Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč obsega:

-        Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN (Uradni list RS, št. 75/03 z dne 1. 8. 2003),

-        Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-A (Uradni list RS, št. 98/05 z dne 7. 11. 2005),

-        Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč – uradno prečiščeno besedilo – ZOPNN-UPB1(Uradni list RS, št. 114/05 z dne 19. 12. 2005),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-B (Uradni list RS, št. 90/07 z dne 5. 10. 2007),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-C (Uradni list RS, št. 102/07 z dne 9. 11. 2007),

-        Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12 z dne 30. 5. 2012),

-        Zakon o dopolnitvi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-D (Uradni list RS, št. 17/14 z dne 7. 3. 2014),

-        Zakon o dopolnitvi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-E (Uradni list RS, št. 163/22 z dne 27. 12. 2022),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23 z dne 13. 2. 2023),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23 z dne 10. 8. 2023),

-        Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 – ZIUOPZP (Uradni list RS, št. 95/23 z dne 1. 9. 2023).

ZAKON

O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ (ZOPNN)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 10)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen in vsebina zakona)

(1) Ta zakon določa pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije pri odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: sredstva za odpravo posledic nesreč) ter pogoje in način njihovega pridobivanja oziroma dodeljevanja z namenom, da pomoč prizadetim zaradi naravne nesreče zagotovi čimprejšnje varno bivanje in ponovno izvajanje dejavnosti, če so jim bili zaradi naravne nesreče poškodovani ali uničeni objekti, naprave ali zemljišča (v nadaljnjem besedilu: stvari) ali so njihove stvari zaradi posledic naravne nesreče ogrožene ali pa jim je zaradi poškodovane cestne ali druge infrastrukture uporaba stvari onemogočena.

(2) Ta zakon določa pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije ter pogoje in način njihovega dodeljevanja pri odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu) za izvajanje:

-        Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2022/2046 z dne 24. oktobra 2022 o spremembi prilog k Uredbi (EU) št. 1408/2013 glede njune prilagoditve, da se upoštevajo določbe Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter njegovega Protokola o Irski/Severni Irski (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 55), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU);

-        Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2472/EU) in

-        Sporočila Komisije Smernice o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (UL C št. 485 z dne 21. 12. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Smernice EU).

(3) Ta zakon določa tudi pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije ter pogoje in način njihovega dodeljevanja pri odpravi posledic škode v gospodarstvu zaradi naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu).

2. člen

(uporaba predpisov)

(1) Zakon o splošnem upravnem postopku se uporablja glede vseh vprašanj postopka, razen tistih, ki so s tem zakonom drugače urejena.

(2) Za pripravo in sprejem prostorskih aktov, pridobivanje zemljišč in izdajo dovoljenj v zvezi z graditvijo objektov gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena in nadomestitev objektov, ki jih je treba zaradi ogroženosti ali gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture odstraniti z ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče, se uporabljajo predpisi o urejanju prostora, o graditvi objektov, o stavbnih zemljiščih, o geodetskih zadevah ter drugi predpisi v zvezi s posegi v prostor, če ta zakon ne določa drugače.

3. člen

(izključitev uporabe)

(1) Sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu ni mogoče pridobiti ali dodeliti za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje, intervencije in druge ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Določbe tega zakona se ne nanašajo na odpravo posledic množičnega pojava nalezljivih človeških bolezni.

(3) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za odpravo posledic drugih nesreč po določbah predpisov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, razen če je tako nesrečo posredno ali neposredno povzročila naravna nesreča.

(4) Sredstev po tem zakonu ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer na gospodarskih objektih kmetijskih gospodarstev ali za odpravo posledic množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije.

(5) Sredstev po tem zakonu ni mogoče pridobiti, če predhodno niso bili izvedeni vsi agrotehnični ukrepi, načrtovani v okviru kmetijske politike prilagajanja podnebnim spremembam, in drugi načrtovani ukrepi varstva pred naravnimi nesrečami, katerih posledice bi bilo mogoče s temi ukrepi preprečiti ali jih omiliti.

(6) Sredstva po tem zakonu se lahko dodelijo:

-        podjetju (ne glede na velikost) za odpravo posledic škode na stvareh in za odpravo posledic škode v gospodarstvu zaradi potresa, snežnega ali zemeljskega plazu, udora ali poplave, pri čemer se kot podjetje štejejo subjekti iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ter

-        velikemu podjetju za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer ali množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov ali živalskih bolezni, a le, če je táko dodelitev javnih sredstev potrdila za vsako naravno nesrečo posebej Evropska komisija.

4. člen

(pojmi)

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.      geografsko zaokroženo območje je območje kmetijskih zemljišč, na katerem je naravna nesreča povzročila na istem kmetijskem pridelku enako poškodovanost. Če gre za naravno nesrečo, katere pojav je zaznaven na širšem območju, kot je na primer suša ali zmrzal, se geografsko zaokroženo območje določi kot zaokroženo območje, kjer so zaradi morfologije terena in pedoloških lastnosti tal vplivi teh naravnih nesreč na kmetijske pridelke približno enaki;

2.      geotehnični objekti so objekti, ki so namenjeni za preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov in objekti za preprečitev proženja snežnih plazov. Geotehnični objekti so tudi objekti za začasno ali trajno odlaganje zemljine, ki nastaja pri gradnji ali obnovi geotehničnih objektov;

3.      naravna nesreča je nesreča, ki jo povzroči:

-  potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava, če povzroči škodo na stvareh ali škodo v gospodarstvu ali

-  neugodne vremenske razmere so slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, v skladu z 2. točko 2. člena Uredbe 2022/2472/EU ali

-  množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji.

-  žled, če povzroči škodo na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih, gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva, v gozdovih ali če povzroči škodo na drugih stvareh, za katerih obnovo je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina, ali

-  požar v naravnem okolju, povzročen z naravnimi dejavniki, če povzroči škodo na stvareh ali trajnih nasadih ali škodo v gospodarstvu;

4.      neto tlorisna površina stavbe je površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostore v stavbi. Neto tlorisno površino se izračuna v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

5.      območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost so območja, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, določena za taka območja;

6.      ocena neposredne škode na stvareh in ocena neposredne škode v kmetijstvu je ocena škode ob naravnih nesrečah v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

7.      obnova stvari je obnova poškodovanih zemljišč, gozdov, rekonstrukcija poškodovanih objektov ali naprav in odstranitev uničenih objektov ali naprav ter zgraditev novih objektov ali naprav na isti lokaciji ali na drugi lokaciji, če gradnja zaradi geoloških ali gradbeno tehničnih pogojev ni primerna (v nadaljnjem besedilu: nadomestitev objektov ali naprav);

8.      kmetijska proizvodnja je primarna kmetijska proizvodnja v skladu s 44. točko 2. člena Uredbe 2022/2472/EU;

9.      običajna letna kmetijska proizvodnja je povprečna letna količina kmetijskega pridelka, ki je na podlagi statističnih podatkov dosežena v zadnjih treh letih pred nastankom škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer, ali povprečna letna količina kmetijskega pridelka, izračunana iz statističnih podatkov za tri leta v obdobju zadnjih petih let, pri čemer se ne upoštevajo podatki za leto z največjo in za leto z najnižjo količino kmetijskega pridelka, kar je za nosilce kmetijskih gospodarstev ugodneje pri izračunu državne pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer;

10.   upravičenka ali upravičenec do sredstev (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) za odpravo posledic nesreč ali do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu je oseba, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona in iz predpisov na podlagi tega zakona za dodelitev sredstev iz proračuna Republike Slovenije za odpravo posledic nesreč ali škode v kmetijstvu;

11.   vplivno območje naravne nesreče je območje posledic poplave ali zemeljskega ali snežnega plazu. Za vplivno območje naravne nesreče se šteje tudi območje verjetnih posledic poplave ali plazu, če bi se ta naravna nesreča pri nespremenjenih pogojih varstva pred njenimi posledicami ponovila.

12.   majhno in srednje veliko podjetje je podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe 2022/2472/EU;

13.   veliko podjetje je podjetje, ki ne izpolnjuje meril iz Priloge I Uredbe 2022/2472/EU;

14.   objekt, ki je z aktom razglašen za kulturni spomenik, je objekt ali območje, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, razglašen za kulturni spomenik ali je v času naravne nesreče v postopku razglasitve.

15.   kmetijski pridelek je kmetijski proizvod v skladu s 7. točko 2. člena Uredbe 2022/2472/EU, ki nastane v kmetijski proizvodnji.

(2) (črtan).

5. člen

(načela zakona)

(1) Država mora pri sprejemanju predpisov in pri odločanju v upravnih zadevah po tem zakonu zagotoviti, da se pri odpravljanju posledic naravnih nesreč prednostno dodelijo sredstva za obnovo poškodovanih ali uničenih stvari, ki so namenjene izvajanju javnih služb, in za obnovo stanovanjskih stavb.

(2) Višina sredstev za odpravo posledic nesreč je sorazmerna škodi na stvari zaradi posledic naravne nesreče, višina sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zmanjšanju kmetijske proizvodnje zaradi naravnih nesreč, višina sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu pa škodi, nastali na strojih in drugi opremi ter škodi, nastali zaradi uničenja zalog in izpada prihodkov zaradi naravnih nesreč.

(3) Sredstva za odpravo posledic škode na stvareh in sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se dodeljujejo nepovratno. Sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu se dodeljujejo povratno in nepovratno.

(4) Sredstva za odpravo posledic nesreč se za obnovo stanovanjskih stavb lahko dodeljujejo tudi povratno, če se jih dodeli kot stanovanjsko posojilo javnega sklada.

