Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o obveznih zavarovanjih v
prometu obsega:
-
Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 70/94 z dne
11. 9. 1994),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obveznih zavarovanjih v
prometu – ZOZP-A (Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v
prometu – ZOZP-B (Uradni list RS, št. 13/05 z dne 11. 2. 2005),
-
Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu – uradno prečiščeno besedilo –
ZOZP-UPB1 (Uradni list RS, št. 35/05 z dne 5. 4. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v
prometu – ZOZP-C (Uradni list RS, št. 30/06 z dne 23. 3. 2006),
-
Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu – uradno prečiščeno besedilo –
ZOZP-UPB2 (Uradni list RS, št. 110/06 z dne 26. 10. 2006),
-
Zakon o uvedbi eura – ZUE (Uradni list RS, št. 114/06 z dne 9. 11. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v
prometu – ZOZP-D (Uradni list RS, št. 52/07 z dne 12. 6. 2007),
-
Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu – uradno prečiščeno besedilo –
ZOZP-UPB3 (Uradni list RS, št. 93/07 z dne 12. 10. 2007),
-
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12 z
dne 30. 5. 2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika – PZ-F (Uradni
list RS, št. 33/16 z dne 9. 5. 2016),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika – PZ-G (Uradni
list RS, št. 41/17 z dne 28. 7. 2017).
ZAKON
O OBVEZNIH ZAVAROVANJIH V PROMETU
(neuradno prečiščeno besedilo št. 10)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja naslednja obvezna
zavarovanja v prometu:
1. zavarovanje
potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče, razen potnikov v zračnem
prometu;
2. zavarovanje
lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam
(zavarovanje avtomobilske odgovornosti);
3. zavarovanje
lastnika čolna proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam;
4. zavarovanje
lastnika zrakoplova proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam,
potnikom, prtljagi in tovoru.
Obvezna zavarovanja lastnika zrakoplova iz
4. točke prejšnjega odstavka so urejena v Uredbi (ES) št. 785/2004 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z
zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje (UL L št. 138, z dne
30. 4. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 785/2004/ES), ta zakon
pa vsebuje izvedbene določbe glede organov, organizacij in drugih pravnih oseb
za nadzor ter izvedbene določbe glede odločanja o prekrških, glede škodnega
sklada in drugih postopkovnih določb.
S tem zakonom se v pravni red Republike
Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropskih skupnosti:
-
Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju
zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih
vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L 103 z dne
2. 5. 1972);
-
Direktiva Sveta 72/430/EGS z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive
Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic
o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju
obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L 291 z dne 28. 12. 1972);
-
Druga direktiva Sveta 84/5/EGS z dne 30. decembra 1983 o približevanju
zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih
vozil (UL L 008 z dne 11. 1. 1984) – Druga direktiva Sveta 84/5/EGS;
-
Tretja direktiva Sveta 90/232/EGS z dne 14. maja 1990 o približevanju
zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih
vozil (UL L 129 z dne 19. 5. 1990);
-
Direktiva Sveta 90/618/EGS z dne 8. novembra 1990 o spremembah Direktive
73/239/EGS in Direktive 88/357/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o
neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede
zavarovanja avtomobilske odgovornosti (UL L 330 z dne 29. 11. 1990);
-
Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv
73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o
neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (UL L 228 z dne 11. 8.
1992) – Tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju;
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES z dne 16. maja 2000
o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske
odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (UL L 181 z
dne 20. 7. 2000) – Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti;
-
Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2001/17/ES z dne 19.
marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic (UL L 110 z dne 20. 4.
2001);
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/14/ES z dne 11. maja
2005 o spremembi direktiv Sveta 72/166/EGS, 84/5/EGS, 88/357/EGS in 90/232/EGS
ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES o zavarovanju civilne
odgovornosti pri uporabi motornih vozil (UL L št. 149 z dne 11. 6. 2005,
str. 14).
1.a člen
Posamezni izrazi v tem zakonu imajo
naslednji pomen:
1. nesreča
je dogodek, pri katerem je nastala škoda zaradi uporabe prometnega sredstva;
2. prometno
sredstvo je vozilo, zrakoplov in druga letalna naprava ter čoln;
3. vozila
so motorna in priklopna vozila, kakor jih opredeljuje zakon, ki ureja varnost
cestnega prometa, za katera je predpisano prometno dovoljenje;
4. zrakoplov
je zrakoplov ali druga letalna naprava, za katero se uporablja Uredba
785/2004/ES;
5. čoln
je plovilo opredeljeno v 15. točki 3. člena Pomorskega zakonika (Uradni list
RS, št. 26/01, 21/02 in 2/04);
6. odgovornostna
zavarovalnica je zavarovalnica, pri kateri je imel sklenjeno zavarovanje
avtomobilske odgovornosti lastnik vozila, s katerim je bila povzročena nesreča;
7. Splošna
pravila so sporazum, s katerim se urejajo medsebojni odnosi med nacionalnimi
zavarovalnimi biroji držav članic sistema zelene karte (UL L št. 192 z dne 31.
7. 2003, str. 27);
8. Multilateralni
sporazum je sporazum, ki ga med seboj sklenejo nacionalni zavarovalni biroji
držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih držav in
po katerem vsak nacionalni zavarovalni biro jamči za škode, ki nastanejo na
njegovem ozemlju z uporabo vozil, ki izvirajo z ozemlja druge države podpisnice
sporazuma, ne glede na to, ali so taka vozila zavarovana, ali ne (UL L št. 192
z dne 31. 7. 2003, str. 23).
Drugi izrazi in kratice, uporabljeni v tem
zakonu v določbah, ki se nanašajo na zavarovanja v letalstvu, imajo enak pomen,
kakor je določen v Uredbi 785/2004/ES.
2. člen
Lastnik prometnega
sredstva mora zavarovanje, ki je po tem zakonu obvezno, skleniti, predno začne prometno sredstvo uporabljati v prometu in zavarovanje obnavljati, dokler
je prometno sredstvo v uporabi.
Če je za prometno sredstvo predpisana
registracija, sme organ, pristojen za registracijo, izdati prometno dovoljenje
ali drugo ustrezno listino šele potem, ko lastnik prometnega sredstva, na ime
katerega se bo prometno sredstvo registriralo, predloži dokaz, da je sklenil
zavarovanje, ki je obvezno po tem zakonu. (delno
se preneha uporabljati)
Če je vozilo v skladu z določbami zakona,
ki ureja varnost cestnega prometa, registrirano na uporabnika vozila, se
določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi
za uporabnika vozila.
Določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika
zrakoplova, se smiselno uporabljajo tudi za zakupnika ali uporabnika
zrakoplova, letalskega prevoznika in operatorja zrakoplova.
V postopku izdaje operativne licence
letalskega prevoznika, spričevala letalskega prevoznika in v postopku izdaje
drugega spričevala oziroma dovoljenja, s katerim se dovoljuje opravljanje
različnih komercialnih letalskih dejavnosti oziroma nekomercialnih letalskih
aktivnosti, ki se izda v skladu z letalskimi predpisi, mora vložnik zahteve, ki
želi pridobiti ustrezno listino, pred izdajo take listine predložiti
pristojnemu organu dokazilo o ustreznem zavarovanju v skladu z Uredbo
785/2004/ES.
2.a člen
Z zavarovanjem lastnika prometnega sredstva
proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim
osebam, so krite tudi škode, ki jih povzročijo osebe, ki po volji lastnika
sodelujejo pri uporabi prometnega sredstva.
3. člen
Voznik mora imeti zavarovalno polico ali
drugo potrdilo o sklenjenem zavarovanju, kadar uporablja prometno sredstvo v
prometu, pri sebi in ga mora pokazati na zahtevo uradne osebe s policijskimi
pooblastili oziroma policista.
Če se voznik ne izkaže s potrdilom, mu mora
uradna oseba iz prvega odstavka tega člena preprečiti nadaljnjo uporabo
prometnega sredstva v prometu. Voznik mora sam poskrbeti za varnost prometnega
sredstva in tovora.
Ob nesreči mora voznik dati osebne podatke
in podatke o zavarovanjih, ki so obvezna po tem zakonu, vsem udeležencem v nesreči,
ki bi lahko imeli odškodninske zahtevke
iz teh zavarovanj.
Voditelj čolna mora imeti zavarovalno
polico ali drugo potrdilo o sklenjenem zavarovanju, kadar uporablja čoln v
pomorski plovbi, pri sebi in ga mora pokazati na zahtevo uradne osebe s policijskimi
pooblastili oziroma policista, pristaniškega nadzornika ali uradne osebe, ki
opravlja inšpekcijski ali upravno-strokovni nadzor po predpisih o pomorstvu.
Vodja zrakoplova ali druga oseba, ki jo
pooblasti lastnik zrakoplova, mora imeti zavarovalno polico ali drugo potrdilo
o sklenjenem zavarovanju oziroma dokazilo o ustreznem zavarovalnem kritju v
skladu z Uredbo 785/2004/ES pred začetkom leta in med letom pri sebi in ga mora
pokazati na zahtevo uradne osebe, ki opravlja inšpekcijski ali
upravno-strokovni nadzor po predpisih o letalstvu.
Določba drugega odstavka tega člena se
smiselno uporablja tudi v primerih iz četrtega in petega odstavka tega člena.
4. člen
Če zavarovalnica ugotovi, da je lastnik
prometnega sredstva prenehal izpolnjevati obveznosti iz zavarovalne pogodbe in
je ta zato prenehala veljati, obvesti o tem pristojno upravno enoto oziroma
drug pristojen organ, ki mora lastniku, če se ne izkaže z zavarovanjem,
sklenjenim pri drugi zavarovalnici, odvzeti registrske tablice oziroma druge
registrske oznake.
Zavarovalnica obvesti o prenehanju
zavarovalne pogodbe tudi informacijski center pri Slovenskem zavarovalnem
združenju (v nadaljnjem besedilu: Združenje).
Rok za obvestilo iz prvega in drugega
odstavka tega člena je 30 dni, razen za zavarovanja v letalstvu.
Ne glede na določbo drugega odstavka tega
člena zavarovalnica obvesti o prenehanju zavarovalne pogodbe glede zavarovanj v
letalstvu hkrati z obvestilom, ki ga pošlje Združenju, tudi ministrstvo,
pristojno za promet, in prometni inšpektorat v njegovi sestavi (v nadaljnjem
besedilu: prometni inšpektorat).
Zavarovalnice in Združenje obveščajo
ministrstvo, pristojno za promet, in prometni inšpektorat o zavarovanjih v
letalstvu mesečno, z zbirnim obvestilom o sklenjenih zavarovanjih po Uredbi
785/2004/ES. Poleg tega morajo zavarovalnica in Združenje obvestiti navedena
pristojna organa tudi o vsaki predčasni prekinitvi zavarovanj v letalstvu, o
spremembi zavarovalnih kritij glede navedenih zavarovanj, o spremembi
lastništva in o spremembah drugih bistvenih sestavin zavarovalne pogodbe glede
teh zavarovanj.
