ki se
izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času. Za delo v
izmenah se šteje tudi delo, ki se opravlja v turnusu, ko se delo opravlja po
razporedu 12 ur, sledi pa mu 24 ali 48 ur počitka, in delo po posebnem
razporedu, ko se delo opravlja dopoldne, popoldne in v nočnem času, vendar ne v
enakomernem zaporedju. Če se delo opravlja v izmenah ali turnusu, se mora
zagotoviti periodična izmenjava izmen.
(3) Javnemu uslužbencu na področju zaščite
in reševanja se v primeru izmenskega dela zagotavlja predpisan dnevni in
tedenski počitek v minimalnem trajanju v obdobju, ki ne sme biti daljše kot
šest mesecev.
(4) Če mora javni uslužbenec na področju
zaščite in reševanja zaradi službenih potreb delati na dan tedenskega počitka,
se mu tedenski počitek zagotovi v tekočem ali najkasneje v naslednjem mesecu.
(5) Delo v izmenah se lahko odredi na
podlagi odločitve predstojnika tudi zaradi službenih potreb iz četrtega
odstavka 105. člena tega zakona kot začasen ukrep, da se zagotovijo nujni
pogoji za življenje na prizadetem območju v skladu s tem zakonom oziroma dokler
ne preneha potreba po izmenskem delu.
(6) Javnemu uslužbencu na področju zaščite
in reševanja, ki opravlja delo v izmenah ali turnusu, pripada nadomestilo
stroškov za prehrano v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence, če mu
prehrane med delom ni mogoče zagotoviti, pri čemer je nadomestilo stroškov za
prehrano za nočno delo višje za 50%.
106.b člen
(preseganje predpisane delovne obveznosti)
Če opravljeno delo javnega uslužbenca na
področju zaščite in reševanja presega predpisano mesečno oziroma tedensko
delovno obveznost, se razlika šteje kot delo preko polnega delovnega časa, ki
lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec, če ni bilo mogoče
delovnega časa razporediti v skladu s tem zakonom.
106.c člen
(dežurstvo in drugi posebni pogoji dela)
(1) Dežurstvo opravlja javni uslužbenec na
področju zaščite in reševanja kot redno ali posebno obliko dela na delovnem
mestu ali na drugem vnaprej določenem kraju.
(2) Pripravljenost za delo na domu se ne
všteva v število tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Če mora javni
uslužbenec na področju zaščite in reševanja v času pripravljenosti za delo
dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne
delovne obveznosti oziroma kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa.
(3) Javni uslužbenec na področju zaščite in
reševanja mora na podlagi odločitve predstojnika, ki jo sprejeme samostojno
oziroma na zahtevo pristojnega poveljnika Civilne zaščite ali vodje
intervencije, nadaljevati z delom, če je med rednim delovnim časom prišlo do
naravne ali druge nesreče, pa po izteku rednega delovnega časa izvajanje nalog
zaščite, reševanja in pomoči ni končano. Tako opravljene ure se štejejo kot
ure, opravljene preko polnega delovnega časa.
(4) Izraba letnega dopusta se javnemu
uslužbencu na področju zaščite in reševanja lahko prekine zaradi službenih
potreb v skladu s četrtim odstavkom 105. člena tega zakona. Javni
uslužbenec, ki letnega dopusta ni mogel izrabiti zaradi službenih potreb v
tekočem koledarskem letu, ga lahko izrabi do 30. junija v naslednjem
koledarskem letu.
106.č člen
(delo v manj ugodnih delovnih pogojih)
(1) Javni uslužbenec na področju zaščite in
reševanja je dolžan delati v manj ugodnih delovnih pogojih pod vplivom hrupa in
vibracij, na kontaminiranem območju, ob prisotnosti aerosolov, plinov,
škodljivih kemijskih snovi in drugih nevarnih snovi, če je za izvajanje nalog v
takih pogojih usposobljen in ima potrebno osebno varovalno opremo. Če javni
uslužbenec nima potrebne osebne varovalne opreme, lahko delo odkloni, mora pa o
tem nemudoma obvestiti neposredno nadrejenega.
(2) Javni uslužbenec na področju zaščite in
reševanja je dolžan opravljati tudi delo z eksplozivnimi sredstvi in
razstrelivi ter nevarnimi snovmi pod pogoji iz prejšnjega odstavka.
(3) Javnemu uslužbencu na področju zaščite
in reševanja, ki opravlja operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ali je
razporejen k opravljanju takih nalog v Civilni zaščiti in je med rednim
delovnim časom napoten ali pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in
pomoči v drug kraj, se v dejansko opravljeno delo šteje tudi čas za prihod na
kraj opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči ter čas za povratek z
opravljanja nalog.