(5) Občini se dodelijo za obnovo poškodovanih stvari potrebna sredstva, če je stvar v njeni lasti in se uporablja za izvajanje njene dejavnosti ali za izvajanje lokalne javne službe.

(6) Upravičencu se dodelijo za obnovo poškodovanih stvari sredstva, če gre za kulturni spomenik ali če gre za objekt ali napravo, namenjeno varstvu ali upravljanju zavarovanega območja po predpisih o ohranjanju narave.

(7) Pri odločanju o višini sredstev za obnovo poškodovanih stvari je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih za obnovo po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih za obnovo iz državnega in občinskih proračunov na podlagi drugih predpisov, ni večja od vseh sredstev, potrebnih za obnovo stvari.

(8) Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic nesreč na stvari, ki je namenjena izvajanju gospodarske dejavnosti in sredstev za odpravo posledic v gospodarstvu, ter pri izvajanju nadzora o namenski uporabi teh sredstev je treba zagotoviti, da upravičenci ne pridobijo prednosti pred konkurenti tako, da je ogrožen ali bi lahko bil ogrožen trg blaga ali storitev.

(9) Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih iz državnega in občinskih proračunov kot neposredno izplačilo v kmetijstvu za odpravo posledic naravnih nesreč ni večja od zmanjšanja vrednosti letne kmetijske proizvodnje, ki je nastalo zaradi posledic naravne nesreče.

(10) Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih iz državnega proračuna in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode.

6. člen

(prepovedi)

(1) Sredstva za odpravo posledic nesreč se ne smejo dodeliti za odpravo posledic nesreče na stvari, če je njena lastnica ali lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali oseba, ki bi morala ravnati po njegovih navodilih, opustila predpisane pogoje, potrebne za zmanjšanje ali preprečitev nastanka škode ob naravni nesreči na stvari.

(2) Sredstva za odpravo posledic nesreč se ne smejo dodeliti pri odpravi posledic naravne nesreče na stvari, ki je nastala z nedovoljenim posegom v prostor, ali na stvari v lasti osebe, ki je z nedovoljenim posegom v prostor povzročila nastanek nesreče.

(3) Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se ne smejo dodeliti pri odpravi posledic škode v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, če njihova najemnica ali najemnik (v nadaljnjem besedilu: najemnik) ali njihov lastnik v času nastanka škode ni bil vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

(4) Sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, škode v gospodarstvu in škode v kmetijstvu se ne smejo dodeliti za povrnitev negmotne škode ali izgubljenega dohodka, razen če gre za izpad kmetijskega pridelka ali za izpad prihodkov zaradi škode v gospodarstvu.

7. člen

(komisiji)

(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) imenuje za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic nesreč na podlagi predloga ministrice ali ministra (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za naravne vire, za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu na podlagi predloga ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu na podlagi predloga ministra, pristojnega za gospodarstvo, ter za strokovno pomoč upravnim organom in inšpektoricam ali inšpektorjem (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), pristojnim za odločanje po tem zakonu, komisije, in sicer:

-        komisijo za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh (v nadaljnjem besedilu: komisija za odpravo posledic nesreč),

-        komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu in

-        komisijo za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

(2) Komisijo za odpravo posledic nesreč sestavlja sedem članic ali članov (v nadaljnjem besedilu: član), predstavnic ali predstavnikov (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) naslednjih ministrstev:

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za promet, s področja obnove poškodovane prometne infrastrukture,

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za kulturno dediščino,

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za finance,

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, s področja obnove kmetijskih gospodarskih objektov, gozdov, gozdnih cest in kmetijskih zemljišč,

-        po en predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje s področja monitoringa naravnih pojavov, in ministrstva, pristojnega za naravne vire s področja priprave in izvedbe programov odprave posledic naravnih nesreč na stvareh (v nadaljnjem besedilu: program odprave posledic nesreče).

(3) Komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu sestavlja sedem članov, in sicer:

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        dva predstavnika ministrstva, pristojnega za okolje, s področja monitoringa naravnih pojavov ter s področja agrometeorologije,

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za finance,

-        dva predstavnika ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, s področja posrednih in neposrednih izplačil v kmetijstvu ter s področja priprave in izvedbe programov odprave posledic škode v kmetijstvu, in

-        en predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

(4) Komisijo za odpravo posledic škode v gospodarstvu sestavlja šest članov, in sicer:

-        dva predstavnika ministrstva, pristojnega za gospodarstvo,

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje, s področja monitoringa naravnih pojavov,

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za finance,

-        en predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije,

-        en predstavnik Obrtne zbornice Slovenije.

(5) Komisiji za odpravo posledic nesreč predseduje predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje, komisiji za odpravo posledic škode v kmetijstvu predstavnik ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, komisiji za odpravo posledic škode v gospodarstvu pa predstavnik ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.

(6) Vlada imenuje za vsakega člana komisij iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena tudi njegovega namestnika, ki je predstavnik istega ministrstva, kakor je član komisije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije pa imenujejo namestnika člana komisije, ki je njihov predstavnik v komisiji iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.

8. člen

(naloge komisij)

(1) Naloge komisije za odpravo posledic nesreč so predvsem:

-        dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi tega zakona,

-        pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic nesreče,

-        potrjevanje višine sredstev, potrebnih za obnovo stvari posameznih upravičencev,

-        uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za naravne vire, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,

-        spremljanje ukrepov za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh,

-        izdelava poročila o porabi sredstev, dodeljenih za odpravo posledic posamezne naravne nesreče,

-        dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za naravne vire, o izvedbi programov odprave posledic nesreče,

-        dajanje mnenja k letnemu poročilu državnega organa o porabi sredstev državnega proračuna za odpravo posledic nesreč ter o izvedbi programov odprave posledic nesreče,

-        dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.

(2) Naloge komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu so predvsem:

-        dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi tega zakona,

-        pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic škode v kmetijstvu,

-        potrjevanje ocene škode zaradi naravne nesreče za posamezne upravičence,

-        uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,

-        izdelava poročila o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezno leto, v katerem je nastala škoda zaradi naravne nesreče,

-        dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, o izvedbi programa za odpravo posledic škode v kmetijstvu,

-        dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.

(3) Naloge komisije za odpravo posledic škode v gospodarstvu so predvsem:

-        dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi tega zakona,

-        pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic škode v gospodarstvu,

-        potrjevanje ocene škode zaradi naravne nesreče za posamezne upravičence,

-        uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,

-        izdelava poročila o porabi sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu za posamezno leto, v katerem je nastala škoda zaradi naravne nesreče,

-        dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, o izvedbi programa odprave posledic škode v gospodarstvu,

-        dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.

(4) Komisije o svojem delu izdelajo letna poročila in jih predložijo do 30. junija tekočega leta za preteklo leto ministrstvu, pristojnemu za naravne vire, ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, in ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, ti pa s poročili seznanijo vlado.

(5) Kritje materialnih stroškov in strokovno-administrativna dela za komisijo za odpravo posledic nesreč zagotavlja ministrstvo, pristojno za naravne vire, za komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za odpravo posledic škode v gospodarstvu pa ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

(6) Minister, pristojen za naravne vire, minister, pristojen za kmetijstvo, in minister pristojen za gospodarstvo, predpišejo način delovanja komisij, roke za izdelavo mnenj, način potrjevanja programov za odpravo posledic, način potrjevanja višine sredstev ali način potrjevanja ocene škode za posameznega upravičenca, če gre za odpravo posledic škode v kmetijstvu in v gospodarstvu, potrebnih za izvedbo posameznega ukrepa iz programa odprave posledic, in druge zadeve, pomembne za poslovanje komisij.

9. člen

(javnost podatkov)

(1) Podatki o stvareh, za obnovo katerih so bila dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, podatki o kmetijskih gospodarstvih, ki so jim bila dodeljena sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu podatki o gospodarskih družbah, samostojnih podjetnikih posameznikih ali samostojnih podjetnicah posameznicah (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), posameznikih ali posameznicah, ki samostojno opravljajo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: posameznik), zavodih (kot pravnih osebah zasebnega prava, v nadaljnjem besedilu: zavod) in zadrugah, ki so jim bila dodeljena sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu, ter podatki o višini dodeljenih sredstev so javni.

(2) Za dostop do informacij iz prejšnjega odstavka se uporabljajo postopki za dostop do informacij v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

2. ODPRAVA POSLEDIC NARAVNE NESREČE NA STVAREH

2.1 Viri sredstev in odločitev o njihovi uporabi

10. člen

(viri sredstev)

(1) Sredstva za odpravo posledic nesreč se zagotovijo za vsako koledarsko leto v proračunu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni proračun).

(2) Višina sredstev za odpravo posledic nesreč se določi v državnem proračunu za posamezno naravno nesrečo za vsako proračunsko leto posebej na podlagi ocene o potrebnih sredstvih za izvedbo ukrepov iz programa odprave posledic nesreče.

(3) Če je program odprave posledic nesreče sprejet v letu nastanka naravne nesreče, se za izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh v tem proračunskem letu zagotovijo sredstva v okviru še razpoložljivih proračunskih sredstev, namenjenih vzdrževanju stvari v državni ali občinski lasti, ter v okviru sredstev državne proračunske rezerve in v okviru splošne proračunske rezervacije.

(4) Za naravno nesrečo, za katero je vlada odločila o uporabi sredstev za odpravo njenih posledic v septembru ali kasneje, se v prvem proračunskem letu po letu, v katerem je nastala naravna nesreča, zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh v okviru rednih proračunskih sredstev, namenjenih vzdrževanju stvari v državni ali občinski lasti, ter v okviru sredstev državne proračunske rezerve in v okviru splošne proračunske rezervacije.