Zavarovalnice in Združenje posredujejo
ministrstvu, pristojnemu za promet, na zahtevo tudi podatke oziroma informacije
o izvajanju Uredbe 785/2004/ES, ki jih zahteva Komisija Evropske unije.
Obvestilo iz petega odstavka tega člena
mora zajemati tudi podatke o morebitnem dvomu o ustreznosti zavarovanja glede
na zahteve iz Uredbe 785/2004/ES, skupaj z ustreznimi podatki.
Ne glede na določbo petega odstavka tega
člena lahko minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim
za finance, predpiše natančnejše pogoje glede obveščanja in o načinu
obveščanja, kolikor se v zvezi z izvajanjem Uredbe 785/2004/ES to izkaže za
potrebno.
5. člen
Zavarovalnica mora skleniti pogodbo o
zavarovanju v skladu z zakonom in zavarovalnimi pogoji, za zavarovanja v
letalstvu pa tudi skladno z Uredbo 785/2004/ES.
Zavarovalnica mora omogočiti sklepanje
pogodb o zavarovanju avtomobilske odgovornosti tudi preko svetovnega spleta
oziroma interneta.
Vlada z uredbo določi način identifikacije
strank v primeru sklepanja pogodb o zavarovanju avtomobilske odgovornosti preko
svetovnega spleta oziroma interneta.
6. člen
Določbe zavarovalnih pogojev za
zavarovanja, ki so obvezna po tem zakonu in Uredbi 785/2004/ES, s katerimi se
zmanjšujejo pravice oškodovancev in potnikov v javnem prometu, določene s tem
zakonom ali Uredbo 785/2004/ES, so brez pravnega učinka.
Zavarovalnica mora Agencijo za zavarovalni
nadzor (v nadaljnjem besedilu: Agencija) obvestiti o novih ali spremenjenih
zavarovalnih pogojih, preden jih začne uporabljati. Če Agencija ugotovi, da zavarovalni
pogoji niso skladni z zakonom ali Uredbo 785/2004/ES, izreče ukrep nadzora v
skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 181. člena Zakona o
zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZZavar), pri čemer se lahko prepoved sklepanja novih zavarovalnih pogodb
nanaša samo na vrste obveznih zavarovanj, navedene v 1. členu tega zakona
ali v Uredbi 785/2004/ES. Ukrep prepovedi sklepanja novih zavarovalnih pogodb
se lahko nanaša le na tisto vrsto obveznega zavarovanja po tem zakonu ali po
Uredbi 785/2004/ES, na katero se nanašajo zavarovalni pogoji, za katere je
Agencija ugotovila, da niso skladni z zakonom ali Uredbo 785/2004/ES.
7. člen
Zavarovalnica nasproti oškodovancu ali
potniku v javnem prometu ne more uveljavljati ugovorov, ki jih ima proti
svojemu zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi, zavarovalnih pogojih ali Uredbi 785/2004/ES.
V primerih, določenih z zakonom ali
zavarovalnimi pogoji, ima zavarovalnica, ki je
poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati
povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe.
Pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti
ima zavarovalnica pravico uveljavljati povračilo iz prejšnjega odstavka od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe samo v primerih:
1. če
je voznik vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je to določeno v zavarovalni
pogodbi;
2. če
voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij,
v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za
voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh
predpisov, ki urejajo ta pouk;
3. če
je bilo vozniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma se mu
je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila
določene vrste ali kategorije, oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega
vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema
vozniškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;
4. če
je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil
ali drugih psihoaktivnih snovi, in sicer nad dovoljeno mejo;
5. če
je voznik škodo povzročil namenoma;
6. če
vozilo, ki ga je voznik vozil, ni bilo tehnično brezhibno;
7. če
je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne
podatke in podatke o zavarovanju.
Če je z zavarovalnimi pogoji za povečano
nevarnost določena dodatna premija, pa ta ni bila plačana, ima zavarovalnica
pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z obrestmi in stroški
od zavarovanca oziroma odgovorne osebe, v sorazmerju med plačano premijo in
premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti.
Zavarovalnica nima pravice od zavarovanca
uveljavljati povračila iz drugega odstavka tega člena za del škode, za katero
je odgovoren oškodovanec, ki je pristal, da se prevaža z vozilom pod
okoliščinami iz 2., 3., 4. in 6. točke tretjega odstavka tega člena, kljub temu,
da so mu bile te okoliščine znane.
Zavarovalnica ima pravico uveljavljati
povračilo v primerih iz tretjega odstavka tega člena največ v znesku 12.000 eurov. V
primeru iz 5. točke tretjega odstavka tega člena zavarovalnica uveljavlja
povračilo v celoti.
8. člen
Zavarovalnice in Združenje obdelujejo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za obravnavanje odškodninskih zahtevkov, ki izvirajo iz zavarovanj, obveznih po
tem zakonu ali po Uredbi 785/2004/ES, v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih
podatkov, in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s
področja zavarovanja.
Zavarovalnice in Združenje vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo:
1. zbirko
podatkov o zavarovancih;
2. zbirko
podatkov o škodnih dogodkih;
3. zbirko
podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.
V zbirki podatkov iz 1. točke drugega
odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime
in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče zavarovanca,
enotna matična številka občana in davčna številka;
2. ime
zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja, zavarovalni predmet in
zavarovalno kritje.
V zbirki podatkov iz 2. točke drugega
odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime
in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče,
državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič;
2. kazniva
dejanja in prekrški v zvezi s škodnim dogodkom;
3. vrsta
škodnega dogodka;
4. kraj,
čas in potek škodnega dogodka;
5. opis
škode v škodnem dogodku.
V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka
tega člena se zbirajo naslednji podatki:
1. ime
in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče zavarovanca,
za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje, in oškodovanca;
2. predhodne
poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in
posledice za oškodovanca;
3. dohodki
zavarovanca in oškodovanca;
4. upokojitve
(redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti;
5. stroški
za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke;
6. prekrški
po zakonu, ki ureja varnost v cestnem prometu, kazniva dejanja zoper varnost
cestnega prometa ter kazniva dejanja goljufije na področju zavarovalništva.
Osebni podatki iz tretjega, četrtega in
petega odstavka tega člena se zbirajo na naslednji
način:
1. neposredno
od posameznika, na katerega se nanašajo;
2. od
drugih oseb (prič škodnega dogodka);
3. podatki
iz tretjega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov
posameznih zavarovalnic in Združenja ter iz evidence registriranih prometnih
sredstev in iz centralnega registra prebivalstva, ki jih vodi ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, ali iz zbirk podatkov Davčne uprave Republike
Slovenije. Zavarovalnice in Združenje lahko podatke iz tega odstavka
uporabljajo zgolj za namen, za katerega so bili podatki pridobljeni;
4. podatki
iz 1., 3., 4. in 5. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz
zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve;
5. podatki
iz 2. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk
pravosodnih organov ter ministrstva, pristojnega za pravosodje, in sicer iz
kazenske evidence ali evidence pravnomočnih sodb ali sklepov o prekrških ter
skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu;
6. podatki
iz petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi:
- podatki iz 2. in 5. točke iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov;
- podatki iz 3. točke iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo občin;
- podatki iz 4. točke iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje;
- podatki iz 6. točke petega odstavka se zbirajo iz zbirk
ministrstva, pristojnega za pravosodje in notranje zadeve, ter prekrškovnih
organov, ki obravnavajo prekrške s področja prometa, in sicer iz evidence
pravnomočnih sodb ali sklepov o prekrških, skupne evidence kazenskih točk v
cestnem prometu ali iz kazenske evidence.
Kadar zavarovalnica oziroma Združenje zbira podatke o posamezniku iz že obstoječih zbirk podatkov, o tem
ni dolžna predhodno obvestiti posameznika, na katerega
se podatki nanašajo.
Organi, organizacije in posamezniki, ki
imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, morajo te podatke
na zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Združenju. Zavarovalnice ali Združenje pa lahko brez
posebne zahteve pridobijo podatke oziroma zbirke podatkov o prometnih nesrečah
z vpogledom v elektronske zapisnike policije o prometnih nesrečah, pri čemer
mora biti zagotovljena možnost preverjanja pravne podlage in namena
posredovanja osebnih podatkov, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko
varstvo posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov.
Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega
člena se shranjujejo deset let po prenehanju
zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka škodnega dogodka pa deset let po koncu obdelave škodnega dogodka. Podatki iz 2. in 3. točke
drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let
po koncu obdelave škodnega dogodka. Po preteku roka za shranjevanje se podatki
iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena zbrišejo.
Ne glede na prejšnji odstavek se podatki iz
2. točke četrtega odstavka in 6. točke petega odstavka tega člena shranjujejo
ob upoštevanju rokov, ki so določeni za zakonsko in sodno rehabilitacijo v
Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo).
Zavarovalnice in Združenje lahko podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena
posredujejo tuji zavarovalnici ali tujemu zavarovalnemu biroju, če je bil v
nesreči udeležen tuj državljan.
Zavarovalnice pridobivajo podatke za
sklepanje in izvajanje zavarovanj v skladu s 5. členom tega zakona preko
neposredne povezave informacijskih sistemov z evidenco registriranih vozil, ki
jo vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Za sklepanje in izvajanje
zavarovanj se zavarovalnicam preko Združenja posredujejo vsi podatki, ki se
vodijo v evidenci registriranih vozil.
8.a člen
Denarni zneski iz 7., 12. in 33.b člena tega zakona se spremenijo vsakih pet let upoštevajoč evropski indeks cen
življenjskih potrebščin, ki ga predpisuje Uredba Sveta (ES) št. 2494/95 z dne
23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (UL
L št. 257 z dne 27. 10. 1995, str. 1). Denarni zneski se spremenijo za
odstotno razliko, ki jo za petletno obdobje od zadnje spremembe teh zneskov določa
evropski indeks cen življenjskih potrebščin, kakršnega objavlja Statistični
urad Evropskih skupnosti.
Denarne zneske, spremenjenje v skladu s
prejšnjim odstavkom, objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Način spremembe zavarovalne vsote iz 33.b
člena tega zakona velja tudi za neizkoriščeni del zavarovalne vsote.
8.b člen
Oškodovanec ali njegov pravni zastopnik
lahko za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov in zahtevkov iz zavarovanja
potnikov v javnem prometu na podlagi pisne zahteve pridobi podatke o nesreči iz
zbirke elektronskih zapisnikov policije o prometnih nesrečah.
II. ZAVAROVANJE POTNIKOV V JAVNEM PROMETU PROTI POSLEDICAM
NESREČE
9. člen
Lastniki prometnih sredstev, ki se uporabljajo za prevoz potnikov v javnem prometu, morajo skleniti
pogodbo o zavarovanju potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče.