(4) Javni uslužbenec na področju zaščite in
reševanja ima za opravljanje dela iz tega člena pravico do posebnih dodatkov v
skladu s splošnimi predpisi.
(5) Javni uslužbenec na področju zaščite in
reševanja, ki mu je zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni
oziroma pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom
priznana invalidnost, se razporedi na drugo delovno mesto v ministrstvu ali v
drug državni organ, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, oziroma se
mu omogoči poklicna rehabilitacija. Pravico do prerazporeditve na delo v okviru
organov lokalne skupnosti oziroma poklicne rehabilitacije ima v skladu s tem
členom tudi javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja lokalne
skupnosti. Če prerazporeditev ni možna oziroma poklicna rehabilitacija ni
smotrna, se njegova razporeditev rešuje s smiselno uporabo predpisov, ki
urejajo prerazporejanje pripadnikov Slovenske vojske, ki jim je invalidnost
priznana zaradi poškodbe ali poklicne bolezni med vojaško službo.
106.d člen
(dodatni dopust in dodatek na stalnost)
(1) Javnim uslužbencem na področju zaščite
in reševanja, ki opravljajo operativno delo potapljačev ali varstva pred
neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pripada za ohranjanje telesne psihofizične
pripravljenosti poleg rednega letnega tudi dodaten dopust 15 dni. Pogoje in
način izrabe dodatnega dopusta določi minister. Dodaten dopust v skladu s tem
členom pripada tudi potapljačem in pirotehnikom, ki delajo kot poklicni
gasilci.
(2) Javnim uslužbencem na področju zaščite
in reševanja, ki opravljajo v skladu s sistemizacijo delovnih mest operativne
naloge zaščite, reševanja in pomoči ali so razporejeni na opravljanje takih
nalog v Civilni zaščiti več kot deset let, pripada za vsako nadaljnje začeto
leto dela dodatek za stalnost v višini 0,5% osnovne plače.
106.e člen
(pravna pomoč)
(1) Javni uslužbenec na področju zaščite in
reševanja, zoper katerega se uveljavlja odškodninska ali kazenska odgovornost
zaradi njegovega ravnanja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, ima
pravico do brezplačne pravne pomoči, ki mu jo zagotovi pristojni državni organ
ali organ lokalne skupnosti.
(2) Pravno pomoč iz prejšnjega odstavka
zagotovi javnemu uslužbencu pristojni organ, če oceni, da je javni uslužbenec
ravnal v skladu s predpisi in merili stroke pri izvajanju zaščite, reševanja in
pomoči. Pravico do brezplačne pravne pomoči ima v skladu s tem členom tudi
pripadnik Civilne zaščite oziroma državljan, ki mu je priznan status pripadnika
Civilne zaščite v skladu s tem zakonom, ter poklicni gasilec.
107. člen
(varnost pri delu)
(1) Pri opravljanju del na področju
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se praviloma uporabljajo splošni
predpisi o varnosti delavcev pri delu.
(2) Minister predpiše ukrepe in
postopke za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, pripadnikov Civilne
zaščite ter pripadnikov oziroma članov enot, služb in drugih operativnih
sestavov društev in drugih nevladnih organizacij pri delu za dela na področju zaščite,
reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, pri katerih se ne morejo
uporabljati splošni predpisi.
108. člen
(stavka)
(1) Javni uslužbenci na področju
zaščite in reševanja morajo med stavko zagotoviti:
-
neprekinjeno delovanje sistema opazovanja,
obveščanja in alarmiranja ter sistema elektronskih komunikacij;
-
neprekinjeno opravljanje operativno-strokovnih
nalog za delovanje poveljnikov in štabov Civilne zaščite oziroma drugih organov
vodenja zaščite, reševanja in pomoči.
(2) Delavci iz prejšnjega odstavka ne
smejo stavkati med naravno ali drugo nesrečo ali če je razglašena povečana
nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče ter v drugih primerih, določenih v
četrtem odstavku 105. člena tega zakona.
(3) V korist stavke ni dovoljeno
uporabljati alarmnih znakov ter opreme in sredstev za zaščito, reševanje in
pomoč.
XIII. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
109. člen
(izobraževanje v šolah)
(1) V osnovnem izobraževanju se
posredujejo temeljna znanja o nevarnostih naravnih in drugih nesreč ter o
zaščiti pred njimi.