(5) Sredstva za odpravo posledic nesreč se iz državnega proračuna dodelijo za odpravo posledic naravne nesreče na stvareh v lasti občine v skladu z določbami tega zakona, če je občina, na območju katere so nastale posledice naravne nesreče, zagotovila za odpravo posledic tudi sredstva svojega proračuna.

11. člen

(odločitev o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč)

(1) Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč na podlagi ocene neposredne škode na stvareh in predloga za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh.

(2) Oceno neposredne škode na stvareh in predlog za odpravo posledic naravnih nesreč iz prejšnjega odstavka predloži vladi v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izdela pa ju državna komisija za ocenjevanje škode, ustanovljena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami. Predlog za odpravo posledic nesreče obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic nesreče.

(3) Vlada mora pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč upoštevati, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.

(4) Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora vladi v obravnavo predložiti oceno neposredne škode na stvareh in predlog za odpravo posledic naravnih nesreč najkasneje dva meseca po zaključku intervencijskih ukrepov, opravljenih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami. K oceni neposredne škode na stvareh je treba priložiti tudi stroške ocenjevanja škode, o pokritju katerih odloči vlada ob sprejemu odločitve o uporabi sredstev za odpravo posledic posamezne nesreče.

11.a člen

(dodelitev predplačil)

(1) Vlada lahko za preprečitev povečanja že nastale škode in zavarovanje življenj in premoženja prebivalstva odloči o dodelitvi predplačila sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč lokalnim skupnostim oziroma dodelitvi sredstev drugim neposrednim proračunskim uporabnikom na podlagi predhodnega programa odprave posledic nesreče. Predhodni program odprave posledic nesreče predloži minister, pristojen za odpravo posledic naravnih nesreč, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, če ga predhodno potrdi komisija za odpravo posledic nesreč.

(2) Predplačilo sredstev se lahko dodeli lokalnim skupnostim oziroma se sredstva dodelijo drugim neposrednim proračunskim uporabnikom na podlagi predhodnega programa odprave posledic nesreče največ do višine 40 % predhodne ocene neposredne škode na stvareh, ki jo pripravi ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3) Predhodni program odprave posledic nesreče vsebuje predhodno oceno neposredne škode pri posameznem upravičencu, predlog višine dodelitve sredstev posameznemu upravičencu ter predlog nujnih ukrepov pri odpravi posledic nesreče. Predhodni program odprave posledic nesreče postane sestavni del programa odprave posledic nesreče.

(4) Prejemniki sredstev iz prvega odstavka tega člena poročajo komisiji za odpravo posledic nesreč o porabi prejetih sredstev v 12 mesecih od prejema sredstev. Poročilu morajo biti predložena ustrezna dokazila o porabi sredstev.

(5) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo v okviru sredstev državne proračunske rezerve in v okviru sredstev splošne proračunske rezervacije.

12. člen

(program odprave posledic nesreče)

(1) Program odprave posledic nesreče sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za naravne vire, če ga predhodno potrdi komisija za odpravo posledic nesreč in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.

(2) Najpozneje tri mesece po tem, ko vlada odloči za posamezno naravno nesrečo ali več naravnih nesreč skupaj, da se za odpravo posledic uporabijo sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu, ministrstvo, pristojno za naravne vire, predloži vladi v obravnavo program odprave posledic nesreče.

(3) Če je do sredstev za odpravo posledic nesreč upravičen državni organ, ki ni v sestavi ministrstva, pristojnega za naravne vire, predloži vladi v obravnavo program odprave posledic nesreče ministrstvo, v sestavi katerega je ta državni organ, če ga predhodno potrdi komisija za odpravo posledic nesreč in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.

13. člen

(vsebina programa odprave posledic nesreče)

(1) S programom odprave posledic nesreče se določijo ukrepi za odpravo posledic naravne nesreče, zlasti pa se:

-        določi vrsta in predvideno število stvari, ki jih je treba obnoviti,

-        določi vrsta in predvideno število objektov, ki jih je treba zgraditi za preprečitev nadaljnje ogroženosti premoženja in ljudi zaradi posledic naravne nesreče ali njene ponovitve,

-        oceni višina sredstev po posameznih ukrepih odprave posledic naravne nesreče na stvareh in

-        določi predvidena poraba sredstev v posameznih proračunskih letih.

(2) S programom odprave posledic nesreče se določijo tudi nosilci posameznih nalog, in sicer za:

-        vzdrževanje sistema opazovanja vplivnega območja naravne nesreče, če obstaja ogroženost za ljudi in premoženje med izvajanjem ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh,

-        vzdrževanje izvedenih interventnih ukrepov,

-        izvajanje nujnih del za preprečitev nadaljnjih posledic naravne nesreče,

-        izdelavo strokovnih podlag in raziskav za predpis o določitvi ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami,

-        izdelavo ustreznih prostorskih aktov za odpravo posledic naravne nesreče,

-        izdelavo projektov za obnovo poškodovanih in uničenih stvari,

-        izvajanje posameznih ukrepov odprave posledic iz programa in

-        izvedbo drugih ukrepov iz programa.

(3) Če je treba zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena ali nadomestitve objektov spremeniti ali nadomestiti občinske prostorske akte, mora program odprave posledic nesreče vsebovati tudi program priprave teh občinskih prostorskih aktov, oceno sredstev za njegovo izvedbo in nosilce izvajanja tega programa.

(4) Če izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh traja več proračunskih let, morajo biti v programu odprave posledic nesreče določene tudi obvezne vsebine letnih programih odprave posledic nesreče ter roki, v katerih jih mora ministrstvo, pristojno za naravne vire, predložiti vladi v sprejem. Z letnim programom odprave posledic nesreče se za posamezno proračunsko leto podrobneje določijo ukrepi odprave posledic naravne nesreče ter višina sredstev, ki je predvidena za njihovo izvedbo.

14. člen

(financiranje izvajanja programa odprave posledic nesreče)

(1) Če so sredstva za izvajanje ukrepov iz programa odprave posledic nesreče zagotovljena v okviru sredstev proračunske rezerve, opravlja izplačila za izvedbo ukrepov ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spada izvajanje programa odprave posledic nesreče.

(2) Za zakonito uporabo sredstev proračunske rezerve so odgovorni uporabniki proračuna, ki so jim bila zagotovljena sredstva proračunske rezerve za odpravo posledic naravne nesreče.

(3) Sredstva za izvajanje programa odprave posledic nesreče v proračunskem letu, v katerem se za odpravo posledic nesreč ne zagotavljajo sredstva proračunske rezerve skladno z 10. členom tega zakona, zagotavljajo v okviru svojih finančnih načrtov uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spada izvajanje programa odprave posledic nesreče.

(4) Če je treba zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena ali nadomestitve objektov, spremeniti ali nadomestiti občinske prostorske akte, se sredstva zagotovijo v državnem proračunu.

(5) Uporabniki proračuna iz tretjega odstavka tega člena so:

1.      ministrstvo, pristojno za naravne vire, za:

-  obnovo stvari, za katere sredstva za vzdrževanje zagotavlja samo ali organ v njegovi sestavi,

-  izgradnjo geotehničnih objektov,

-  obnovo stvari, za katere so upravičene do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu občine,

-  obnovo stvari, za katere je upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali občina, in

-  obnovo stvari, za katere so upravičene do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu osebe zasebnega prava;

2.      ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, za obnovo v po naravnih nesrečah poškodovanih sestojih ter obnovo vseh gozdnih cest, katerih gradnja in vzdrževanje se sofinancira v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi;

3.      druga ministrstva za obnovo stvari, za katere sredstva za vzdrževanje zagotavljajo sama ali organi v njihovi sestavi.

2.2 Upravičenci do sredstev za odpravo posledic nesreč

15. člen

(upravičenci do sredstev za odpravo posledic nesreč)

Upravičenci do sredstev za odpravo posledic nesreč so:

-        državni organi,

-        občine,

-        osebe javnega prava,

-        osebe zasebnega prava za obnovo objektov za izvajanje dejavnosti,

-        lastniki stanovanj in

-        lastniki objekta, ki je razglašen za kulturni spomenik ali za objekt, ki je namenjen varstvu naravne znamenitosti.

16. člen

(sredstva proračunske rezerve za obnovo stvari v državni lasti)

Za odpravo posledic nesreč na stvareh v državni lasti se namenijo sredstva proračunske rezerve za obnovo:

-        objekta gospodarske javne infrastrukture državnega pomena, ki je v lasti države,

-        stvari, ki je v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država, če se za stvar investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu,

-        stvari, ki je namenjena izvajanju državne javne službe, če se za stvar investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu,

-        v po naravnih nesrečah poškodovanih sestojih ter gozdnih cest, če gre za obnovo, za katero se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi,

-        druge stvari, ki je v lasti države, če se za njo investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu.

17. člen

(dodelitev sredstev občini)

(1) Sredstva se za odpravo posledic nesreč dodelijo občini kot poseben transfer z državne ravni za obnovo:

-        objektov gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,

-        stvari, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za izvajanje njene dejavnosti,

-        stvari, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za izvajanje lokalne javne službe,

-        stanovanjskih stavb, ki so v njeni lasti,

-        stvari, ki so v njeni lasti in jih uporablja oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina,

-        stvari, ki je v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, za stvar pa se investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v občinskem proračunu, in

-        gozdnih cest, če gre za sofinanciranje obnove, za katerega se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi.

(2) Občini se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč tudi za nakup in komunalno ureditev stavbnih zemljišč za nadomestitev objektov, ki jo je treba izvesti zaradi ogroženosti na vplivnem območju naravne nesreče.