Pogodbo iz prvega odstavka tega člena
morajo skleniti lastniki:
1. avtobusov,
s katerimi se opravlja javni prevoz v domačem in mednarodnem linijskem ali
izvenlinijskem - prostem prometu;
2. avtobusov,
s katerimi se opravlja prevoz na delo in z dela ter avtobusov turističnih
organizacij za prevoz turistov;
3. taksi
vozil;
4. tirnih
prometnih sredstev za prevoz potnikov;
5. plovil,
s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov po morju in notranjih vodah na
rednih in posebnih linijah ali z izrednimi prevozi;
6. drugih
prometnih sredstev, ne glede na vrsto pogona, s katerimi se opravlja javni
prevoz proti plačilu.
V primeru, da lastnik prometnega sredstva
in prevoznik nista ista oseba, mora pogodbo iz prvega odstavka tega
člena skleniti prevoznik.
10. člen
Za potnika v javnem prometu se šteje oseba,
ki potuje v katerem od prometnih sredstev iz 9. člena
tega zakona, ne glede na to, ali ima za potovanje veljavno vozovnico ali ne,
kakor tudi oseba, ki ima pravico do brezplačne vožnje, razen oseb, ki so
zaposlene na prometnem sredstvu.
Za potnika se šteje tudi oseba, ki vstopa v
prometno sredstvo ali med potovanjem ali po njem
izstopa iz njega, kakor tudi oseba, ki je pred vstopom ali po izstopu poškodovana
zaradi obratovanja prometnega sredstva.
11. člen
Potnik v javnem prometu oziroma upravičenec
v primeru potnikove smrti ima pravico zahtevati plačilo zavarovalnine
neposredno od zavarovalnice. Njena obveznost se določa v skladu z določili
zavarovalne pogodbe, sklenjene na podlagi zavarovalnih pogojev za nezgodno
zavarovanje. Obveznost je omejena z zavarovalnimi vsotami, ki veljajo na dan
zavarovalnega primera, če niso v zavarovalni pogodbi dogovorjene višje vsote.
12. člen
Najnižje zavarovalne vsote, na katere mora
biti sklenjeno zavarovanje potnikov v javnem prometu, so:
-
za primer smrti 4.200 eurov;
-
za primer trajne izgube splošne zmožnosti (invalidnosti) 8.400
eurov;
-
za primer začasne nezmožnosti za delo za povračilo izgubljenega dohodka
in nujno potrebnih stroškov zdravljenja 2.100 eurov.
13. člen
Če je potnik ali drugi upravičenec utrpel
večjo škodo, kot je znašala zavarovalnina, ki jo je prejel iz tega zavarovanja,
ima proti osebi, ki je odgovorna za škodni dogodek, ali njeni odgovornostni zavarovalnici, pravico le do odškodninskega zahtevka za preostanek pravno priznane škode. Potniku ali drugemu
upravičencu, kateremu je odgovorna oseba ali njena zavarovalnica povrnila vso
škodo, ugasne pravica do zavarovalnine iz zavarovanja potnikov v javnem prometu
do višine izplačane odškodnine.
14. člen
Če lastnik ni sklenil zavarovanja potnikov
po tem zakonu, odgovarja za plačilo zavarovalnine potniku ali drugemu
upravičencu Združenje v skladu z zavarovalnimi pogoji,
po katerih sklepajo ta zavarovanja zavarovalnice. Združenje ima od lastnika nezavarovanega prometnega sredstva pravico zahtevati povračilo izplačane zavarovalnine z zamudnimi
obrestmi in stroški.
III. ZAVAROVANJE LASTNIKA VOZILA PROTI ODGOVORNOSTI ZA ŠKODO,
POVZROČENO TRETJIM OSEBAM
15. člen
Lastnik vozila mora skleniti pogodbo o
zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim
osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in
poškodovanja stvari (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje avtomobilske odgovornosti),
razen proti odgovornosti za škodo na stvareh, ki jih je sprejel v prevoz. Zavarovanje avtomobilske odgovornosti pri
uporabi vozil, registriranih v Republiki Sloveniji, mora biti sklenjeno v
skladu z določbami tega zakona.
16. člen
Vozila po tem zakonu so vozila za prevoz
oseb, za prevoz stvari in za vleko ter delovna vozila in traktorji, ki morajo
imeti po predpisih o registraciji prometno dovoljenje.
Registracija se lahko opravi in izda
prometno dovoljenje oziroma druga ustrezna listina, ki se zahteva po zakonu, ki
ureja varnost cestnega prometa, po predložitvi dokaza o sklenjeni zavarovalni
pogodbi za zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Zavarovanje mora biti
sklenjeno tudi pred izdajo preizkusnih tablic za čas njihove veljavnosti.
Zavarovalnica ali Združenje mora takoj ob
sklenitvi zavarovalne pogodbe za zavarovanje avtomobilske odgovornosti o tem
obvestiti organ, pristojen za vodenje evidence registriranih vozil.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora
vsebovati naslednje podatke:
-
naziv zavarovalnice, pri kateri je sklenjena zavarovalna pogodba;
-
ime in priimek oziroma firma, naziv, datum in kraj rojstva, naslov
stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža zavarovanca;
-
registrsko označbo, vrsto, znamko, tip, leto izdelave, številko šasije
oziroma karoserije, moč in prostornino motorja, število sedežev in stojišč
vozila;
-
številko zavarovalne police, ki krije zavarovanje avtomobilske
odgovornosti.
Način obveščanja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
Določbe tega zakona o zavarovanju
avtomobilske odgovornosti se nanašajo tudi na vozila oboroženih sil, ki se
uporabljajo v cestnem prometu.
17. člen
Pravice do odškodnine iz zavarovanja
avtomobilske odgovornosti nimajo:
1. voznik
vozila, s katerim je bila povzročena škoda;
2. zavarovalec,
lastnik, solastnik in skupni lastnik vozila, s katerim je bila povzročena
škoda, in sicer za škodo na stvareh;
3. oškodovanci,
katerim je škoda nastala:
- zaradi uporabe vozila na športnih prireditvah, za katere so bila
izdana uradna dovoljenja, pri katerih je pomembno, da se doseže največja
hitrost ali pri vadbenih vožnjah;
- zaradi delovanja jedrske energije, nastale med prevozom jedrskega
materiala;
- zaradi vojnih operacij, uporov ali terorističnih dejanj, pri čemer
mora zavarovalnica dokazati, da je škodo povzročil tak dogodek.
18. člen
Z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti so
kriti tudi odškodninski zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za stroške zdravljenja in druge nujne stroške, nastale v
skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, ter za
sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se
določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost
poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine,
vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do
višine zavarovalne vsote.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so kriti
tudi subrogacijski zahtevki zavarovalnic za izplačane stroške iz dodatnega
zdravstvenega zavarovanja.
Kritje zahtevkov po prvem in drugem
odstavku tega člena se nanaša na izplačane stroške osebe, kateri mora
zavarovalnica na podlagi tega zakona povrniti škodo in sicer v deležu
odškodninske odgovornosti svojega zavarovanca.
Ne glede na določbo prvega in tretjega
odstavka tega člena so zavarovalnice dolžne plačati Zavodu za zdravstveno
zavarovanje Slovenije vnaprejšnjo pavšalno odškodnino za škodo, ki nastane
zavodu zaradi smrti ali poškodb zavarovanih oseb v prometnih nesrečah.
Vnaprejšnja pavšalna odškodnina iz
prejšnjega odstavka znaša 8,5 % od obračunane kosmate zavarovalne premije za obvezno avtomobilsko
zavarovanje.
Zavarovalnice plačajo pavšalno odškodnino
iz prejšnjega odstavka Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje
do 15. v mesecu, za zavarovalne premije, ki so bile obračunane v predhodnem
mesecu.
S plačilom vnaprejšnje pavšalne odškodnine
iz prejšnjega odstavka se šteje za poravnano vsa škoda, ki nastane Zavodu za
zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi smrti ali poškodb zavarovanih oseb v
prometnih nesrečah.
19. člen
Obveznost zavarovalnice iz zavarovanja
avtomobilske odgovornosti je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan
škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota. Najnižja
zavarovalna vsota, na katero mora biti sklenjeno zavarovanje avtomobilske
odgovornosti, znaša:
a) za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki
izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev,
5.000.000 eurov,
b) za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari, ki izvira iz
posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev, 1.000.000 eurov.
Ob spremembi zavarovalnih vsot iz člena 1
Druge direktive Sveta 84/5/EGS, ki jih Evropska komisija objavi v Uradnem listu
Evropske unije, Vlada Republike Slovenije skladno s tem spremeni najnižje
zavarovalne vsote iz prejšnjega odstavka in jih objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Način spremembe zavarovalnih vsot v primeru
iz prejšnjega odstavka velja tudi za neizkoriščene dele zavarovalnih vsot.
20. člen
Oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode,
ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice.
Zavarovalnica odgovarja za škodo do višine
zavarovalne vsote nerazdelno skupaj z ostalimi odgovornimi osebami.
20.a člen
Zavarovalnica mora najkasneje v treh
mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek:
-
če odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, dati
utemeljeno ponudbo za odškodnino,
-
če je odgovornost sporna ali ni bila natančno ugotovljena oziroma če
škoda ni bila v celoti ocenjena, dati utemeljen odgovor na odškodninski
zahtevek.
Če zavarovalnica v primeru iz prve alinee
prejšnjega odstavka ne predloži ponudbe najkasneje v treh mesecih od dneva, ko
je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek, pride v zamudo.
Oškodovanec, ki zahteva povrnitev škode iz
42.a člena, lahko sproži pravne postopke proti tuji odgovornostni zavarovalnici
v državi svojega stalnega prebivališča oziroma sedeža.
21. člen
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije
tudi škodo, povzročeno z vozilom, ki ga je uporabljala nepooblaščena oseba.
Zavarovalnica, ki v primeru iz prejšnjega
odstavka povrne škodo, vstopi v pravice oškodovanca nasproti osebi, ki je
odgovorna za škodo, in sicer do višine
izplačane odškodnine z obrestmi in stroški.
Za škodo, ki jo povzroči priklopno vozilo,
dokler je speto z motornim vozilom in potem, ko ločeno od motornega vozila
učinkuje v funkcionalni povezanosti z njim, oškodovancu solidarno odgovarjata
lastnik motornega vozila in priklopnega vozila. Oškodovanec lahko zahteva
povrnitev škode od odgovornostne zavarovalnice motornega vozila ali priklopnega
vozila.
22. člen
Če se med trajanjem zavarovanja spremeni
lastnik vozila, zavarovalna pogodba preneha veljati, ko novi lastnik vozila sklene
pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti. To pogodbo mora novi lastnik
skleniti najkasneje pred registracijo vozila na svoje ime. Prejšnjemu lastniku
se vrne sorazmerni del neizkoriščene premije, če iz tega zavarovanja ni bila
izplačana odškodnina.