(2) V srednjem in visokem
izobraževanju se posredujejo znanja o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami v skladu z usmeritvijo izobraževalnega programa.
110. člen
(usposabljanje za osebno in vzajemno
zaščito)
Usposabljanje prebivalcev za osebno in
vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov organizirajo
država in lokalne skupnosti kot neobvezne oblike usposabljanja.
111. člen
(usposabljanje pripadnikov Civilne
zaščite)
(1) Usposabljanje pripadnikov Civilne
zaščite za opravljanje nalog v Civilni zaščiti obsega uvajalno, temeljno in
dopolnilno usposabljanje.
(2) Uvajalno in temeljno usposabljanje
pripadnikov Civilne zaščite sme trajati skupno največ 15 dni, dopolnilno
usposabljanje pa največ pet dni na leto.
(3)Temeljno usposabljanje pripadnikov
Civilne zaščite sme izjemoma trajati več kot je določeno v prejšnjem odstavku,
po odločitvi ministra.
(4) Dopolnilno usposabljanje se
praviloma organizira in izvaja v dela prostih dneh.
(5) Na usposabljanje se pripadniki
Civilne zaščite vpokličejo s pozivom, ki jim mora biti praviloma vročen 30 dni
pred začetkom usposabljanja.
112. člen
(odlaganje usposabljanja)
(1) Pripadniku Civilne zaščite se na
njegovo prošnjo odloži usposabljanje:
-
če je zaradi bolezni ali poškodbe nezmožen
obiskovati usposabljanje;
-
če je ob pozivu k usposabljanju na šolanju ali
če ima med usposabljanjem izpit, kolokvij ali obvezne vaje;
-
če neguje člana gospodinjstva, ki je hudo
bolan;
-
če je po vročitvi poziva nastal smrtni primer v
družini ali v gospodinjstvu oziroma zaradi drugih zasebnih razlogov, zaradi
katerih bi zašel v težak položaj, če bi odšel na usposabljanje.
(2) Usposabljanje se lahko odloži tudi
zaradi neodložljivih službenih potreb in kmetijskih del.
(3) Prošnja za odložitev usposabljanja
se mora vložiti v osmih dneh od vročitve poziva oziroma od nastanka razloga za
odložitev usposabljanja pri upravnem organu, ki pripadnika vodi v evidenci.
113. člen
(izobraževalni center)
(1) Za izobraževanje in usposabljanje
s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri Upravi Republike
Slovenije za zaščito in reševanje ustanovi Izobraževalni center za zaščito in
reševanje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni center).
(2) Izobraževalni center izvaja
določene programe usposabljanja pripadnikov Civilne zaščite, članov enot, služb
in drugih operativnih sestav društev ter drugih nevladnih organizacij,
gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij.
(3) Izobraževalni center lahko
preizkuša zaščitno in reševalno opremo, če izpolnjuje predpisane pogoje.
114. člen
(izobraževalni programi)
(1) Izobraževanje in usposabljanje s
področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami organizirajo ministrstvo
in lokalne skupnosti.
(2) Minister predpiše programe
uvajalnega, temeljnega in dopolnilnega usposabljanja pripadnikov Civilne
zaščite ter v sodelovanju z društvi in drugimi nevladnimi organizacijami,
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami programe usposabljanja
članov enot, služb in drugih operativnih sestav, ki jih organizirajo te
organizacije.
(3) S programi iz prejšnjega odstavka se
lahko določijo tudi usposabljanja, ki trajajo do največ treh mesecev in pri
katerih se udeležencem usposabljanje všteva v pokojninsko dobo v skladu z
zakonom ter pripadajo druge pravice, ki jih določi vlada.
(4) Minister lahko določi v programih
usposabljanja za posebej zahtevne reševalne naloge, kot so gasilske operativne
naloge, pri katerih se uporablja izolirne dihalne aparate, tehnično potapljanje
in druge, da je sestavni del programa usposabljanja tudi preverjanje
izpolnjevanja psihofizičnih in zdravstvenih pogojev, predpisanih za reševalce,
ki te naloge opravljajo. Stroške zdravstvenih pregledov in druge stroške za
izvedbo teh programov krije Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
če je organizator in izvajalec teh programov izobraževalni center oziroma se
stroški krijejo na način, določen s programom. Minister tudi v drugih programih
izobraževanja in usposabljanja, ki jih izvaja izobraževalni center oziroma
drugi izvajalci, določi kdo nosi stroške izvedbe programov.
(5) Minister lahko predpiše oziroma da
soglasje za izvajanje programov usposabljanja, ki so prevzeti na podlagi
obveznosti države na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v
mednarodnih organizacijah v skladu z mednarodnimi pogodbami.