(3) Občini se dodelijo sredstva iz prejšnjega odstavka, če brezplačno prenese komunalno urejena stavbna zemljišča v last upravičenca in če ta upravičenec obstoječe stavbno zemljišče brezplačno prenese državi v last.

(4) Občini se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč, če je za namene, določene s predpisi na področju javnih financ, porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu, v katerem se izvajajo ukrepi odprave posledic naravne nesreče na njenih stvareh.

(5) Če se na območju občine izvajajo geotehnični ukrepi zaradi varstva stvari, ki so v lasti občine ali v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj je občina, , ali v lasti osebe zasebnega prava, se dodelijo sredstva državnega proračuna za izvedbo geotehničnih ukrepov, če je občina za namene, določene s predpisi na področju javnih financ, porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu, v katerem se geotehnični ukrepi izvajajo. Za prihodke proračuna občine se štejejo prihodki, ki se kot lastni prihodki občine upoštevajo pri izračunu sredstev za finančno izravnavo iz državnega proračuna.

(6) Če je občina v tekočem letu svoja sredstva proračunske rezerve že porabila skladno z nameni iz predpisov na področju javnih financ, se ji za odpravo posledic nove naravne nesreče v tem letu ali za izvedbo novih geotehničnih ukrepov v tem letu dodelijo sredstva državnega proračuna ne glede na pogoj v zvezi z uporabo svojih sredstev proračunske rezerve iz četrtega in petega odstavka tega člena.

(7) Če je občina v letu nastanka naravne nesreče porabila za odpravo posledic nesreč na svojih stvareh svojih proračunskih sredstev več, kakor je njena proračunska rezerva v tem letu, se razlika med porabljenimi proračunskimi sredstvi občine in njeno proračunsko rezervo v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu naravne nesreče upošteva pri njenih obveznostih financiranja odprave posledic nesreč iz četrtega in petega odstavka tega člena. Če pa višina teh proračunskih sredstev občine presega obveznosti občine po tem zakonu, pa se ji presežna sredstva vrne v njen proračun.

18. člen

(dodelitev sredstev osebi javnega prava)

(1) Sredstva se za odpravo posledic nesreč dodelijo osebi javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali občina, za obnovo stvari v lasti te osebe, če jo uporablja za izvajanje svoje dejavnosti in se zanjo ne zagotavljajo investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela v državnem ali občinskem proračunu in če v proračunskem letu, v katerem se izvaja obnova, porabi vsa sredstva, ki so v njenem finančnem načrtu namenjena za investicijska, investicijsko-vzdrževalna in vzdrževalna dela.

(2) Za obnovo stanovanjske stavbe ali posameznega stanovanja v lasti osebe javnega prava iz prejšnjega odstavka se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč osebi javnega prava pod pogoji iz 25. člena tega zakona.

19. člen

(izjema)

(1) Ne glede na določbe 16., 17. in 18. člena tega zakona se sredstev za odpravo posledic nesreč ne more dodeliti za obnovo zemljišč v gozdovih, razen če gre za obnovo gozdnih cest, za obnovo kmetijskih zemljišč pa samo, če je bil njihov lastnik ali najemnik v času nastanka naravne nesreče vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, in gozdna cesta ali kmetijsko zemljišče ni na plazovitem območju, določenem v skladu s predpisom, ki ureja vode.

(2) Ne glede na določbe 16. člena tega zakona se sredstva iz četrte alinee 16. člena lahko uporabijo tudi za obnovo v po naravnih nesrečah poškodovanih sestojih gozdov v zasebni lasti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi.

20. člen

(dodelitev sredstev osebi zasebnega prava)

(1) Sredstva za odpravo posledic nesreč se dodelijo osebi zasebnega prava za obnovo objektov, ki so v njeni lasti in so namenjeni stalnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti.

(2) Sredstva za odpravo posledic nesreč se dodelijo tudi za obnovo kmetijskih zemljišč v lasti oseb zasebnega prava, če je bil njihov lastnik v času nastanka naravne nesreče vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, in zemljišče ni na poplavnem območju, določenem v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(3) Vlada podrobneje določi merila za določitev zemljišč in objektov, za katere se lahko osebi zasebnega prava dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč.

21. člen

(dodelitev sredstev za obnovo posebnih objektov)

Ne glede na pogoje iz 16. do 20. člena tega zakona se lastniku objekta dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč, če je objekt na dan nastanka nesreče z aktom razglašen za kulturni spomenik ali se nahaja na območju naravne vrednote oziroma na zavarovanem območju v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, in je namenjen varstvu oziroma upravljanju zavarovanega območja.

2.3 Višina sredstev, dodeljenih za obnovo stvari

22. člen

(višina sredstev)

(1) Za obnovo stvari iz 16. člena tega zakona se iz proračunske rezerve dodelijo sredstva v višini, ki je za obnovo v proračunskem letu, v katerem se zagotavljajo sredstva za obnovo iz proračunske rezerve, predvidena v programu odprave posledic nesreče.

(2) Občini se dodeli za obnovo stvari iz 17. člena tega zakona sredstva za odpravo posledic nesreč v višini, ki je za obnovo predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, zmanjšani za sredstva, ki jih je občina sama namenila za obnovo skladno z določbami 17. člena tega zakona.

(3) Osebi javnega prava se dodeli za obnovo stvari iz prvega odstavka 18. člena tega zakona sredstva za odpravo posledic nesreč v višini, ki je za obnovo predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, zmanjšani za sredstva, ki jih je sama namenila za obnovo skladno z določbami 18. člena tega zakona.

(4) Pri določitvi obsega izvedenih del za obnovo objektov gospodarske javne infrastrukture in stvari iz prejšnjih odstavkov je treba upoštevati, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu uporabijo samo za vzpostavitev stanja na objektu gospodarske javne infrastrukture ali na stvari, kakršno je bilo pred nastankom naravne nesreče.

23. člen

(višina sredstev, dodeljenih osebam zasebnega prava za obnovo objektov za izvajanje dejavnosti)

(1) Za obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli največ 30%, oziroma za objekt, ki je zavarovan za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 40% vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, in gre za objekt, v katerem je lastnik objekta na dan nastanka naravne nesreče izvajal dejavnost.

(2) Za obnovo objekta, ki jo je oseba zasebnega prava na dan nastanka nesreče dajala v najem za izvajanje dejavnosti drugi osebi, se lahko dodeli največ 10%, oziroma največ 20%, če je objekt za škodo zaradi te naravne nesreče zavarovan, vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče.

(3) Zavarovan za škodo zaradi naravne nesreče je objekt, za katerega lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovalnih zneskov za škodo na objektu v višini, ki ni manjša od 40% ocene neposredne škode na objektu če gre za potres, oziroma od 60% ocene neposredne škode na objektu, če gre za druge naravne nesreče.

(4) Če gre za odpravo posledic zemeljskih ali snežnih plazov, se za obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko dodeli največ 60% vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, oziroma največ 40% teh sredstev, če je oseba dajala objekt v najem.

(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lastnik objekta ni upravičen do sredstev za odpravo posledic nesreč, če je višina sredstev, ki so potrebna za obnovo objekta, manjša od stroškov za novo gradnjo prostorov enakega namena s površino, ki je enaka 5% neto tlorisne površine objekta v obnovi.

(6) Pri določitvi obsega potrebnih del za obnovo objekta iz prejšnjih odstavkov je treba upoštevati, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu uporabijo samo za vzpostavitev stanja na objektu, kakršno je bilo pred nastankom naravne nesreče. Če gre za novo gradnjo objekta ali nadomestitev objekta, se sredstva za odpravo posledic nesreč dodelijo lastniku objekta samo za objekt ali del objekta, ki ima enako neto tlorisno površino, kot jo je imel objekt, za katerega je lastnik upravičen do sredstev po tem zakonu, pred nastankom naravne nesreče.

(7) Pri določitvi višine sredstev, ki se jih dodeli za obnovo objekta iz prvega in drugega odstavka tega člena, je treba upoštevati, da vsota vseh sredstev državnega in občinskega proračuna, ki so dodeljena lastniku objekta za obnovo, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na objektu ne sme presegati 80% sredstev, ki jih je za obnovo objekta potrdila komisija za odpravo posledic nesreč.

(8) Če ima oseba zasebnega prava v lasti več objektov, za katere je upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč po določbah tega člena, se vodi postopek dodeljevanja sredstev za obnovo vsakega objekta posebej.

(9) Vlada podrobneje določi način izračuna višine sredstev, ki so dodeljena osebi zasebnega prava za obnovo objekta iz prvega in drugega odstavka tega člena, pri čemer upošteva:

-        da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna oceni neposredne škode na objektu,

-        da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna razmerju med neto tlorisno površino objekta na dan nastanka naravne nesreče in neto tlorisno površino obnovljenega objekta in

-        da se lahko količnik med dodeljeno višino sredstev in oceno neposredne škode na objektu s starostjo objekta veča.

24. člen

(višina sredstev, dodeljenih osebam zasebnega prava za obnovo gozdnih cest in kmetijskih zemljišč)

(1) Za obnovo gozdnih cest in kmetijskih zemljišč v lasti oseb zasebnega prava se ob upoštevanju pogojev iz 20. člena tega zakona lahko dodeli največ 50% vseh sredstev, ki so za obnovo poškodovanih gozdnih cest ali kmetijskih zemljišč predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče.

(2) Če stroški obnove kmetijskega zemljišča iz prejšnjega odstavka presegajo tržno vrednost za taka zemljišča, se sredstva za odpravo posledic nesreč lahko uporabijo le za odkup zemljišča v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami.