23. člen
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije
tudi škodo, ki je bila povzročena na ozemlju držav članic Evropskih skupnosti,
ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice EU)
in držav, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega
sporazuma ali Splošnih pravil, in sicer brez plačila dodatne premije.
Odgovornostna zavarovalnica mora škodo, ki
je bila povzročena v državah članicah EU in državah, katerih nacionalni
zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega sporazuma ali Splošnih pravil,
plačati do višine, določene s predpisi o zavarovanju avtomobilske odgovornosti
tiste države, v kateri je nastal škodni dogodek. Če so najnižje zavarovalne
vsote v tej državi nižje od vsot iz 19. člena tega zakona, je odgovornostna
zavarovalnica dolžna povrniti škodo do vsot iz 19. člena tega zakona.
Za škodo, ki jo povzroči voznik
nezavarovanega vozila, ki izvira iz ozemlja Republike Slovenije, na ozemlju
držav članic EU ali držav, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik
Multilateralnega sporazuma, ali države, v kateri
nadomešča veljavno mednarodno listino o sklenitvi zavarovanja avtomobilske
odgovornosti registrska tablica, odgovarja Združenje s sredstvi škodnega sklada
v skladu s sklenjenimi mednarodnimi sporazumi.
Združenje odgovarja s sredstvi škodnega
sklada za plačilo škod, ki jih v državah članicah EU in državah, katerih
nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega sporazuma ali
Splošnih pravil, povzročijo vozniki vozil, zavarovanih pri zavarovalnici,
ki je registrirana za sklepanje zavarovanj, ki so po tem zakonu obvezna,
kolikor članica Združenja ni izpolnila svoje obveznosti na podlagi sklenjenega
zavarovanja.
Ozemlje, iz katerega izvira vozilo, pomeni:
-
ozemlje države, katere registrsko tablico ima vozilo, ne glede na to,
ali je ta tablica stalna ali začasna, ali,
-
če vozilo ne potrebuje registrske tablice, pa vozilo nosi označbo o
sklenjenem zavarovanju oziroma drugo označbo, ki je analogna registrski
tablici, ozemlje države, kjer je bila označba izdana,
-
če vozilo ne potrebuje registrske tablice niti druge analogne označbe,
ozemlje države, kjer ima stalno prebivališče uporabnik vozila,
-
če vozilo nima registrske tablice ali ima registrsko tablico, ki ne
ustreza ali ne ustreza več vozilu, in je bilo udeleženo v nesreči, ozemlje
države, v kateri se je nesreča zgodila.
Ne glede na drugi odstavek 6. člena
ZZavar se lahko za državo članico, v kateri zavarovanje krije nevarnost, v
primeru, če je vozilo odposlano iz ene države članice EU v drugo, v tridesetih
dneh od dneva, ko je kupec prevzel vozilo, šteje tudi država članica, v katero
je bilo vozilo odposlano, ne glede na to ali je bilo vozilo v tej državi
članici tudi registrirano.
24. člen
Voznik vozila, za katero mora biti po tem
zakonu sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti in ki izvira z ozemlja
države, katere nacionalni zavarovalni biro ni podpisnik Multilateralnega
sporazuma, mora pred vstopom v Republiko Slovenijo pokazati veljavno mednarodno
listino o sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki velja za območje
držav članic EU.
Pri vozilih, ki izvirajo iz ozemlja države,
katere nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega sporazuma,
nadomešča mednarodno listino registrska tablica.
Mednarodne listine, ki se štejejo za
veljavne, določi Združenje v skladu s sklenjenimi mednarodnimi sporazumi.
25. člen
Če voznik vozila, ki izvira iz ozemlja
države, katere nacionalni zavarovalni biro ni podpisnik Multilateralnega
sporazuma, ob vstopu v Republiko Slovenijo ne pokaže veljavne mednarodne
listine o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, mora tako
zavarovanje, z veljavnostjo za čas bivanja v državah članicah EU, vendar ne za
manj kot 15 dni, skleniti pri zavarovalnici, ki je registrirana za sklepanje
zavarovanj, ki so po tem zakonu obvezna. Če voznik te obveznosti ne opravi pred
vstopom v državo, se ga z vozilom na meji zavrne.
Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti
voznikov vozil s tujo registracijo po tem in prejšnjem členu izvaja policija. Kadar vozila, ki izvirajo iz ozemlja
druge države članice EU ali tretje države, vstopajo v Republiko Slovenijo iz
ozemlja druge države članice, policija izvaja nadzor z nesistematičnim
preverjanjem, ki ni usmerjeno izključno v preverjanje zavarovanja avtomobilske
odgovornosti.
Če policija pri nadzoru v državi ugotovi,
da voznik nima veljavne mednarodne listine ali potrdila o sklenjenem
zavarovanju pri zavarovalnici, ki je registrirana za sklepanje zavarovanj, ki
so po tem zakonu obvezna, ukrepa po določilih 3. člena tega zakona.
26. člen
Za škodo na ozemlju Republike Slovenije, ki
je povzročena z vozilom, ki izvira iz držav članic EU in držav, katerih
nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega sporazuma ali
Splošnih pravil, odgovarja Združenje. To lahko za obravnavanje
odškodninskih zahtevkov pooblasti eno od zavarovalnic, svojih članic.
Kadar članica Združenja, ki je obravnavala
škodo za tujo odgovornostno zavarovalnico na podlagi
sklenjenih mednarodnih sporazumov, ne dobi povrnjenih
sredstev, do katerih je po mednarodnih sporazumih upravičena, povrne ta
sredstva članici Združenje iz škodnega sklada, na način, ki ga določi
Združenje.
27. člen
Oškodovanec, ki mu je bila povzročena škoda
v Republiki Sloveniji z uporabo vozila, ki izvira iz države članice EU oziroma
države, katere nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega
sporazuma ali Splošnih pravil (v nadaljnjem besedilu: vozilo, ki izvira iz tuje
države), lahko odškodninski zahtevek za povrnitev škode vloži pri Združenju ali
pri zavarovalnici, članici Združenja, ki je korespondent za obravnavanje
odškodninskih zahtevkov tuje odgovornostne zavarovalnice.
Združenje oziroma korespondent za
obravnavanje odškodninskih zahtevkov tuje odgovornostne zavarovalnice mora v
treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek:
-
če odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, dati
utemeljeno ponudbo za odškodnino,
-
če je odgovornost sporna ali ni bila natančno ugotovljena oziroma če
škoda ni bila v celoti ocenjena, dati utemeljen odgovor na odškodninski
zahtevek.
Če Združenje oziroma korespondent za
obravnavanje odškodninskih zahtevkov tuje odgovornostne zavarovalnice v primeru
iz prve alinee prejšnjega odstavka ne predloži ponudbe v treh mesecih od dneva,
ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek, pride v zamudo.
Če o odškodninskem zahtevku ni odločeno v
treh mesecih po vložitvi, lahko oškodovanec vloži tožbo proti Združenju.
28. člen
Za škodo, ki jo povzroči voznik vozila,ki
izvira iz tuje države, za katero je bilo sklenjeno
zavarovanje ob vstopu v Republiko Slovenijo pri zavarovalnici, članici Združenja, odgovarja zavarovalnica, pri kateri je bilo zavarovanje
sklenjeno.
29. člen
Za škodo, ki jo povzroči voznik vozila, ki
izvira iz tujine, ki ni zavarovano ali vozilo pripada osebi iz druge države
članice EU, za katero velja izjema glede obveznosti zavarovanja avtomobilske
odgovornosti, odgovarja Združenje s sredstvi škodnega sklada.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima škodni
sklad, ki je poravnal škodo oškodovancu, pravico uveljavljati povračilo
izplačanih zneskov in stroškov od pristojnega tujega škodnega sklada, skladno s
sklenjenimi mednarodnimi sporazumi.
29.a člen
Zavarovalnica države članice EU, ki
namerava v Republiki Sloveniji neposredno opravljati zavarovalne posle
zavarovanja avtomobilske odgovornosti, mora imenovati pooblaščenca, ki ima
sedež ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Ime in naslov pooblaščenca
mora sporočiti Agenciji in informacijskemu centru pri Združenju.
Pooblaščenec iz prejšnjega odstavka v imenu
in za račun zavarovalnice države članice EU zbira informacije in sprejema
ukrepe, potrebne za reševanje odškodninskih zahtevkov, in izvrši ustrezno plačilo odškodnin iz naslova teh zavarovalnih
pogodb, ki krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji.
Pooblaščenec mora biti sposoben obravnavati
odškodninske zahtevke v slovenskem jeziku.
IV. ZAVAROVANJE LASTNIKA ZRAKOPLOVA PROTI ODGOVORNOSTI ZA
ŠKODO, POVZROČENO POTNIKOM, PRTLJAGI, TOVORU IN TRETJIM OSEBAM
30. člen
Lastnik zrakoplova mora skleniti pogodbo o
zavarovanju odgovornosti za škodo, povzročeno potnikom, prtljagi, tovoru in
tretjim osebam, ki jo povzroči zrakoplov, registriran v Republiki Sloveniji, v
letu ali na tleh, v skladu z določbami tega zakona in Uredbo 785/2004/ES.
Pogodbo o zavarovanju iz prejšnjega
odstavka sklene lastnik zrakoplova glede na dovoljene komercialne letalske
dejavnosti letalskega prevoznika ali operatorja zrakoplova oziroma glede na
dovoljene nekomercialne letalske aktivnosti operatorja zrakoplova v času
izvedbe leta. Pri tem se glede potnikov upošteva certificirano oziroma
dovoljeno število potniških sedežev, glede tovora pa certificirana oziroma
dovoljena masa koristnega tovora za posamezen zrakoplov, kolikor odbor iz
9. člena Uredbe 785/2004/ES ne odloči drugače. Smiselno enako se upošteva
mnenje Komisije Evropske unije, dano v zvezi z izvajanjem navedene uredbe.
Obveznost zavarovanja odgovornosti v skladu
z Uredbo 785/2004/ES velja tudi za letalskega prevoznika in operatorja tujega
zrakoplova, ki prihaja v zračni prostor Republike Slovenije.
Obveznost iz prvega odstavka tega člena ne
velja za zrakoplove oboroženih sil Republike Slovenije in za druge državne
zrakoplove ter za naprave, za katere se ne uporablja Uredba 785/2004/ES.
V dokazilu o zavarovanju iz prvega odstavka
5. člena Uredbe 785/2004/ES mora zavarovalnica navesti tudi, katera zavarovanja
so zajeta in v kakšnem obsegu ter da je zavarovanje sklenjeno v skladu z
navedeno uredbo.
31. člen
Obveznost zavarovalnice iz zavarovanja
odgovornosti po 30. členu tega zakona je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno
na dan škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota.