(6) Minister določi pogoje, ki jih
morajo izpolnjevati izobraževalne organizacije, ki izvajajo usposabljanje s
področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
XIV. FINANCIRANJE
115. člen
(viri financiranja)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
se financira iz:
-
proračuna Republike Slovenije;
-
proračunov lokalnih skupnosti;
-
zavarovalnin;
-
prostovoljnih prispevkov;
-
mednarodne pomoči;
-
sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih
organizacij;
-
drugih virov.
116. člen
(splošni stroški)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije
se zagotavljajo sredstva za financiranje upravnih, strokovnih, nadzornih in
drugih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so v državni
pristojnosti.
(2) Lokalne skupnosti zagotavljajo sredstva
za financiranje svojih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tako
kot za druge potrebe javne porabe.
(3) Država in lokalne skupnosti v
skladu s svojimi pristojnostmi zagotavljajo finančna sredstva za kritje
stroškov neodložljivih nalog zaščite, reševanja in pomoči za zaščito zdravja in
življenja ljudi, živali, premoženja in okolja.
(4) Gospodarske družbe, zavodi in
druge organizacije, ki morajo po tem zakonu organizirati Civilno zaščito in
izvajati druge ukrepe ter naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
zagotavljajo sredstva za nadomestila plač za svoje delavce v času njihovega
usposabljanja ter sredstva za priprave in druge stroške varstva.
(5) Stroške izvajanja zaščite, reševanja in
pomoči ob nesreči, ki jo povzroči neznani povzročitelj, subsidiarno krije
lokalna skupnost, na območju katere je nesreča nastala, oziroma država, če gre
za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki so v pristojnosti države.
116.a člen
(povračilo stroškov izvajanja nalog
zaščite, reševanja in pomoči na podlagi državnega načrta in določitev obsega
sredstev za dodatno opremljenost oziroma izboljšanje delovanja društev in
nevladnih organizacij)
(1) Stroški društva in druge nevladne
organizacije, ki opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči, nastali med
intervencijo, ki je bila izvedena na podlagi državnega načrta zaščite in
reševanja oziroma na podlagi odločitve poveljnika Civilne zaščite Republike
Slovenije, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Če vlada na podlagi poročila o intervenciji
iz prejšnjega odstavka in glede na vrsto nesreče ob upoštevanju zlasti obsega
nesreče, obsega vključenosti sil zaščite, reševanja in pomoči, trajanja
intervencije, zahtevnosti intervencije in pogojev, v katerih je potekala
intervencija, ugotovi, da obstaja potreba po dodatni opremljenosti oziroma
izboljšanju delovanja društev in drugih nevladnih organizacij, ki opravljajo
naloge zaščite, reševanja in pomoči oziroma javno službo, v dveh mesecih od
seznanitve s poročilom o intervenciji določi obseg sredstev za dodatno
opremljenost oziroma izboljšanje delovanja društev in drugih nevladnih
organizacij, ki so sodelovale pri intervenciji, za vsak dan sodelovanja na
intervenciji do 3 odstotkov zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače v
Republiki Sloveniji na prostovoljca, ki je sodeloval na intervenciji do 8 ur v
posameznem dnevu, in za vsak dan sodelovanja na intervenciji do 5 odstotkov
zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji na
prostovoljca, ki je sodeloval na intervenciji več kot 8 ur v posameznem dnevu.
Sredstva za dodatno opremljenost oziroma izboljšanje delovanja društev in
nevladnih organizacij se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
117. člen
(sredstva za odpravljanje škode)
Sredstva za pomoč pri odpravljanju škode in
drugih posledic nesreč iz enajste alinee 36. člena tega zakona se zagotavljajo
v proračunu Republike Slovenije.
118. člen
(pokrivanje stroškov)
(1) Fizična ali pravna oseba, ki je
namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, zaradi katere so
nastali stroški nujnega ukrepanja, oziroma povzročila nesrečo, mora pokriti:
-
stroške zaščitnih in reševalnih intervencij;
-
stroške sanacije in vzpostavitve v prejšnje
stanje;
-
stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.
(2) Če je povzročiteljev ogroženosti
oziroma nesreče iz prejšnjega odstavka več in se ne da ugotoviti delež
posameznega povzročitelja, krijejo nastale stroške solidarno.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
mora fizična oseba, ki je zaradi malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne
opremljenosti povzročila ogroženost ali nesrečo oziroma stanje, zaradi katerega
so nastali stroški nujnega ukrepanja, povrniti sorazmeren delež stroškov
intervencije, ki jih določi vlada.