(3) Odkup kmetijskega zemljišča se izvede, če lastnik zemljišča v prodajo zemljišča državi privoli in če sredstva za odkup ne presegajo višine sredstev, ki se jih lahko dodeli lastniku za obnovo zemljišča po določbah prvega odstavka tega člena.

25. člen

(višina sredstev, dodeljenih za obnovo stanovanj)

(1) Postopek dodeljevanja sredstev za odpravo posledic nesreč se za obnovo stanovanjske stavbe vodi za vsako stanovanje v stavbi posebej.

(2) Višina sredstev, ki so potrebna za obnovo posameznega stanovanja, se izračuna iz sorazmernega dela sredstev, ki so za obnovo stanovanjske stavbe predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, izračunanega na podlagi neto tlorisne površine, ki pripada temu stanovanju.

(3) Za obnovo posameznega stanovanja v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli največ 40%, oziroma za stanovanje, ki je zavarovano za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 60% vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, če gre za stanovanje, v kateri ima stalno prebivališče lastnik stanovanja ali njegov ožji družinski član.

(4) Zavarovano za škodo zaradi naravne nesreče je stanovanje, za katerega lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovalnih zneskov za škodo na stanovanju v višini, ki ni manjša od 30% ocene neposredne škode na stanovanju če gre za potres, oziroma od 50% ocene neposredne škode na stanovanju, če gre za druge naravne nesreče.

(5) Za obnovo stanovanja v lasti osebe zasebnega prava, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka tega člena, in za obnovo stanovanja v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali občina, se lahko dodeli največ 30%, oziroma za stanovanje, ki je zavarovano za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 40% vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, če je bilo stanovanje naseljeno na dan nastanka nesreče.

(6) Če gre za odpravo posledic udorov ali zemeljskih oziroma snežnih plazov, se ne glede na določbe tretjega in petega odstavka tega člena za obnovo posameznega stanovanja iz tretjega odstavka tega člena dodeli največ 60% in za stanovanje iz petega odstavka največ 40% vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja.

(7) Ne glede na določbe tretjega, petega in šestega odstavka tega člena lastnik stanovanja ni upravičen do sredstev za odpravo posledic nesreč, če je višina sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, manjša od stroškov za novo gradnjo stanovanjskih prostorov, katerih površina je enaka 5% neto tlorisne površine stanovanja v obnovi, ali manjša od 50% povprečne višine sredstev, izračunane v okviru posameznega programa za odpravo posledic nesreče kot povprečje vseh potrjenih škod na stanovanjih, če je za posamezno naravno nesrečo za upravičenca to ugodneje.

(8) Pri določitvi obsega potrebnih del za obnovo stanovanja, je treba upoštevati, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu uporabijo samo za vzpostavitev bivanja v prostorih stanovanja, katerih neto tlorisna površina je enaka standardni stanovanjski površini.

(9) Če je v programu odprave posledic nesreče za obnovo stanovanjske stavbe določena gradnja nove stavbe ali nadomestitev stavbe, se sredstva za odpravo posledic nesreč dodelijo v višini, ki je določena v skladu s tretjim, petim ali šestim odstavkom tega člena za gradnjo stanovanjske stvabe, v kateri neto tlorisna površina stanovanj ne presega standardnih stanovanjskih površin.

(10) Standardna stanovanjska površina se izračuna na podlagi števila stanovanj v stavbi, števila oseb s stalnim prebivališčem v posameznem stanovanju in naslednjih meril:

-        za eno ali dve osebi v stanovanju je standardna stanovanjska površina v enostanovanjski stavbi 90 m², v dvostanovanjski stavbi 75 m² in v tri ali več stanovanjski stavbi 60 m²,

-        za tri osebe v stanovanju je standardna stanovanjska površina v enostanovanjski stavbi 100 m², v dvostanovanjski stavbi 85 m² in v tri ali več stanovanjski stavbi 76 m²,

-        za štiri osebe v stanovanju je standardna stanovanjska površina v enostanovanjski stavbi 115 m², v dvostanovanjski stavbi 95 m² in v tri ali več stanovanjski stavbi 85 m²,

-        za pet oseb v stanovanju je standardna stanovanjska površina v enostanovanjski stavbi 130 m², v dvostanovanjski stavbi 115 m² in v tri ali več stanovanjski stavbi 102 m², in

-        za več kot pet oseb v stanovanju se izračuna standardna stanovanjska površina tako, da se za vsako nadaljnjo osebo doda 6 m².

(11) Vlada podrobneje določi način izračuna višine sredstev, ki so dodeljena upravičencu iz tretjega in četrtega odstavka tega člena za obnovo posameznega stanovanja, pri čemer upošteva:

-        da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna oceni neposredne škode na stanovanju,

-        da je lahko količnik med dodeljeno višino sredstev in škodo na stanovanju večji, če je stanovanjska stavba starejša,

-        da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna razmerju med standardno stanovanjsko površino in neto tlorisno površino obnovljene stavbe, v primeru gradnje nove stavbe ali nadomestitve stavbe pa razmerju med standardno stanovanjsko površino in neto tlorisno površino stavbe na dan nastanka naravne nesreče.

(12) Pri določitvi višine sredstev, ki se dodelijo za obnovo stanovanja, je treba upoštevati, da vsota vseh sredstev državnega in občinskega proračuna, ki so dodeljena lastniku stanovanja za obnovo, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na stanovanju ne sme presegati 90% sredstev, ki jih je za obnovo stanovanja potrdila komisija za odpravo posledic nesreč.

(13) Če je v programu odprave posledic nesreče za obnovo stanovanjske stavbe določena obnova skupnih prostorov in delov več stanovanjske stavbe, se ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, vodi postopek dodeljevanja sredstev za odpravo posledic nesreč skupaj za celotno stanovanjsko stavbo, če lastniki v vlogi za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreč to zahtevajo.

26. člen

(višina sredstev, dodeljenih za obnovo gospodarskih objektov kmetijskega gospodarstva)

(1) Za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli od sredstev, predvidenih v programu odprave posledic škode v kmetijstvu, za odpravo posledic naravne nesreče največ 60 %, če gre za odpravo posledic naravne nesreče in je objekt zavarovan.

(2) Zavarovan za škodo zaradi naravne nesreče je gospodarski objekt kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka, za katerega lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovanih zneskov za škodo na objektu v višini, ki ni manjša od:

-        20% ocene neposredne škode na objektu, če gre za odpravo posledic potresa,

-        40% ocene neposredne škode na objektu, če gre za odpravo posledic drugih naravnih nesreč razen neugodnih vremenskih razmer,

-        (črtana).

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se lahko za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva dodeli največ 60% vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, če gre za odpravo posledic zemeljskih ali snežnih plazov.

(4) Pri določitvi obsega potrebnih del za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva je treba upoštevati, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu uporabijo samo za vzpostavitev stanja na objektu, kakršno je bilo pred nastankom naravne nesreče. Če gre za novo gradnjo objekta ali nadomestitev objekta, se sredstva za odpravo posledic nesreč dodelijo lastniku objekta samo za objekt ali del objekta, ki ima enako neto tlorisno površino, kot jo je imel objekt, za katerega je lastnik upravičen do sredstev po tem zakonu, pred nastankom naravne nesreče.

(5) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lastnik gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva ni upravičen do sredstev za odpravo posledic nesreč, če je višina sredstev, ki so potrebna za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva, manjša od stroškov za novo gradnjo po namenu enakih prostorov, katerih površina je enaka 5% neto tlorisne površine gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva v obnovi, ali manjša od 50% povprečne višine sredstev, izračunane v okviru posameznega programa za odpravo posledic nesreče kot povprečje vseh potrjenih škod na gospodarskih objektih kmetijskih gospodarstev, kar je ugodneje za upravičenca.

(6) Pri določitvi višine sredstev, ki se jih dodeli za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva, je treba upoštevati, da vsota vseh sredstev državnega in občinskega proračuna, ki so dodeljena lastniku objekta za obnovo, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na objektu ne sme presegati 80% sredstev, ki jih je za obnovo objekta potrdila komisija za odpravo posledic nesreč.

(7) Če ima oseba zasebnega prava v lasti več gospodarskih objektov kmetijskega gospodarstva, za katere je upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč po določbah tega člena, se vodi postopek dodeljevanja sredstev za obnovo vsakega objekta posebej.

(8) Za gospodarski objekt kmetijskega gospodarstva se šteje tudi objekt za vzrejo vodnih organizmov, v stroške obnove takega objekta pa se prištevajo tudi stroški vzpostavitve matične jate v stanje pred nastankom naravne nesreče.

(9) Vlada podrobneje določi način izračuna višine sredstev, ki so dodeljena osebi zasebnega prava za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva, pri čemer upošteva:

-        da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna oceni neposredne škode na objektu,

-        da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna razmerju med neto tlorisno površino objekta na dan nastanka naravne nesreče in neto tlorisno površino obnovljenega objekta in

-        da se lahko količnik med dodeljeno višino sredstev in oceno neposredne škode na objektu s starostjo objekta veča.

(10) V predpisu iz prejšnjega odstavka vlada določi vrste objektov, ki se jih po določbah tega člena šteje za gospodarske objekte kmetijskega gospodarstva.

27. člen

(pridobitev stanovanjskega posojila)

(1) Oseba iz tretjega in četrtega odstavka 25. člena tega zakona, ki je za obnovo stanovanja upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč, lahko pridobi za obnovo stanovanja stanovanjsko posojilo pri javnem stanovanjskem skladu ne glede na višino dodeljenih sredstev za odpravo posledic nesreč.

(2) Sredstva stanovanjskih posojil se štejejo kot lastna sredstva upravičenca.