Najnižja zavarovalna vsota iz posameznega
škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev, na katero mora biti
sklenjeno zavarovanje iz tega poglavja, je določena z Uredbo 785/2004/ES.
V zvezi z izvajanjem prvega odstavka
6. člena Uredbe 785/2004/ES je za nekomercialne operacije zrakoplovov z
MTOM, ki znaša 2700 kg ali manj, določena najnižja zavarovalna vsota za
zavarovanje odgovornosti do potnikov, in sicer v višini, ki ne sme biti nižja
od 100.000 SDR za posameznega potnika.
32. člen
Če je škoda povzročena z nezavarovanim
zrakoplovom, za katerega velja obvezno zavarovanje po tem zakonu ali Uredbi
785/2004/ES, razen pri zavarovanju odgovornosti za škodo, povzročeno tovoru,
odgovarja Združenje tako, kakor bi odgovarjala zavarovalnica, če bi bilo
sklenjeno zavarovanje, in sicer največ do zavarovalne vsote, ki je bila predpisana
na dan škodnega dogodka.
Združenje ne odgovarja za škodo, ki jo
povzroči neznani zrakoplov ali druga letalna naprava.
33. člen
Za škode, ki jih povzročijo nezavarovani
zrakoplovi ali druge letalne naprave, se uporabljata določbi
40. in 41. člena tega zakona.
IV.a ZAVAROVANJE LASTNIKA ČOLNA PROTI ODGOVORNOSTI ZA ŠKODO,
POVZROČENO TRETJIM OSEBAM
33.a člen
Lastnik čolna oziroma uporabnik čolna na
motorni pogon z močjo večjo kot 3.7 kW, ki je vpisan v vpisnik morskih čolnov,
ki ga vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, mora skleniti pogodbo o
zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo čolna povzroči tretjim
osebam zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja (v nadaljnjem
besedilu: zavarovanje odgovornosti za škodo povzročeno tretjim osebam z uporabo
čolna), razen proti odgovornosti za škodo na stvareh, ki jih je sprejel v
prevoz.
Zahtevi za vpis čolna v vpisnik morskih čolnov
je potrebno priložiti dokaz o sklenjeni zavarovalni pogodbi, ki mora biti
sklenjena za najmanj toliko časa, kolikor bo veljalo dovoljenje za plovbo. (prenehal
veljati)
Osebe, ki se prevažajo s čolnom, se ne
štejejo za tretje osebe po tem zakonu.
Lastnik tujega čolna, ki prihaja v
teritorialno morje ali notranje morske vode Republike Slovenije, mora imeti
sklenjeno veljavno zavarovalno pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škode iz
prvega odstavka tega člena, če ni dana druga varščina za povrnitev škode ali če
z mednarodno pogodbo ni drugače določeno.
Obveznost iz prvega odstavka tega člena ne
velja za čolne oboroženih sil Republike Slovenije.
33.b člen
Obveznost zavarovalnice iz zavarovanja
odgovornosti po prejšnjem členu je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan
škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota.
Najnižja zavarovalna vsota za škode iz
posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev, na katero mora
biti sklenjeno zavarovanje, znaša 210.000 eurov.
33.c člen
Združenje ne odgovarja za škodo, ki je
povzročena z neznanim čolnom.
33.č člen
Za škode, ki so povzročene z nezavarovanim
čolnom, se uporabljata določbi 40. in 41. člena tega zakona.
33.d člen
Za zavarovanje odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam z uporabo čolna, se smiselno uporabljajo določbe 17., 20. in 22. člena tega zakona.
V. ŠKODNI SKLAD
34. člen
Za plačilo škod, ki jih oškodovancem
povzročijo vozniki nezavarovanih in neznanih vozil, nezavarovanih zrakoplovov
ali drugih letalnih naprav in nezavarovanih čolnov, se pri Združenju ustanovi
škodni sklad. Iz škodnega sklada se plačujejo tudi zavarovalnine potnikom v
javnem prometu zaradi posledic nesreče, če lastnik javnega prometnega sredstva
ni sklenil zavarovalne pogodbe.
Odškodnina se iz sredstev škodnega sklada
izplača tudi v primeru, ko je bil uveden stečajni postopek nad zavarovalnico,
ki je dolžna plačati odškodnino. V tem primeru se iz sredstev škodnega sklada
izplača le tisti del odškodnine, ki ni bil izplačan iz stečajne mase
zavarovalnice.
35. člen
V škodni sklad, namenjen za plačilo
obveznosti iz prejšnjega člena, plačujejo prispevek vse zavarovalnice, ki so
registrirane za sklepanje zavarovanj, obveznih po tem zakonu. Višino najnižjih
začetnih sredstev sklada določi minister, pristojen za finance, nato pa sklad
dopolnjuje sredstva glede na tekoče potrebe, ki jih Združenje sporoča
zavarovalnicam. Prispevek posamezne zavarovalnice je sorazmeren njenemu deležu
v prejšnjem letu sklenjenih zavarovanj avtomobilske in letalske odgovornosti,
odgovornosti lastnikov čolnov ter zavarovanj potnikov v javnem prometu proti
posledicam nesreče v Republiki Sloveniji. Zavarovalnice so dolžne prispevke
nakazati v 15 dneh po prejemu sporočila Združenja.
36. člen
Za obveznosti iz 34. člena tega zakona
odgovarja Združenje s sredstvi škodnega sklada. Ta
lahko obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepusti
eni od zavarovalnic, ki plačujejo prispevek v sklad. Zavarovalnica ima v tem
primeru pravico zahtevati od Združenja povračilo
stroškov obravnavanja.
37. člen
Oškodovanec, ki mu je bila povzročena škoda, in potnik v javnem prometu, ki je utrpel nesrečo s prometnim
sredstvom iz 34. člena tega zakona, imata pravico vložiti odškodninski zahtevek pri Združenju.
Združenje mora v treh mesecih od dneva, ko
je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek:
-
če odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, dati
utemeljeno ponudbo za odškodnino,
-
če je odgovornost sporna ali ni bila natančno ugotovljena oziroma če
škoda ni bila v celoti ocenjena, dati utemeljen odgovor na odškodninski
zahtevek.
Če Združenje v primeru iz prve alinee
prejšnjega odstavka ne predloži ponudbe v treh mesecih od dneva, ko je
oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek, pride v zamudo.
Oškodovanec ali potnik imata pravico
vložiti proti Združenju tožbo, če odškodnina ali
zavarovalnina ni bila plačana v treh mesecih, ko je
bil odškodninski zahtevek vložen.
V primeru spora med Združenjem in zavarovalnico
glede vprašanja, kdo od njiju je dolžan izplačati odškodnino oškodovancu,
pripade ta dolžnost tistemu, pri katerem je oškodovanec najprej vložil svoj
odškodninski zahtevek. Ta mora oškodovanca poplačati brez odlašanja. V primeru,
ko je kasneje pravnomočno odločeno, da je za izplačilo odškodnine zavezana
nasprotna stranka, ima stranka, ki je poravnala škodo oškodovancu, pravico
uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški.
38. člen
Če povzroči škodo voznik nezavarovanega vozila,
zrakoplova ali druge letalne naprave oziroma čolna ali potnik utrpi nesrečo pri
prevozu z nezavarovanim javnim prometnim sredstvom, odgovarja Združenje tako,
kot bi odgovarjala zavarovalnica, če bi bilo sklenjeno zavarovanje, in sicer
največ do zavarovalne vsote, ki je bila kot najnižja predpisana na dan škodnega
dogodka.
39. člen
Če povzroči škodo voznik neznanega vozila,
odgovarja Združenje za škodo, ki je nastala zaradi
smrti, telesne poškodbe ali telesne okvare, vendar največ do zavarovalne vsote,
ki je bila kot najnižja predpisana na dan škodnega dogodka za zavarovanje
avtomobilske odgovornosti.
Če je Združenje v primeru iz prejšnjega
odstavka kateremukoli oškodovancu iz iste nesreče plačalo odškodnino zaradi
smrti ali hude telesne poškodbe, zaradi katere je bolnišnično zdravljenje
trajalo najmanj pet dni, Združenje odgovarja tudi za škodo, ki je nastala
zaradi uničenja ali poškodovanja stvari, vendar največ do zavarovalne vsote, ki
je bila kot najnižja predpisana za vozila na dan škodnega dogodka, pri čemer
znaša soudeležba oškodovanca pri škodi 500 eurov.
40. člen
Zavodi zdravstvenega, invalidskega in
pokojninskega zavarovanja, zavarovalnice s subrogacijskimi zahtevki, kakor tudi
druge organizacije, ki so neposrednemu oškodovancu kakorkoli povrnile škodo ali
njen del, nimajo pravice do povračilnega zahtevka proti Združenju iz škodnega
sklada, če je škodni dogodek povzročil voznik neznanega ali nezavarovanega
vozila ter nezavarovanega zrakoplova ali druge letalne naprave in
nezavarovanega čolna.
41. člen
Združenje ima pravico izplačano odškodnino
ali zavarovalnino, skupaj z obrestmi in stroški, izterjati od lastnika vozila,
zrakoplova, čolna ter lastnika javnega prometnega sredstva, za katero ta ni sklenil zavarovalne pogodbe po določilih tega zakona ali Uredbe 785/2004/ES in od
povzročitelja škodnega dogodka. Lastnik in povzročitelj škodnega dogodka
odgovarjata Združenju nerazdelno.
42. člen
Če neznano vozilo po izplačilu odškodnine
izsledijo in je lastnik ob škodnem dogodku imel sklenjeno zavarovanje
avtomobilske odgovornosti, ima Združenje pravico od
zavarovalnice, pri kateri je bila sklenjena zavarovalna pogodba, izterjati
izplačano odškodnino skupaj z obrestmi in stroški.
V.a POSEBNOSTI V IZVAJANJU ZAVAROVANJA AVTOMOBILSKE
ODGOVORNOSTI
1. Pooblaščenec za obravnavanje odškodninskih zahtevkov
42.a člen
Pooblaščenec za obravnavanje odškodninskih
zahtevkov iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti (v nadaljnjem
besedilu: pooblaščenec) je oseba, ki v imenu in za račun odgovornostne
zavarovalnice zbira informacije, sprejema ukrepe,
potrebne za reševanje odškodninskih zahtevkov, in
izvrši ustrezno plačilo odškodnine v državi stalnega prebivališča
oziroma sedeža oškodovanca, iz naslova škod:
-
nastalih kot posledica nesreče v državi članici EU, ki ni država
stalnega prebivališča oziroma sedeža oškodovanca, ali v tretjih državah,
katerih nacionalni zavarovalni biro je član sistema zelene karte, brez vpliva
na zakonodajo s področja civilne odgovornosti in mednarodnega zasebnega prava
tretjih držav in
-
povzročenih z uporabo vozil, katerih lastniki so zavarovanje
avtomobilske odgovornosti sklenili pri zavarovalnici iz druge države članice EU
in ta vozila izvirajo iz ozemlja druge države članice EU.