(4) Vlada določi dejavnosti, pri katerih
morajo udeleženci pokriti sorazmeren delež stroškov intervencije ne glede na
vzrok in odgovornost za nesrečo in pri katerih morajo biti udeleženci
zavarovani za primer nesreče. Sorazmeren delež stroškov intervencije krije
zavarovalnica oziroma udeleženci sami, če niso zavarovani.
(5) Sredstva, pridobljena iz naslova
vrnitve stroškov nujnega ukrepanja oziroma sorazmernega deleža stroškov
intervencij, so namenski prihodki tiste reševalne službe ali sestave, ki je
nujno ukrepanje oziroma intervencijo izvršila, in jih lahko uporabi le za svojo
dejavnost v skladu s tem zakonom.
XV. KAZENSKE DOLOČBE
119. člen
(1) Z globo od 1.300 do 14.000 eurov se
kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, za prekršek:
1.
če ne obvesti najbližjega centra za obveščanje,
policije ali najbližje gasilske enote o nevarnosti naravne ali druge nesreče
takoj, ko jo opazi ali ko zanjo zve kako drugače (4. člen);
1.a če kot delodajalec državljana, ki je sklenil pogodbo o službi
v Civilni zaščiti, ne vzame nazaj na delo po izteku pogodbe o službi v Civilni
zaščiti oziroma prenehanju opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči, h
katerim je bil državljan pozvan ali napoten (tretji odstavek 19.a člena);
1.b če kot delodajalec ne opraviči ali omogoči odsotnosti z dela
pripadniku Civilne zaščite oziroma državljanu, ki prostovoljno opravlja naloge
zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, ki je bil pozvan k
opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči med delom preko tehničnih
sredstev, s sireno za javno alarmiranje ali pisnim pozivom (prvi in drugi
odstavek 23.a člena);
1.c če kot delodajalec ne opraviči ali omogoči odsotnosti z dela
pripadniku Civilne zaščite oziroma državljanu, ki prostovoljno opravlja naloge
zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, zaradi vaj ali
usposabljanja, na katere je bil pisno pozvan (tretji odstavek 23.a člena);
1.č če kot delodajalec pripadnika Civilne zaščite oziroma
državljana, ki v skladu s tem zakonom prostovoljno sodeluje pri opravljanju
nalog zaščite, reševanja in pomoči, odpusti, razporedi na drugo delovno mesto
ali kako drugače oškoduje pri opravljanju teh nalog (četrti odstavek
27. člena);
2.
če ne izvršuje ali se kako drugače izmika
izvrševanju materialne dolžnosti (25. člen);
3.
če v 15 dneh ne sporoči upravnemu organu
spremembe podatkov iz 32. člena (35. člen);
4.
če ne zagotovi pogojev ali možnosti za
izvajanje osebne in vzajemne zaščite delavcev ali če ne izvaja predpisanih
zaščitnih ukrepov (prvi odstavek 38. člena);
5.
če v delovnem procesu uporablja, proizvaja,
prevaža ali skladišči nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske
pline ali če opravlja dejavnost ali upravlja s sredstvi za delo, ki
predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče in ne izdela ocene ogroženosti ali
načrta zaščite in reševanja (drugi odstavek 38. člena);
6.
če glede na obseg in stopnjo ogroženosti na
lastne stroške ne vzpostavi ali vzdržuje pripravljenosti za ukrepanje ali če ne
organizira potrebnih sil za reševanje in pomoč ali če ne zagotovi obveščanja in
alarmiranja delavcev ali okoliškega prebivalstva o nevarnostih ali če ne
sofinancira sorazmernega dela priprav sosednjih gospodarskih družb, zavodov, drugih
organizacij ali lokalne skupnosti, ki izhajajo iz ogroženosti, ki jo povzročajo
(tretji odstavek 38. člena);
6.a če ne izdela načrtov zaščite in reševanja oziroma ne načrtuje
izvedbe zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči v
primeru naravne in druge nesreče (četrti odstavek 38. člena);
7.
če kot lastnik ali uporabnik stanovanjske ali
druge stavbe ne izvaja predpisanih zaščitnih ukrepov ali ne zagotovi potrebnih
sredstev za zaščito, reševanje in pomoč (prvi odstavek 39. člena) ali če ne
izvaja predpisanih zaščitnih ukrepov za varstvo kulturne dediščine (drugi
odstavek 39. člena);
8.