(3) Najvišji odobreni znesek stanovanjskega posojila iz prvega odstavka tega člena je lahko enak razliki med višino sredstev, ki je potrebna za obnovo stanovanja, in dodeljenih sredstev za odpravo posledic nesreč za obnovo stanovanja.

(4) Stanovanjsko posojilo se odobri z rokom vračila do 15 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo zavarovati. Koriščenje odobrenega posojila je dokumentarno. Posojilo se odplačuje v mesečnih anuitetah. Prva anuiteta zapade v plačilo dve leti po dodelitvi posojila.

(5) Odobreno posojilo se obrestuje skladno s pogoji, ki veljajo za stanovanjska posojila, pridobljena pri javnem stanovanjskem skladu z enakim rokom vračila.

(6) Sredstva posojil lahko pridobijo upravičenci iz prvega odstavka tega člena na podlagi vloge, ki jo morajo vložiti do roka, ki je določen v programu odprave posledic nesreče.

(7) Vsebino vloge in potrebno dokumentacijo določi javni stanovanjski sklad.

28. člen

(hipotekarna sredstva)

(1) Če upravičenec iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona nima dovolj lastnih sredstev in če zaradi nizkih dohodkov tudi drugi lastniki stanovanja ali stanovalci v njem ne morejo pridobiti za obnovo stanovanja potrebnega stanovanjskega posojila po tem zakonu, se lahko občini dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč v višini, ki je enaka razliki med sredstvi, potrebnimi za obnovo stanovanja, ter sredstvi, ki so bila upravičencu dodeljena ali jih je kot posojilo pridobil po določbah tega zakona.

(2) Občini se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč v višini iz prejšnjega odstavka, če v to lastniki stavbe ali dela stavbe, ki pripada stanovanju, privolijo in dovolijo občini za čas 20 let vpis hipotekarne pravice na stanovanjski stavbi ali na delu stavbe, ki pripada stanovanju, v sorazmernem deležu sredstev, ki so se za obnovo stanovanja dodelila občini.

(3) Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko dodelijo v višini, ki zagotavlja, da mesečna anuiteta stanovanjskega posojila ne presega polovice ugotovljenega dohodka lastnikov stanovanja ter stanovalk in stanovalcev (v nadaljnjem besedilu: stanovalec) v njem, zmanjšanega za minimalni dohodek lastnikov in stanovalcev, pri čemer se minimalni in ugotovljeni dohodek lastnikov in stanovalcev ugotavlja na način, kot ga za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči določajo predpisi, ki urejajo socialno varstvo.

(4) Vlada podrobneje določi način in merila za ugotavljanje upravičenosti lastnika stanovanja, na podlagi katere se zagotovijo za obnovo stanovanja sredstva za odpravo posledic nesreč na način iz prvega odstavka tega člena.

29. člen

(višina sredstev, dodeljenih za obnovo posebnih objektov)

Za obnovo objekta, ki je z aktom razglašen za kulturni spomenik ali je z aktom razglašen za objekt, ki je namenjen varstvu naravne znamenitosti, se lastniku objekta dodelijo vsa sredstva, ki jih je komisija za odpravo posledic nesreč potrdila za obnovo objekta.

2.4 Nosilci izvajanja ukrepov odprave posledic nesreč na stvareh in njihove obveznosti

30. člen

(nosilci izvajanja ukrepov odprave posledic nesreč na stvareh)

(1) Državni organ, ki je zadolžen za vzdrževanje stvari v državni lasti, je pristojen za izvajanje obnove objektov gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in stvari iz 16. člena tega zakona.

(2) Občina, ki so ji dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, je pristojna za izvajanje obnove stvari iz 17. člena tega zakona.

(3) Ministrstvo, pristojno za naravne vire, je pristojno za izvajanje obnove:

-        stvari v lasti oseb javnega prava iz 18. člena tega zakona,

-        zemljišč in objektov v lasti oseb zasebnega prava in

-        objektov, ki so z aktom razglašeni za kulturni spomenik ali so z aktom razglašeni za objekte, ki so namenjen varstvu naravne znamenitosti, razen če so v lasti države ali osebe javnega prava in se za njih sredstva za investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu.

(4) Ministrstvo, pristojno za naravne vire, zagotovi upravičencem za obnovo stvari iz prejšnjega odstavka svetovanje in pomoč pri načrtovanju in projektiranju ter finančni in gradbeni nadzor pri obnovi stvari.

(5) Vlada podrobneje določi obseg in način svetovanja ter pomoči pri načrtovanju in projektiranju ter obseg in način finančnega in gradbenega nadzora iz prejšnjega odstavka.

(6) Financiranje nalog ministrstva, pristojnega za naravne vire, iz četrtega odstavka tega člena gre v breme sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu.

31. člen

(zagotovitev namenske porabe sredstev)

(1) Sredstva za odpravo posledic nesreč, dodeljena za obnovo stvari po tem zakonu, morajo biti porabljena skladno z namenom njihove uporabe.

(2) Zaradi zagotovitve namenske porabe sredstev iz prejšnjega odstavka morajo upravičenci do sredstev državne pomoči, razen državnih organov in občin, podpisati pogodbo z ministrstvom, pristojnim za naravne vire, o izpolnjevanju obveznosti, ki so določene s tem in drugimi zakoni.

(3) V pogodbi iz prejšnjega odstavka se upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč predvsem zaveže, da bo:

-        izvedel obnovo stvari v celotnem obsegu, ki ga je potrdila komisija za odpravo posledic nesreč,

-        zagotovil nadzor pri obnovi stvari v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,

-        zagotovil namensko porabo dodeljenih sredstev in

-        zagotovil obnovo stvari skladno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo ter drugimi pogoji iz dovoljenja za poseg v prostor.

(4) Če upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč ne porabi dodeljenih sredstev za odpravo posledic nesreč, je dolžan razliko do dodeljenih sredstev vrniti.

(5) Upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč mora neporabljena sredstva za odpravo posledic nesreč vrniti tudi:

-        če se je iztekel rok, za katerega je v odločbi o dodelitvi sredstev določeno, da se morajo dodeljena sredstva porabiti,

-        zaradi stečaja ali likvidacije pravne osebe,

-        če imetnik odločbe o dodelitvi sredstev preneha izvajati svojo dejavnost.

(6) Če upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč sredstva uporabi nenamensko, je dolžan vrniti celotna nenamensko porabljena sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko so mu bila sredstva nakazana.

(7) Za nenamensko porabo sredstev za odpravo posledic nesreč se šteje tudi poraba sredstev za obnovo stvari, pri kateri niso izpolnjeni predpisani pogoji na področju urejanja prostora in graditve objekta.

(8) Upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč mora neporabljena ali nenamensko uporabljena sredstva vrniti najpozneje v treh mesecih po tem, ko ga na vrnitev sredstev pozove ministrstvo, pristojno za naravne vire. Vrnjena sredstva so izredni prihodek državnega proračuna.

32. člen

(poročanje o porabi sredstev)

(1) Upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč, ki so mu bila dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, mora predložiti ministrstvu, pristojnemu za naravne vire, zaključno poročilo o njihovi porabi najkasneje v 12 mesecih od dneva, ko so mu bila skladno z določbami tega zakona dodeljena.

(2) Upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč mora o porabi dodeljenih sredstev poročati ministrstvu, pristojnemu za naravne vire, na njegovo zahtevo tudi pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka.

2.5 Postopek dodelitve sredstev za odpravo posledic nesreč

33. člen

(postopek dodelitve sredstev)

(1) Sredstva za odpravo posledic nesreč se upravičencem do sredstev za odpravo posledic nesreč, razen državnim organom, dodelijo na podlagi vloge, ki jo morajo predložiti ministrstvu, pristojnemu za naravne vire, v roku iz programa odprave posledic nesreče, ki pa ne sme biti daljši od 12 mesecev.

(2) Ministrstvo, pristojno za naravne vire, po sprejemu programa odprave posledic nesreče na vladi obvesti upravičence do sredstev za odpravo posledic nesreč o roku, v katerem morajo predložiti vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreč.

(3) Ministrstvo, pristojno za naravne vire, pripravi predlog o višini potrebnih sredstev za obnovo stvari in ga predloži komisiji za odpravo posledic nesreč, če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in je predlog obnove stvari v skladu s programom odprave posledic nesreče.

(4) Predlog za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreč posameznemu upravičencu predloži vladi v obravnavo in sprejem ministrstvo, pristojno za naravne vire, po predhodni potrditvi komisije za odpravo posledic nesreč.

(5) Minister, pristojen za naravne vire, določi vsebino in obliko vloge upravičencev za dodelitev sredstev za izvajanje obnove na stvareh po tem zakonu.

3. ODPRAVA POSLEDIC ŠKODE V KMETIJSTVU

3.1 Viri sredstev in odločitev o njihovi uporabi

34. člen

(viri sredstev)

(1) Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se zagotovijo za vsako koledarsko leto v državnem proračunu.

(2) Višina sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu se določi v državnem proračunu za posamezni pojav škode v kmetijstvu za vsako proračunsko leto posebej na podlagi ocene o potrebnih sredstvih za odpravo posledic iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu.

(3) Če je program odprave posledic škode v kmetijstvu sprejet v letu nastanka škode, se za to proračunsko leto zagotovijo sredstva za izvedbo ukrepov odprave posledic škode v kmetijstvu v okviru sredstev državne proračunske rezerve.

(4) Za posamezni pojav škode v kmetijstvu, za katerega je vlada odločila o uporabi sredstev za odpravo njegovih posledic v septembru ali kasneje, se v prvem proračunskem letu po letu, v katerem je nastala škoda, zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov odprave posledic škode v okviru sredstev državne proračunske rezerve.