Pooblaščenec mora imeti vsa potrebna
pooblastila, da zastopa zavarovalnico v odnosu do oškodovancev in državnih
organov.
Pooblaščenec mora biti sposoben obravnavati
odškodninske zahtevke v uradnem jeziku države, za katero je imenovan.
Pooblaščenec lahko dela za eno ali več
zavarovalnic.
Ne glede na določbo prvega odstavka
tega člena ima oškodovanec oziroma njegova zavarovalnica
pravico do neposrednega uveljavljanja odškodninskega zahtevka proti
povzročitelju nesreče ali proti odgovornostni zavarovalnici.
Pravne osebe, na katere so na podlagi
zakona prešle oškodovančeve pravice do odškodnine proti povzročitelju nesreče
ali njegovi odgovornostni zavarovalnici, in pravne
osebe iz 18. člena tega zakona niso upravičene do uveljavljanja zahtevkov za
povračilo škode pri pooblaščencu.
42.b člen
Zavarovalnica, ki ima sedež na območju
Republike Slovenije, mora za pridobitev dovoljenja Agencije za opravljanje
poslov zavarovanja avtomobilske odgovornosti imenovati pooblaščence v drugih
državah članicah EU.
Zavarovalnica preko informacijskega centra
pri Združenju obvesti informacijske centre drugih držav članic EU o imenu in
naslovu pooblaščencev.
42.c člen
Sistem imenovanja pooblaščencev v državah
članicah EU ne vpliva na materialno pravo, ki se uporablja pri obravnavanju
konkretnih odškodninskih zahtevkov.
42.č člen
Odgovornostna zavarovalnica ali njen
pooblaščenec mora v treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj
odškodninski zahtevek na odgovornostno zavarovalnico ali na njenega
pooblaščenca:
-
v primeru, če odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena,
dati utemeljeno ponudbo za odškodnino,
-
v primeru, da je odgovornost sporna ali odgovornost ni bila natančno
ugotovljena oziroma če škoda ni bila v celoti ocenjena, dati utemeljen odgovor
na odškodninski zahtevek.
Če zavarovalnica v primeru iz prve alinee
prejšnjega odstavka ne predloži ponudbe v treh mesecih od dneva, ko je
oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek na odgovornostno zavarovalnico
ali na njenega pooblaščenca, pride le‑ta v zamudo.
2. Informacijski center
42.d člen
Za učinkovitejše uveljavljanje odškodninskih
zahtevkov iz naslova škod, nastalih v nesrečah z uporabo vozil, se v okviru
Združenja oblikuje informacijski center.
42.e člen
Informacijski center iz prejšnjega člena:
1. zbira
podatke in vodi register podatkov,
2. posreduje
podatke iz registra iz prejšnje točke,
3. nudi
pomoč oškodovancem pri pridobivanju podatkov iz registra iz 1. točke tega
odstavka in pri pridobivanju podatkov iz registrov informacijskih centrov
drugih držav članic EU.
Register iz 1. točke prejšnjega odstavka
vsebuje podatke o:
1. registrskih
označbah registrskih tablic, vrstah, znamkah, tipih, številkah šasij oziroma
karoserij vozil, registriranih v Republiki Sloveniji,
2. številkah
zavarovalnih polic, ki krijejo zavarovanje avtomobilske odgovornosti vozil iz
prejšnje točke,
3. trajanju
zavarovalne pogodbe zavarovanja avtomobilske odgovornosti,
4. imenih
in sedežih zavarovalnic, ki nudijo zavarovalno kritje na podlagi zavarovalnih
polic iz prejšnje točke,
5. imenu
in priimku, datumu in kraju rojstva, stalnem in začasnem prebivališču oziroma
imenu in sedežu zavarovanca,
6. imenih
in sedežih oziroma naslovih korespondentov za obravnavanje odškodninskih
zahtevkov, ki so jih imenovale zavarovalnice drugih držav članic EU in držav,
katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega sporazuma ali
Splošnih pravil v Republiki Sloveniji, za obravnavanje odškodninskih zahtevkov
iz 27. člena tega zakona,
7. imenih
in sedežih oziroma naslovih pooblaščencev, ki so jih imenovale zavarovalnice
drugih držav članic EU v Republiki Sloveniji,
8. seznamu
vozil oziroma oseb, za katere v Republiki Sloveniji velja izjema glede
obveznosti zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Navedeni seznam in ime
organa, odgovornega za plačilo odškodnin, se v roku 15 dni sporoči Komisiji EU.
Podatki iz prejšnjega odstavka se zbirajo
iz zbirk podatkov zavarovalnic in evidence registriranih vozil v Republiki
Sloveniji.
Na zahtevo oškodovanca se podatki iz
drugega odstavka tega člena pridobijo tudi iz
registrov informacijskih centrov drugih držav članic EU.
42.f člen
Podatke iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke
drugega odstavka prejšnjega člena hrani informacijski center najmanj sedem let
po odjavi registracije vozila ali po prenehanju zavarovalne police.
42.g člen
Informacijski center zaradi nudenja pomoči
pri pridobivanju podatkov iz 3. točke prvega odstavka 42.e člena tega zakona
sodeluje z informacijskimi centri drugih držav članic EU.
42.h člen
Informacijski center je dolžan oškodovancem
sedem let po nesreči bodisi iz svojega registra bodisi iz registra
informacijskega centra druge države članice EU nemudoma posredovati:
1. ime
in sedež zavarovalnice, ki nudi zavarovalno kritje na podlagi zavarovalne
police vozila, s katerim je bila povzročena nesreča,
2. številko
zavarovalne police iz prejšnje točke in
3. ime
in sedež oziroma naslov pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ki ga je imenovala
zavarovalnica države članice EU, ki nudi zavarovalno kritje na podlagi
zavarovalne police vozila, s katerim je bila povzročena nesreča.
Informacijski center priskrbi oškodovancu
na njegovo zahtevo podatek o imenu in naslovu lastnika ali običajnega voznika
ali registriranega imetnika vozila, če je oškodovanec izkazal pravni interes za
pridobitev takšne informacije. Navedene podatke pridobiva informacijski center
zlasti od zavarovalnice ali iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za
notranje zadeve.
Informacijski center priskrbi oškodovancu
podatek o imenu osebe, ki mu odgovarja za škodo, povzročeno z vozilom, za
katero velja izjema od obveznosti sklenitve zavarovanja avtomobilske
odgovornosti.
42.i člen
Obdelava, shranjevanje, posredovanje in
uporaba podatkov iz tega poglavja, ki imajo naravo osebnih podatkov, morajo potekati skladno z določbami 8. člena tega zakona.
3. Odškodninski urad
42.j člen
V okviru Združenja se oblikuje odškodninski
urad.
Odškodninski urad zagotavlja odškodnine
oškodovancem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji:
-
če je bila nesreča povzročena v drugi državi članici EU oziroma v
tretjih državah, katerih nacionalni zavarovalni biro je član sistema zelene
karte,
-
če je bila škoda povzročena z vozilom, ki je zavarovano v tej državi
članici EU in izvira z njenega ozemlja,
-
le v izjemnih primerih, ko odgovornostna zavarovalnica oziroma njen
pooblaščenec ni izpolnil svojih dolžnosti, določenih s tem zakonom.
Oškodovanci iz prejšnjega odstavka lahko
naslovijo svoj odškodninski zahtevek na odškodninski urad če:
1. v
treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek na
odgovornostno zavarovalnico ali njenega pooblaščenca, odgovornostna
zavarovalnica ali njen pooblaščenec ni rešil njegovega odškodninskega zahtevka,
2. odgovornostna
zavarovalnica v Republiki Sloveniji ni imenovala pooblaščenca; v takšnem
primeru oškodovanec ne sme vložiti odškodninskega zahtevka pri odškodninskem
uradu, kolikor je odškodninski zahtevek uveljavljal že neposredno nasproti
odgovornostni zavarovalnici in je oškodovanec prejel v roku treh mesecev od
vložitve odškodninskega zahtevka od odgovornostne zavarovalnice utemeljen
odgovor.
42.k člen
Odškodninski urad mora o odškodninskem
zahtevku odločiti najkasneje v dveh mesecih od dneva, ko je prejel odškodninski
zahtevek. Odškodninski urad ustavi postopek, če zavarovalnica ali njen
pooblaščenec reši odškodninski zahtevek.
Odškodninski urad o prejemu odškodninskega
zahtevka in o tem, da bo ustrezno ukrepal, nemudoma obvesti:
a) odgovornostno zavarovalnico ali njenega pooblaščenca,
b) odškodninski urad v državi članici EU, v kateri je sedež
zavarovalnice, pri kateri je sklenjena zavarovalna pogodba zavarovanja
avtomobilske odgovornosti,
c) osebo, ki je povzročila nesrečo, kolikor je znana.
42.l člen
Če je oškodovanec iz 42.j člena tega zakona
sprožil sodni postopek neposredno proti odgovornostni zavarovalnici,
odškodninskega zahtevka ne sme nasloviti na odškodninski urad.
Pravne osebe, na katere so na podlagi
zakona prešle oškodovančeve pravice do odškodnine proti povzročitelju nesreče
ali njegovi zavarovalnici, in pravne osebe iz 18.
člena tega zakona niso upravičene do uveljavljanja zahtevkov za povračilo škode
pri odškodninskem uradu.
Če je odškodninski urad oškodovancu iz 42.j
člena tega zakona izplačal odškodnino, ima pravico zahtevati povračilo
izplačane odškodnine od odškodninskega urada tiste države članice EU, pri
katere zavarovalnici je sklenjena zavarovalna pogodba zavarovanja avtomobilske
odgovornosti, skladno s sklenjenimi mednarodnimi sporazumi.
Odškodninski urad je dolžan povrniti
izplačano odškodnino odškodninskemu uradu države članice EU, v kolikor gre za
obveznost iz naslova zavarovalne pogodbe zavarovanja avtomobilske odgovornosti
zavarovalnice, ki ima sedež na območju Republike Slovenije, skladno s
sklenjenimi mednarodnimi sporazumi.
42.m člen
Če se v dveh mesecih od nesreče ne da
ugotoviti odgovornostne zavarovalnice oziroma je škodo povzročilo vozilo, ki pripada osebi iz druge
države članice EU, če za to osebo oziroma vozilo velja izjema glede obveznosti
zavarovanja avtomobilske odgovornosti, lahko oškodovanec iz 42.j člena tega
zakona uveljavlja svoj odškodninski zahtevek pri odškodninskem uradu.
Oškodovanec, ki ima stalno prebivališče
oziroma sedež v Republiki Sloveniji, lahko uveljavlja povračilo škode pri
odškodninskem uradu, kadar ni mogoče identificirati vozila, ki je povzročilo
škodo v drugi državi članici EU.