če kot lastnik ali uporabnik stanovanjske ali
druge stavbe ne omogoči delovanja pristojnega poverjenika za Civilno zaščito
ali mu ne da podatkov o stanovanjski ali drugi stavbi ali zbirnih podatkov o
stanovalcih in drugih uporabnikih te stavbe (tretji odstavek 39. člena);
9.
če ne izdela na podlagi odločitve župana
načrtov zaščite in reševanja (tretji odstavek 46. člena);
9.a če načrti zaščite in reševanja niso izdelani v skladu s
predpisi (četrti odstavek 46. člena);
10.
če kot lastnik ali uporabnik objektov ali
naprav, ki so namenjene javni oskrbi z vodo, proizvodnji, prometu ali
skladiščenju živil, zdravil ali živinske krme, javni zdravstveni službi ali
varstvu ali izobraževanju otrok, ne zagotovi zaščitnih sredstev ali ne izvaja
predpisanih ukrepov za radiološko, kemijsko ali biološko zaščito (drugi
odstavek 63. člena);
11.
če kot lastnik ali uporabnik zaklonišča, ne
vzdržuje zaklonišča v takšnem stanju, ki ustreza njegovi namembnosti ali če ob
nevarnosti ne omogoča dostopa ali uporabe zaklonišča tistim osebam, katerim je
zaklonišče namenjeno (67. člen);
12.
če kot investitor ne poskrbi za gradnjo
zaklonišča v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 64. člena (prvi odstavek 68.
člena);
13.
če ne določi svoje organiziranosti za
opravljanje nalog, ali če ne skrbi za strokovno usposabljanje svojih delavcev
ali ne izvaja drugih priprav za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah (drugi
odstavek 75. člena);
13.a če prepreči izvedbo ukrepov ali
ne ravna v skladu z ukrepi, ki jih med vodenjem zaščite in reševanja odredi
poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije (prvi, tretji in četrti
odstavek 85. člena);
14.
če reproducira ali neupravičeno uporablja
oznake in uniforme Civilne zaščite Republike Slovenije ali reproducira in v
prometu uporablja vozila, ki so po grafični podobi enaka vozilom in drugim
prevoznim sredstvom Civilne zaščite (drugi odstavek 89. člena).
(2) Z globo najmanj 600 eurov se kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
119.a člen
Z globo od 1.300 do 14.000 eurov se kaznuje
za prekršek gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki opravlja
dejavnosti iz drugega odstavka 38. člena tega zakona, če ne zgradi,
vzdržuje in zagotavlja delovanja alarmnih naprav, ki omogočajo alarmiranje
okoliškega prebivalstva, ali jih ne vključi v sistem javnega alarmiranja
(četrti odstavek 56. člena).
120. člen
Z globo najmanj 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek odgovorna oseba državnega organa ali organa lokalne skupnosti:
1.
če pristojni občinski organ ne izdela ocen
ogroženosti za območje občine (tretji odstavek 44. člena);
2.
če pristojni občinski organ ne izdela občinskih
načrtov zaščite in reševanja (drugi odstavek 46. člena);
2.a če pristojni občinski organ ne izdela načrtov zaščite in
reševanja v skladu s predpisi (četrti odstavek 46. člena);
3.
če stori dejanje iz 1.a, 1.b, 1.c, 1.č, 7., 8.,
10., 11., 12., 13. in 13.a točke prvega odstavka 119. člena tega zakona.
121. člen
(1) Z globo najmanj 500 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik:
1.
če ne izvršuje ali se neupravičeno izmika
dolžnosti sodelovanja v Civilni zaščiti (17. člen);
2.
če se kot pripadnik Civilne zaščite ne
usposablja za opravljanje nalog v skladu s predpisi (22. člen);
3.
če ne uresničuje materialne dolžnosti z
dajanjem v uporabo Civilni zaščiti vozil, strojev, opreme, in drugih
materialnih sredstev, zemljišč, objektov, naprav, energetskih virov, potrebnih
za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (prvi odstavek
25. člena);
4.
(prenehala
veljati)
5.
če se na podlagi poziva pristojnega organa brez
upravičenega razloga ne zglasi na določenem kraju ali ob določenem času ali ne
preda materialnega sredstva (prvi odstavek 26. člena);
6.
če kot lastnik ali uporabnik stanovanjske hiše
na podlagi odredbe župana noče začasno sprejeti na stanovanje evakuiranih in
ogroženih oseb (drugi odstavek 62. člena);
7.