(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena višino sredstev iz proračunske rezerve za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ki se dodelijo v skladu z Uredbo 1408/2013/EU oziroma točko (b) drugega odstavka ali točko (c) tretjega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, določi vlada na podlagi ocene neposredne škode in ocene o potrebnih sredstvih za odpravo posledic v skladu z a44.a členom tega zakona.

35. člen

(odločitev o uporabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu)

(1) Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu na podlagi ocene neposredne škode v kmetijstvu in predloga za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(2) Oceno neposredne škode v kmetijstvu in predlog za odpravo posledic škode v kmetijstvu iz prejšnjega odstavka predloži vladi v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izdela pa ju državna komisija za ocenjevanje škode, ustanovljena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami. Predlog za odpravo posledic škode v kmetijstvu obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic škode v kmetijstvu.

(3) Vlada mora pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu upoštevati naslednja merila:

-        sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se lahko uporabijo za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer, če je ocena neposredne škode v kmetijstvu na vseh kmetijskih pridelkih, pri katerih ocena neposredne škode presega 30% običajne letne kmetijske proizvodnje, večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna,

-        če nastane škoda v kmetijstvu na istem kmetijskem pridelku zaporedoma zaradi pojava enakih ali različnih neugodnih vremenskih razmer v vegetacijskem obdobju kmetijske rastline ali v obdobju pridelave kmetijskega pridelka v tekočem letu, se za neposredno škodo na tem kmetijskem pridelku šteje ocena neposredne škode, pridobljena na podlagi ocenjevanja škode v kmetijstvu pred spravilom tega kmetijskega pridelka.

(4) Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora vladi v obravnavo predložiti oceno neposredne škode v kmetijstvu najpozneje v dveh mesecih po običajnem spravilu letine za tiste kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je zmanjšana zaradi neugodnih vremenskih razmer na posameznih območjih njegove proizvodnje za več kot 30% običajne letne kmetijske proizvodnje.

(5) K oceni neposredne škode v kmetijstvu iz prejšnjega odstavka je treba priložiti tudi stroške ocenjevanja škode, o pokritju katerih odloči vlada ob sprejemu odločitve o uporabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

36. člen

(program odprave posledic škode v kmetijstvu)

(1) Program odprave posledic škode v kmetijstvu sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.

(2) Program odprave posledic škode v kmetijstvu mora biti sprejet najpozneje v treh mesecih po tem, ko je vlada potrdila škodo, sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu pa morajo biti v celoti izplačana upravičencem najpozneje v dveh letih po nastanku škode.

37. člen

(vsebina programa odprave posledic škode v kmetijstvu)

(1) S programom odprave posledic škode v kmetijstvu se določijo:

-        kmetijski pridelki, katerih proizvodnja je zaradi naravne nesreče, za katero ni omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje, zmanjšana za vsaj 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje, ali kmetijski pridelki, katerih proizvodnja je zaradi naravne nesreče, za katero je omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje, zmanjšana za 80 % ali več običajne letne kmetijske proizvodnje,

-        občine, kjer je nastala škoda v kmetijstvu,

-        kmetijstva gospodarstva, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu,

-        ocena o potrebnih sredstvih za odpravo posledic škode v kmetijstvu in

-        način izplačila sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu upravičencem.

(2) Izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka se financira v breme sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(3) Če odprava posledic škode v kmetijstvu traja več proračunskih let, morajo biti v programu odprave posledic škode v kmetijstvu določene tudi obvezne vsebine letnih programov ter roki, v katerih jih mora ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, predložiti vladi v sprejem. Z letnim programom odprave posledic škode v kmetijstvu se za posamezno proračunsko leto podrobneje določijo predvsem upravičenci do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu ter sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

38. člen

(financiranje odprave posledic škode v kmetijstvu)

(1) Če so skladno s programom odprave posledic škode v kmetijstvu sredstva za izvajanje ukrepov iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu zagotovljena v okviru sredstev državne proračunske rezerve, opravlja izplačila za škodo v kmetijstvu ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi dokumentacije, ki jo predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

(2) Sredstva za izvajanje programa odprave posledic škode v kmetijstvu v proračunskem letu, v katerem se za odpravo škode v kmetijstvu ne zagotavljajo sredstva proračunske rezerve skladno s 34. členom tega zakona, zagotavlja v okviru svojih finančnih načrtov ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

(3) Sredstva za izvajanje ukrepov iz programa odprave posledic škode na kmetijskih zemljiščih v lasti občine se za posamezno proračunsko leto dodelijo občini, če je občina za namene, določene s predpisi na področju javnih financ, porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 1,5% prihodkov proračuna v proračunskem letu, v katerem se izvajajo ukrepi za odpravo posledic škode v kmetijstvu na njenih zemljiščih.

(4) Če je občina v tekočem letu svoja sredstva proračunske rezerve že porabila skladno z nameni iz predpisov na področju javnih financ, se ji za odpravo posledic škode v kmetijstvu na njenih zemljiščih dodelijo sredstva državnega proračuna ne glede na pogoj v zvezi z uporabo sredstev proračunske rezerve iz prejšnjega odstavka.

3.2 Upravičenci do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu

39. člen

(upravičenci do sredstev)

(1) Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se lahko dodelijo fizični ali pravni osebi, ki na ozemlju Republike Slovenije obdeluje kmetijska zemljišča ali proizvaja kmetijske pridelke, če je v času pojava naravne nesreče kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

(2) Oseba iz prejšnjega odstavka je upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu:

-        če ji ni omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje in

-        za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da je njihova proizvodnja v obdobju ugotavljanja posledic naravne nesreče manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za vsaj 30 %.

(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena je upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu:

-        če ji je omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje in

-        za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da je njihova proizvodnja v obdobju ugotavljanja posledic naravne nesreče manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za 80 % ali več.

3.3 Višina sredstev, dodeljenih za odpravo posledic škode v kmetijstvu

40. člen

(višina dodeljenih sredstev)

(1) Upravičencu iz prejšnjega člena se za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezni kmetijski pridelek dodelijo sredstva v višini do največ:

-        40 % ocene neposredne škode ali za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost do največ 45 % ocene neposredne škode, če škoda v kmetijstvu nastane zaradi naravne nesreče, za katero na območju Republike Slovenije ni mogoče skleniti zavarovanja, ki krije najmanj 50 % običajne letne proizvodnje upravičenca ali dohodka od proizvodnje in statistično najpogostejša podnebna tveganja, za katera je zagotovljeno zavarovanje;

-        30 % ocene neposredne škode ali za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost do največ 40 % ocene neposredne škode, če je za odpravo škode v kmetijstvu mogoče skleniti zavarovanje, ki krije najmanj 50 % povprečne letne proizvodnje upravičenca ali dohodka od proizvodnje in statistično najpogostejša podnebna tveganja, za katera je zagotovljeno zavarovanje;

(2) Sredstva, ki se upravičencu dodelijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu, se zmanjšajo za 50 %, razen če se dodelijo upravičencu, ki je sklenil zavarovanje kmetijske proizvodnje, ki krije najmanj 50 % njegove letne kmetijske proizvodnje.

(3) Pri določitvi višine sredstev, ki se jih upravičencu dodeli za odpravo posledic škode v kmetijstvu, je treba zagotoviti, da za posamezni kmetijski pridelek vsota dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu, kakršnih koli drugih sredstev iz državnega proračuna za odpravo posledic škode v kmetijstvu, sredstev občinskih proračunov, ki so dodeljena upravičencu kot neposredno izplačilo za odpravo posledic škode v kmetijstvu, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na kmetijskem pridelku na grafično enoto rabe kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: GERK), ne presega 80 %, na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne presega 90 % zmanjšanja vrednosti kmetijske proizvodnje.

(4) Zmanjšanje vrednosti kmetijske proizvodnje iz prejšnjega odstavka se izračuna v skladu z osmim odstavkom 25. člena oziroma osmim odstavkom 37. člena Uredbe 2022/2472/EU.

(5) Če nastane škoda v kmetijstvu na istem kmetijskem pridelku zaporedoma zaradi pojava enakih ali različnih naravnih nesreč, se za neposredno škodo na tem kmetijskem pridelku šteje ocena neposredne škode v kmetijstvu, izdelana pred spravilom tega kmetijskega pridelka.

(6) Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če pristojni inšpektor ugotovi, da je upravičenec proizvajal kmetijski pridelek v letu nastanka škode v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali predpisi, ki urejajo varstvo voda, namenjenih oskrbi s pitno vodo na teh kmetijskih zemljiščih.

(7) Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic suše na območjih iz registra namakalnih sistemov, razen v primerih, ko zaradi pomanjkanja vode namakanje ni bilo mogoče.

(8) Upravičencu se sredstva ne dodelijo, če višina dodeljenih sredstev iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu na upravičenca ne presega 100 eurov.

40.a člen

(črtan)

41. člen

(črtan)

3.4 Nosilci izvajanja ukrepov odprave posledic škode v kmetijstvu

42. člen

(nosilci izvajanja ukrepov odprave posledic škode v kmetijstvu)

(1) Za izvajanje ukrepov odprave posledic škode v kmetijstvu so pristojni ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in komisije za ocenjevanje škode, imenovane v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, mora zagotoviti izvajanje vseh nalog iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu, razen tistih, ki jih izvajajo komisije za ocenjevanje škode iz prejšnjega odstavka.