Odškodninski urad, ki je poravnal škodo
oškodovancu, ima pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov in stroškov,
skladno s sklenjenimi mednarodnimi sporazumi:
1. če
odgovornostne zavarovalnice ni mogoče ugotoviti, pri škodnem skladu v tisti
državi članici EU, s katere ozemlja vozilo izvira,
2. če
ni mogoče identificirati vozila, pri škodnem skladu v tisti državi članici EU,
v kateri se je zgodila nesreča,
3. pri
vozilih iz tretjih držav, pri škodnem skladu v tisti državi članici EU, v
kateri se je zgodila nesreča,
4. če
je škodo povzročilo vozilo, ki pripada osebi iz druge države članice EU, za
katero velja izjema glede obveznosti zavarovanja avtomobilske odgovornosti, pri
škodnem skladu v tisti državi članici EU, s katere ozemlja vozilo izvira.
42.n člen
Odškodninski urad oblikuje sredstva za
izplačilo obveznosti iz 42.j člena tega zakona iz prispevkov zavarovalnic, ki
so registrirane za sklepanje zavarovanj avtomobilske odgovornosti. Višino
najnižjih začetnih sredstev določi Agencija, nato pa odškodninski urad
dopolnjuje sredstva glede na tekoče potrebe, ki jih sporoča zavarovalnicam.
Prispevek posamezne zavarovalnice za začetna sredstva in tekoče potrebe
odškodninskega urada je sorazmeren njenemu deležu v prejšnjem letu sklenjenih
zavarovanj avtomobilske odgovornosti v Republiki Sloveniji.
Zavarovalnice so dolžne prispevke nakazati
v 15 dneh po sprejemu sporočila odškodninskega urada.
Sredstva odškodninskega urada za izplačilo
obveznosti iz 42.j člena tega zakona se vodijo v okviru škodnega sklada
Združenja.
4. Register zavarovalnih primerov
42.o člen
Za zagotavljanje podatkov o škodnem
dogajanju za vozilo zavarovanca, ki zajema obdobje zadnjih petih let, v katerem
ima zavarovanec sklenjeno zavarovalno pogodbo za vozilo, se pri Združenju
ustanovi register zavarovalnih primerov.
Za register zavarovalnih primerov iz
prejšnjega odstavka so zavarovalnice dolžne poslati Združenju vse podatke, ki
so potrebni za zagotavljanje podatkov o škodnem dogajanju iz sklenjenih
zavarovalnih pogodb za posamezno vozilo in zavarovanca.
42.p člen
Potrdilo o škodnem dogajanju za vozilo
zavarovanca iz 42.o člena tega zakona izda zavarovalnica, pri kateri je imel
zavarovanec zadnje sklenjeno zavarovanje, v 15 dneh od dneva prejema pisnega
zahtevka.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
43. člen
Z globo od 25.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje zavarovalnica, če ne sklene zavarovalne
pogodbe v skladu z zakonom, zavarovalnimi pogoji in Uredbo 785/2004/ES
(5. člen).
Z globo od 800 do 4.100 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori dejanje iz
prejšnjega odstavka tega člena.
Če je narava storjenega prekrška iz
prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine
pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa
oziroma njegovega namena okoristiti se, se zavarovalnica kaznuje z globo od
75.000 do 375.000 eurov, odgovorna oseba zavarovalnice pa z globo od 2.400 do
12.300 eurov.
43.a člen
Z globo od 417 do 4.173 eurov se za
prekršek kaznuje zavarovalnica, ki:
1. oškodovancu
v predpisanem roku ne predloži ponudbe iz prve alinee prvega odstavka 20.a
člena tega zakona,
2. oškodovancu
v predpisanem roku ne da odgovora iz druge alinee prvega odstavka 20.a člena
tega zakona.
Z globo 208 eurov se kaznuje odgovorna
oseba zavarovalnice, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 417 do 4.173 eurov se za
prekršek kaznuje Združenje ali zavarovalnica, članica Združenja, ki je korespondent,
ki:
1. oškodovancu
v predpisanem roku ne predloži ponudbe iz prve alinee drugega odstavka
27. člena tega zakona,
2. oškodovancu
v predpisanem roku ne da odgovora iz druge alinee drugega odstavka
27. člena tega zakona.
Z globo 208 eurov se kaznuje odgovorna
oseba Združenja ali zavarovalnice, članice Združenja, ki je korespondent, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 417 do 4.173 eurov se za
prekršek kaznuje Združenje, ki:
1. oškodovancu
v predpisanem roku ne predloži ponudbe iz prve alinee drugega odstavka
37. člena tega zakona,
2. oškodovancu
v predpisanem roku ne da utemeljenega odgovora iz druge alinee drugega odstavka
37. člena tega zakona.
Z globo 208 eurov se kaznuje odgovorna
oseba Združenja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
44. člen
Z globo od 2.086 do 4.172 eurov se za prekršek kaznuje zavarovalnica, če v 15 dneh po sporočilu
Združenja ne nakaže prispevka v škodni sklad (35. člen).
Z globo od 208 do 417 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori dejanje iz
prejšnjega odstavka.
44.a člen
Z globo od 1.251 do 25.037 eurov se za prekršek kaznuje zavarovalnica, ki ne obvesti pristojne
upravne enote oziroma drugega pristojnega organa o prenehanju veljavnosti
zavarovalne pogodbe v skladu s 4. členom tega zakona.
Z globo od 1.251 do 25.037 eurov se za prekršek kaznuje zavarovalnica iz tretjega odstavka
8. člena Uredbe 785/2004/ES, ki ne obvesti ministrstva, pristojnega za
promet, in prometnega inšpektorata o sklenitvi ali prenehanju zavarovalne
pogodbe glede zavarovanj v letalstvu (četrti, peti in sedmi odstavek
4. člena).
Z globo od 417 do 1.251 eurov se kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori prekršek iz
prejšnjih odstavkov tega člena.
44.b člen
Z globo od 12.518 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje zavarovalnica, ki ne obvesti Agencije o
novih ali spremenjenih zavarovalnih pogojih v skladu z drugim odstavkom
6. člena tega zakona.
Z globo od 417 do 4.172 eurov se kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
44.c člen
Z globo od 834 do 8.345 eurov se za prekršek kaznuje odgovornostna zavarovalnica, ki:
1. oškodovancu
sama ali po svojem pooblaščencu v državi članici EU ne predloži ponudbe iz prve
alinee prvega odstavka 42.č člena tega zakona v treh mesecih od dneva, ko je
oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek na odgovornostno zavarovalnico
ali na njenega pooblaščenca,
2. oškodovancu
sama ali po svojem pooblaščencu v državi članici EU ne da utemeljenega odgovora
iz druge alinee prvega odstavka 42.č člena tega zakona v treh mesecih od dneva,
ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek na odgovornostno
zavarovalnico ali na njenega pooblaščenca.
Z globo 417 eurov
se kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
44.č člen
Z globo od 2.086 do 4.172 eurov se za
prekršek kaznuje zavarovalnica, če v 15 dneh po sporočilu Združenja ne nakaže
prispevka za odškodninski urad, skladno z 42.n členom tega zakona.
Z globo od 208 do 417 eurov se kaznuje tudi
odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
45. člen
Z globo od 1.251 do 25.037 eurov se za prekršek kaznuje letalski prevoznik ali operator zrakoplova
oziroma oseba iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona, ki je pravna
oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
a) ne zavaruje svoje odgovornosti do potnikov, prtljage, tovora in
tretjih oseb za vsa določena zavarovalna tveganja po Uredbi 785/2004/ES (prvi
odstavek 4. člena Uredbe 785/2004/ES),
b) ne zagotovi, da je v skladu z Uredbo 785/2004/ES zavarovan vsak
let, ne glede na to, ali je zrakoplov, ki se uporablja, njegova last ali ga
uporablja na podlagi pogodbe o leasingu, franšizi, o skupni dejavnosti ali o
skupnih letih z izbranim partnerjem (code sharing flights) ali kateregakoli
drugega podobnega sporazuma (drugi odstavek 4. člena Uredbe 785/2004/ES),
c) sklene zavarovalno pogodbo glede odgovornosti do potnikov, prtljage
ali tovora v komercialnih operacijah z zavarovalno vsoto, ki je nižja od
najnižje določene zavarovalne vsote v skladu z Uredbo 785/2004/ES (6. člen
Uredbe 785/2004/ES),
d) ne zagotovi, da se na zrakoplovu iz 2. člena Uredbe
785/2004/ES na vsakem letu nahaja ustrezno potrdilo o sklenjenem zavarovanju v
skladu z Uredbo 785/2004/ES (8. člen Uredbe 785/2004/ES),
e) na zahtevo prometnega inšpektorja ali druge upravičene osebe za
nadzor ne predloži dokazila o sklenjenem zavarovanju v skladu z Uredbo
785/2004/ES (8. člen Uredbe 785/2004/ES).
Z globo od 625 do 1.251 eurov se kaznuje operator zrakoplova v nekomercialnem zračnem prometu,
ki je fizična oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 417 do 1.251 eurov se kaznuje:
1. odgovorna
oseba letalskega prevoznika oziroma operatorja zrakoplova, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena;
2. vodja
zrakoplova oziroma druga odgovorna oseba, ki jo določi letalski prevoznik ali
operator, če na zahtevo inšpektorja ali druge pooblaščene osebe za nadzor
odkloni predložitev dokazila o sklenjenem ustreznem zavarovanju odgovornosti v
skladu z Uredbo 785/2004/ES (8. člen Uredbe 785/2004/ES);
3. operator
zrakoplova v nekomercialnem zračnem prometu, ki je fizična oseba, če stori
prekršek iz prejšnje točke.
Z globo 625 eurov
se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če kot
lastnik vozila ali čolna ne sklene zavarovanja, ki je po tem zakonu obvezno, in
če tega zavarovanja ne obnavlja (prvi odstavek 2. člena).
Z globo 62 eurov
se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika in odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni
lokalni skupnosti, ki stori dejanje iz prejšnjega
odstavka tega člena.
46. člen
Z globo 500 eurov
se za prekršek kaznuje posameznik, če kot lastnik vozila ali čolna ne sklene
zavarovanja, ki je po tem zakonu obvezno, in če tega zavarovanja ne obnavlja
(prvi odstavek 2. člena).
47. člen
Nadzor nad izvajanjem tega zakona v delu,
ki se nanaša na zavarovalnice, izvaja Agencija za zavarovalni nadzor, nad
izvajanjem drugih določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov pa
izvajajo v delu, ki se nanaša na zavarovanja:
-
v cestnem prometu: inšpektorji za upravne zadeve prometa pri
ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, in Policija;
-
v letalstvu: ministrstvo, pristojno za promet, in prometni inšpektorat;
-
v pomorski plovbi: ministrstvo, pristojno za promet, Uprava Republike
Slovenije za pomorstvo v njegovi sestavi.