če stori dejanje iz 1., 3., 7., 8., 11., 12. in
15. točke prvega odstavka 119. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se
kaznuje za prekršek posameznik, ki prepreči izvedbo ukrepov ali se ne ravna v
skladu z ukrepi, ki jih med vodenjem zaščite in reševanja odredi poveljnik
Civilne zaščite ali vodja intervencije (prvi, tretji in četrti odstavek
85. člena).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (Uradni list
RS, št. 64/94)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
122. člen
(Svet za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Svet za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami prevzame tudi naloge, ki jih v skladu z zakonom o varstvu pred
požarom (Uradni list RS, št. 71/93) opravlja Svet za varstvo pred požarom.
123. člen
(Inšpektorat)
Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo
pred požarom z dnem uveljavitve tega zakona prevzame tudi naloge, ki jih ta
zakon določa za inšpekcijo na področju varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami in nadaljuje z delom kot Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami.
124. člen
(olajšave pri
nakupu opreme)
Do sprejema carinskega in drugih zakonov se
za plačevanje carin in drugih dajatev od zaščitne in reševalne opreme, objektov
in opreme za izobraževanje in usposabljanje na področju varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, objektov in opreme sistema zvez, informacijskega sistema
ter rezerv sredstev pomoči varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
uporabljajo predpisi, ki so veljali ob uveljavitvi tega zakona.
125. člen
(dodatno
zavarovanje in zavarovalna doba s povečanjem)
Do sprejema predpisov o dodatnem
zavarovanju oziroma predpisov, ki bodo enotno uredili štetje zavarovalne dobe s
povečanjem, se uporabljajo za delavce, ki poklicno delajo na področju varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve
tega zakona.
126. člen
(uskladitev
predpisov in priprav)
(1) Organi, določeni s tem zakonom, so
dolžni uskladiti oziroma izdati izvršilne predpise v roku enega leta po njegovi
uveljavitvi.
(2) Organizacijo in priprave za
zaščito, reševanje in pomoč je treba uskladiti s tem zakonom v roku dveh let po
njegovi uveljavitvi.
127. člen
(oblikovanje
sredstev za odpravljanje škode)
(1) Sredstva za pomoč pri odpravljanju
posledic naravnih in drugih nesreč v skladu s 117. členom tega zakona se
zagotovijo s proračunom Republike Slovenije od 1. 1. 1995 dalje.
(2) Z 31. 12. 1994 preneha
veljati zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic
naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78, 33/80 in 16/84).
(3) Obveznosti, prevzete v breme
sredstev solidarnosti z zakonom o zagotavljanju dela sredstev, potrebnih za
postopno zapiranje Rudnika svinca in cinka v Mežici (Uradni list SRS, št. 5/88)
in zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija
(Uradni list SRS, št. 37/87) ter zakona o najetju posojila za odpravljanje
posledic poplav v osrednji Sloveniji v letu 1990 (Uradni list RS, št. 26/91),
se od 1. 1. 1995 dalje zagotavljajo s proračunom Republike Slovenije.
128. člen
(veljavnost
zakona)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati določbe zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št.
15/91), ki urejajo sistem zaščite in reševanja in sicer:
-
določbe 3. člena, 9. do 12. člena, 83. do 125.
člena, 137. člena, 4. točke in 13. do 18. točke prvega odstavka 142. člena in
149. do 150. člena prenehajo veljati v celoti;
-
določbe 5. do 7. člena, 13. do 20. člena,
drugega odstavka 22. člena, 24. in 25. člena, 27. člena, 31. in 32. člena, 36.
do 38. člena, 76. člena, 128. do 131. člena, 1. točke prvega odstavka 143.
člena ter 1. do 3. točke in 7. do 9. točke prvega odstavka 146. člena prenehajo
veljati, kolikor se nanašajo na sistem zaščite in reševanja.
(2) Določbi 136. in 141 člena zakona o
obrambi in zaščiti, v delu, ki urejata zaščito in reševanje, prenehata veljati
z dnem uveljavitve predpisov iz 124. in 125. člena tega zakona.
129. člen
(veljavnost
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o materialni dolžnosti – ZMatD (Uradni
list RS, št. 87/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»33. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list
RS, št. 41/04)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»199. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – ZVNDN-A (Uradni list RS, št. 28/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
(vzdrževanje
zaklonišč)
(1) Zaklonišča, ki so bila zgrajena pred
uveljavitvijo tega zakona, se razvrstijo v zaklonišča za zaklanjanje
prebivalstva do 24 ur in morajo imeti najmanj predpisana zapiralna sredstva,
filtroventilacijske naprave ter elektroinštalacije za njihov pogon in
osvetljevanje prostorov. Tehnično kontrolo teh zaklonišč opravljajo pooblaščene
organizacije na vsakih deset let.
(2) Minister predpiše potrebne tehnične
pogoje za zapiralna sredstva, filtroventilacijske naprave ter
elektroinštalacije iz prejšnjega odstavka ter za vzdrževanje zaklonišč.
58. člen
(prevzem
alarmnega sistema)
(1) Uprava Republike Slovenije za zaščito
in reševanje postopoma, vendar najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega
zakona, prevzame od občin upravljanje in vzdrževanje ter zagotavlja delovanje
vseh siren, potrebnih za delovanje enotnega javnega sistema alarmiranja.
Prevzem siren po tem členu ne obsega siren oziroma alarmnih naprav, ki so jih
dolžne zgraditi, vzdrževati, vključiti v javni sistem alarmiranja in zagotoviti
njihovo delovanje gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz
38. člena tega zakona.
(2) Uprava Republike Slovenije za zaščito
in reševanje izvrši prevzem siren iz prejšnjega odstavka na podlagi letnih
načrtov in brezplačno. Stroške za vzdrževanje in delovanje siren prevzame
uprava od dneva prevzema sirene dalje.
(3) Pri prevzemu posamezne sirene v skladu
s tem členom se upošteva tudi njena morebitna uporaba za aktiviranje sirene za
aktiviranje gasilcev in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s
predpisi o opazovanju, obveščanju in alarmiranju.
59. člen
(uskladitev
predpisov in priprav)
(1) Izvršilni predpisi morajo biti s tem
zakonom usklajeni v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do uskladitve oziroma izdaje novih
izvršilnih predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi, ki so
veljali na dan uveljavitve tega zakona.
(3) Organizacijske in druge priprave za
zaščito, reševanje in pomoč je treba uskladiti s tem zakonom v treh letih po
uveljavitvi tega zakona, razen prevzema siren za javno alarmiranje iz
prejšnjega člena.
60. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – ZVNDN-B (Uradni list RS, št. 97/10)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
15. člen
Uredbo o nadomestilu plače in povračilih
stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči (Uradni list RS,
št. 48/99 in 113/07) je treba uskladiti s tem zakonom v treh mesecih po njegovi
uveljavitvi.
16. člen
Uprava Republike Slovenije za zaščito in
reševanje zavaruje operativne prostovoljne gasilce in druge reševalce, ki jih
je mogoče na podlagi državnih in regijskih načrtov zaščite in reševanja
napotiti z manj ogroženih območij na območje, ki ga je prizadela nesreča ter
prevzame stroške zdravstvenih pregledov pri izvajanju programov usposabljanja
za posebej zahtevne reševalne naloge v skladu z 10. členom tega zakona, s
1. januarjem 2011.
17. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg
(Uradni list RS, št. 21/18)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»39. člen
(uveljavitev
zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 28. člena tega zakona se
začnejo uporabljati 1. januarja 2019.«.
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – ZVNDN-C (Uradni list RS, št. 117/22)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
(sprememba
43. člena Zakona o gasilstvu)
V Zakonu o gasilstvu (Uradni list RS,
št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19, 189/20 – ZFRO in 39/22) se
v 43. členu peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Stroški intervencije gasilskih enot se
krijejo iz proračuna Republike Slovenije, če je bila intervencija izvršena na
podlagi državnega načrta zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve
pristojnega regijskega ali državnega poveljnika Civilne zaščite Republike
Slovenije.«.
4. člen
(uporaba zakona
za intervencije, izvršene od 1. julija 2022 do uveljavitve zakona)
Dopolnjeni 102. člen in novi 116.a
člen zakona ter spremenjeni peti odstavek 43. člena Zakona o gasilstvu
(Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19, 189/20 –
ZFRO, 39/22 in 117/22 – ZVNDN-C) se uporabljajo tudi za intervencije, ki so
bile izvršene na podlagi državnega načrta zaščite in reševanja oziroma na
podlagi odločitve poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije od
1. julija 2022 do uveljavitve tega zakona.
5. člen
(olajšava za
donacije)
Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja
davek od dohodkov pravnih oseb, in zakonu, ki ureja dohodnino, se olajšava za
donacije v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena Zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09,
96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14,
23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v
nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2) in 1. točko drugega odstavka 66. člena
Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo,
9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US,
96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19
in 39/22; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) pod pogoji iz ZDDPO-2 in ZDoh-2 lahko
uveljavlja tudi za donacije drugim nevladnim organizacijam na področju varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te
namene.
6. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.