Organi iz prejšnjega odstavka izvajajo
nadzor vsak na svojem delovnem področju in v skladu s pooblastili, ki jih imajo
po predpisih, ki urejajo inšpekcijski in upravno strokovni nadzor v letalstvu,
pomorstvu in cestnem prometu.
Organi iz prve in tretje alinee prvega
odstavka tega člena ter prometni inšpektorat in Agencija za zavarovalni nadzor
iz prvega odstavka tega člena odločajo o prekrških za kršitve tega zakona in
Uredbe 785/2004/ES kot prekrškovni organi v skladu z zakonom, ki ureja
prekrške, vsak na svojem področju, ki ga nadzorujejo.
V zvezi z izvajanjem Uredbe 785/2004/ES
imata organa iz druge alinee prvega odstavka tega člena v okviru pooblastil o
izvajanju nadzora po določbah zakona, ki ureja letalstvo, tudi pravico, da:
1. pristojni
inšpektor prometnega inšpektorata:
- prepove vzlet zrakoplova za čas, dokler letalski prevoznik ali
operator zrakoplova prometnemu inšpektoratu in ministrstvu, pristojnemu za
promet, ne predloži dokazila o ustreznem zavarovanju;
- predlaga ministrstvu, pristojnemu za promet, da do predložitve
dokazila o ustreznem zavarovanju umakne, to je odvzame operativno licenco
letalskega prevoznika, spričevalo letalskega prevoznika ali drugo ustrezno
spričevalo, dovoljenje ali posebno dovoljenje, ki se izda letalskemu prevozniku
oziroma operatorju zrakoplova po predpisih o letalstvu, če letalski prevoznik
ali operator zrakoplova več kot enkrat krši določbe Uredbe 785/2004/ES;
2. ministrstvo,
pristojno za promet:
- ne dovoli vzleta zrakoplova, če oceni, da pogoji iz Uredbe
785/2004/ES niso izpolnjeni, dokler zadevni letalski prevoznik ali operator
zrakoplova temu ministrstvu in prometnemu inšpektoratu ne predloži dokazila o
ustreznem zavarovanju (sedmi odstavek 8. člena Uredbe 785/2004/ES);
- začasno oziroma trajno odvzame spričevalo letalskega prevoznika ali
drugo ustrezno spričevalo ali dovoljenje, ki ga je izdalo to ministrstvo
oziroma pristojni organ v njegovi sestavi, če ugotovi, da zavezanec ni ustrezno
zavarovan;
- umakne, to je začasno oziroma trajno odvzame operativno licenco, ki
jo je izdalo to ministrstvo oziroma pristojni organ v njegovi sestavi, če
ugotovi, da zavezanec ni ustrezno zavarovan (peti odstavek 8. člena Uredbe
785/2004/ES);
- zavrne let v slovenskem zračnem prostoru za zrakoplov, za katerega
niso izpolnjeni pogoji glede zavarovanja odgovornosti v skladu z Uredbo
785/2004/ES;
- lahko naloži pristojnemu izvajalcu navigacijskih služb zračnega
prometa, da v postopku sprejema plana letenja od letalskega prevoznika oziroma
operatorja zrakoplova zahteva, da navede tudi ustrezne podatke o zavarovanju v
skladu z Uredbo 785/2004/ES in o tem predloži dokazilo. Kolikor pogoji glede
zavarovanja niso izpolnjeni, ima pristojna služba navigacijskih služb zračnega
prometa pooblastilo, da zavrne vzlet, pristanek oziroma let v slovenskem
zračnem prostoru;
- skladno z drugim odstavkom 10. člena Uredbe 785/2004/ES na
zahtevo Komisije Evropske unije pošlje le-tej podatke o izvajanju Uredbe
785/2004/ES.
Ministrstvo, pristojno za promet, in
prometni inšpektorat se o izrečenih ukrepih in o predložitvi dokazil o
ustreznem zavarovanju iz prejšnjega odstavka tekoče obveščata.
Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni
list RS, št. 70/94)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
Škodni sklad pri Slovenskem zavarovalnem
biroju se oblikuje v 90 dneh po uveljavitvi zakona.
49. člen
Zavarovalnice uskladijo zavarovalne pogoje
z določili tega zakona v 45 dneh po uveljavitvi zakona in jih v istem roku
predložijo ministru za finance v odobritev.
50. člen
Določbe tega zakona o najnižjih
zavarovalnih vsotah se začnejo uporabljati 90. dan po uveljavitvi zakona.
51. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo
uporabljati 83. do 110. člen ter 7. in 8. točka prvega odstavka 117. člena, 1.,
2., 3. in 4. točka prvega odstavka 118. člena in 2. točka 119. člena zakona o
temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št.
17/90 in 82/90).
52. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obveznih
zavarovanjih v prometu– ZOZP-A (Uradni list RS, št. 67/02)
spreminja 48. člen zakona tako, da se glasi:
»48. člen
Škodni sklad pri Združenju se oblikuje v 90 dneh po uveljavitvi zakona.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
Zavarovalnice uskladijo zavarovalne pogoje
z določili tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
39. člen
Z uskladitvijo zavarovalnih pogojev za
zavarovanje potnikov v zračnem prometu z določbami tega zakona, oziroma
najkasneje 6 mesecev po njegovi uveljavitvi, preneha veljati določba 21. člena
zakona o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (Uradni list RS,
št. 12/2000 – v nadaljnjem besedilu: ZOSRL).
Do uskladitve določbe prvega odstavka 138.
člena ZOSRL s 27. členom tega zakona, je odgovornost oseb za škodo iz 130.
člena ZOSRL omejena na zneske, ki so enaki zavarovalnim vsotam iz 27. člena
tega zakona.
40. člen
Določbe 7. člena, prvega odstavka 8. člena,
20. člena, 21. člena, prvega odstavka 22. člena, 23. člena in 25. člena tega
zakona ter določbe, ki se nanašajo na pooblaščenca za obravnavanje
odškodninskih zahtevkov (42.a do 42.č člen zakona), na informacijski center
(42.d do 42.i člen zakona) in na odškodninski urad (42.j do 42.n člen zakona),
začnejo veljati z dnem članstva Republike Slovenije v EU.
41. člen
Združenje ustanovi informacijski center iz
42.d člena zakona najkasneje do 31.12.2002.
42. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih
zavarovanjih v prometu– ZOZP-B (Uradni list RS, št. 13/05)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih
zavarovanjih v prometu– ZOZP-C (Uradni list RS, št. 30/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
V Zakonu o jamstvu Republike Slovenije za
obveznosti domačega prevoznika za kritje škod, nastalih kot posledica vojne
oziroma terorizma in o pogojih jamstva za tuje letalske prevoznike (Uradni list
RS, št. 18/03 – uradno prečiščeno besedilo) se črta 3. člen.
30. člen
Do uskladitve določb Zakona o obligacijskih
in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (Uradni list RS, št. 12/00 in 67/02 –
ZOZP-A; v nadaljnjem besedilu: ZOSRL) z Uredbo 785/2004/ES:
-
predplačilo, določeno v drugem odstavku 22. člena ZOSRL, ne sme
biti manjše od 16.000 SDR po potniku v tolarski protivrednosti;
-
je odgovornost letalskega prevoznika za škodo zaradi izgube ali poškodbe
ročne prtljage iz 30. člena ZOSRL omejena na največ 1.000 SDR v tolarski
protivrednosti na potnika;
-
se za odgovornost letalskega prevoznika za registrirano prtljago iz
35. člena ZOSRL smiselno uporabljajo določbe ZOSRL, ki veljajo za prevoz
ročne prtljage;
-
odgovorna oseba za škodo iz 138. člena ZOSRL odgovarja največ do
zneskov, kot jih določa 7. člen Uredbe št. 785/2004/ES.
31. člen
Zavarovalnice in Združenje dopolnijo zbirke
podatkov s podatki iz petega odstavka 4. člena zakona najkasneje v roku
enega meseca od dneva uveljavitve tega zakona.
Najkasneje v roku osmih dni od izteka roka
iz prejšnjega odstavka zavarovalnice in Združenje z zbirnim obvestilom
obvestijo ministrstvo, pristojno za promet, in prometni inšpektorat o vseh
sklenjenih zavarovanjih v letalstvu.
Do predložitve zbirnega obvestila iz
prejšnjega odstavka zavarovalnice obveščajo ministrstvo, pristojno za promet,
in prometni inšpektorat o sklenjenih zavarovanjih v letalstvu takoj po
sklenitvi in prenehanju, pri čemer pošlje zavarovalnica poziv zavarovancu na
sklenitev ali podaljšanje zavarovanja v vednost tudi ministrstvu, pristojnemu
za promet, in prometnemu inšpektoratu najmanj 15 dni pred iztekom zavarovanja,
ki se sklene po Uredbi 785/2004/ES.
32. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha
veljati Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za
letalske prevoznike in operatorje (Uradni list RS, št. 74/05).
33. člen
Zavarovalnice morajo sklepanje pogodb o
zavarovanju avtomobilske odgovornosti preko svetovnega spleta oziroma interneta
iz 5. člena zakona vzpostaviti tako, da najkasneje do 1. 3. 2007
omogočijo obnovo oziroma podaljšanje obstoječih zavarovanj avtomobilske
odgovornosti pri isti zavarovalnici in najkasneje do 1. 6. 2008 omogočijo
sklepanje zavarovanj avtomobilske odgovornosti pri katerikoli zavarovalnici.
34. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih
zavarovanjih v prometu– ZOZP-D (Uradni list RS, št. 52/07)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
37. člen
Določba prvega odstavka 19. člena
zakona se začne uporabljati 1. januarja 2012.
Najnižja zavarovalna vsota, za katero mora
biti sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, od uveljavitve tega
zakona do 31. decembra 2008, znaša:
-
za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki
izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev
2.500.000 eurov,
-
za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari, ki izvira iz
posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev 500.000 eurov.
Najnižja zavarovalna vsota, za katero mora
biti sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, v obdobju od
1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 znaša:
-
za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki
izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev
3.700.000 eurov,
-
za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari, ki izvira iz
posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev 750.000 eurov.
38. člen
Določbe 20.a člena, drugega in tretjega
odstavka 27. člena in drugega in tretjega odstavka 37. člena zakona
se uporabljajo za nesreče, ki se zgodijo od dneva uveljavitve tega zakona.
39. člen
Podatki v registru zavarovalnih primerov iz
42.o člena zakona se začnejo zbirati in uporabljati z dnem uveljavitve tega
zakona.
40. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni
list RS, št. 40/12)
določa tudi:
»14. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu
225. člen
Peti odstavek 18. člena zakona se začne
uporabljati prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je zakon
uveljavljen.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»VI. DEL
KONČNA DOLOČBA
251. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega
zakonika – PZ-F (Uradni list RS, št. 33/16)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»79. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega
zakonika – PZ-G (Uradni list RS, št. 41/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»10. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.