(3) Komisije iz prvega odstavka tega člena morajo:

-        določiti vrsto, čas in geografska območja nastanka tistih neugodnih vremenskih razmer, zaradi katerih obstoji možnost, da bo škoda v kmetijstvu, ocenjena pred spravilom tega kmetijskega pridelka, presegla 30% običajne letne kmetijske proizvodnje,

-        za neugodne vremenske razmere iz prejšnje alinee od ministrstva, pristojnega za okolje, pridobiti meteorološko poročilo,

-        ob spravilu posameznih kmetijskih pridelkov na geografskih območjih iz prve alinee tega odstavka obvestiti upravičence o možnosti prijave škode v kmetijstvu na obrazcu, ki se uporablja tudi za vlogo za pridobitev državne pomoči,

-        organizirati izdelavo ocene neposredne škode v kmetijstvu po posameznih upravičencih za tiste kmetijske pridelke, za katere škoda v kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer presega 30% običajne letne kmetijske proizvodnje,

-        odposlati izpolnjene obrazce o prijavi škode v kmetijstvu in ocene neposredne škode v kmetijstvu ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v roku, ki ga določi vlada ob obravnavi poročila o oceni neposredne škode v kmetijstvu in odločitvi o uporabi sredstev državnega proračuna za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(4) Geografsko območje nastanka neugodnih vremenskih razmer iz prve alinee prejšnjega odstavka ugotovi regijska ali državna komisija za ocenjevanje škode na podlagi meteoroloških, hidroloških podatkov ali drugih dejstev na prizadetem območju.

3.5 Postopek dodelitve sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu in obveznosti upravičencev

43. člen

(postopek dodelitve sredstev in obveznosti upravičencev)

(1) Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se upravičencu dodelijo na podlagi podatkov o prijavi škode v kmetijstvu iz obrazca o prijavi škode iz prejšnjega člena, ki se uporablja za vlogo za pridobitev državne pomoči.

(2) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, predloži komisiji za odpravo posledic škode v kmetijstvu predlog dodelitve sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu v potrditev, če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in so podatki o škodi v skladu s podatki iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu.

(3) Predlog za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu predloži vladi v obravnavo in sprejem ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, ob predhodni potrditvi komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(5) Upravičenec do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu mora na obrazec za prijavo škode v kmetijstvu iz tretje alinee tretjega odstavka prejšnjega člena poleg podatkov o škodi na kmetijskih pridelkih ter o kmetijskem gospodarstvu, ki ga upravlja, vpisati tudi podatek o zavarovalnici, pri kateri je zavaroval kmetijsko proizvodnjo, ter podatek o višini sredstev, ki mu jih je dodelila občina kot pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

3.6 Škoda v kmetijstvu zaradi množičnega pojava rastlinskih škodljivih organizmov ali bolezni živali

44. člen

(rastlinski škodljivi organizmi in bolezni živali)

(1) Določbe o odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč po tem zakonu se smiselno uporabljajo tudi za odpravo posledic množičnega pojava rastlinskih škodljivih organizmov ali bolezni živali, za katere se izvajajo programi preprečevanja ali izkoreninjenja, in jih določi vlada na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo.

(2) Geografsko zaokrožena območja so v primeru iz prejšnjega odstavka območja občin, kjer so zaradi obsega pojava rastlinskih škodljivih organizmov ali bolezni živali in njenih posledic v kmetijski proizvodnji osebe iz 39. člena tega zakona upravičene do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(3) Za določitev višine sredstev, ki jih pridobi posamezni upravičenec za odpravo posledic množičnega pojava rastlinskih škodljivih organizmov ali bolezni živali, se uporabljajo določbe 10. člena Uredbe 1857/2006/ES.

(4) Vlada v programu odprave posledic škode v kmetijstvu podrobneje določi primere, v katerih so nosilci kmetijskih gospodarstev zaradi odprave posledic množičnega pojava rastlinskih škodljivih organizmov ali bolezni živali upravičeni do sredstev po tem zakonu.

3.7 Pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v kmetijski proizvodnji, v skladu z Uredbo 1408/2013/EU oziroma točko (b) drugega odstavka ali točko (c) tretjega ostavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije

a44.a člen

(pomoč v skladu z Uredbo 1408/2013/EU)

(1) Upravičenci do pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravne nesreče v skladu z Uredbo 1408/2013/EU oziroma točko (b) drugega odstavka ali točko (c) tretjega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjene s Sklepom Sveta (EU) 2019/1255 z dne 18. julija 2019 o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke (UL L št. 196 z dne 24. 7. 2019, str. 1), so osebe iz prvega odstavka 39. člena tega zakona:

-        za tiste kmetijske pridelke na GERK, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da so 100 % poškodovani,

-        za vsa uničena ali drugače v celoti izgubljena proizvodna sredstva, in sicer trajne nasade in plemensko živino.

(2) Upravičencu iz prejšnjega odstavka se za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezni kmetijski pridelek dodelijo sredstva v višini do največ 30 % ocene neposredne škode.

(3) Pri določitvi višine sredstev, ki se jih upravičencu dodeli za odpravo posledic škode v kmetijstvu, je treba zagotoviti, da za posamezni kmetijski pridelek vsota dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu s tem členom, kakršnih koli drugih sredstev iz državnega proračuna za odpravo posledic škode v kmetijstvu, sredstev občinskih proračunov, ki so dodeljena upravičencu kot neposredno izplačilo za odpravo posledic škode v kmetijstvu, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na kmetijskem pridelku na GERK ne presega ocene neposredne škode.

(4) Vlada za dodelitev pomoči iz tega člena podrobneje določi pogoje, način izračuna in postopek.

(5) Upravičencu se sredstva ne dodelijo, če višina dodeljenih sredstev iz tega člena na upravičenca ne presega 100 eurov.

(6) Za ukrep po tem členu se ne uporablja zadnji stavek drugega odstavka 35. člena tega zakona.

3.a ODPRAVA POSLEDIC ŠKODE V GOSPODARSTVU

3.a.1 Viri sredstev in odločitev o njihovi uporabi

44.a člen

(viri sredstev)

(1) Sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu se zagotovijo za vsako koledarsko leto v državnem proračunu.

(2) Višina sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu se določi v državnem proračunu za posamezni pojav škode v gospodarstvu za vsako proračunsko leto posebej na podlagi ocene o potrebnih sredstvih za odpravo posledic iz programa odprave posledic škode v gospodarstvu.

(3) Če je program odprave posledic škode v gospodarstvu sprejet v letu nastanka škode, se za to proračunsko leto zagotovijo sredstva za izvedbo ukrepov odprave posledic škode v gospodarstvu v okviru sredstev državne proračunske rezerve.

(4) Za posamezni pojav škode v gospodarstvu, za katerega je vlada odločila o uporabi sredstev za odpravo njegovih posledic v septembru ali pozneje, se v prvem proračunskem letu po letu, v katerem je nastala škoda, zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov odprave posledic škode v okviru sredstev državne proračunske rezerve.

44.b člen

(odločitev o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč)

(1) Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu na podlagi ocene škode v gospodarstvu in predloga za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

(2) Oceno škode v gospodarstvu na podlagi metodologije, ki jo prepiše vlada, in predlog za odpravo posledic škode v gospodarstvu iz prejšnjega odstavka izdela ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Oceno škode mora predhodno potrditi državna komisija za ocenjevanje škode, ustanovljena v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, nato pa jo vladi predloži v dokončno potrditev ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3) Vlada mora pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč v gospodarstvu upoštevati, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena škode na stvareh oziroma škoda v gospodarstvu večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.

(4) Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora vladi predložiti v obravnavo oceno škode v gospodarstvu najpozneje dva meseca po koncu intervencijskih ukrepov, opravljenih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

44.c člen

(program odprave posledic škode v gospodarstvu)

(1) Program odprave posledic škode v gospodarstvu sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, če ga prej potrdi komisija za odpravo posledic škode v gospodarstvu in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.

(2) Najpozneje tri mesece po tem, ko vlada odloči o posameznem pojavu škode v gospodarstvu, da se za odpravo posledic uporabijo sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu po tem zakonu, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, predloži vladi v obravnavo program odprave posledic škode v gospodarstvu.

44.č člen

(vsebina programa odprave posledic škode v gospodarstvu)

(1) S programom odprave posledic škode v gospodarstvu se določijo ukrepi za odpravo škode v gospodarstvu, zlasti pa se določi:

-        vrsta in višina škode,

-        predvidena poraba sredstev v posameznih proračunskih letih,

-        občine, kjer je nastala škoda v gospodarstvu,

-        ocena števila upravičencev do sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu,

-        ocena potrebnih sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu,

-        obrazci za vloge upravičencev,

-        način izplačila sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

(2) Če izvajanje ukrepov odprave posledic škode v gospodarstvu traja več proračunskih let, morajo biti v programu odprave posledic škode v gospodarstvu določene tudi obvezne vsebine letnih programih odprave posledic škode ter roki, v katerih jih mora ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, predložiti vladi v sprejetje. Z letnim programom odprave posledic škode v gospodarstvu se za posamezno proračunsko leto podrobneje določi višina sredstev, ki so predvidena za njihovo izvedbo.

44.d člen

(financiranje izvajanja programa odprave posledic škode v gospodarstvu)

(1) Če so sredstva za izvajanje ukrepov iz programa odprave posledic škode v gospodarstvu zagotovljena v okviru sredstev proračunske rezerve, opravlja izplačila za izvedbo ukrepov ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi dokumentacije, ki jo predloži ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

(2) Za zakonito uporabo sredstev proračunske rezerve je odgovorno ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

(3) Sredstva za izvajanje programa odprave posledic škode v gospodarstvu v proračunskem letu, v katerem se za odpravo posledic škode v gospodarstvu ne zagotavljajo sredstva proračunske rezerve skladno s 44.a členom tega zakona, zagotavlja ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

3.a.2 Upravičenci do sredstev za odpravo škode v gospodarstvu

44.e člen

(upravičenci do sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu)

Upravičenci do sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu so gospodarske družbe, podjetniki, posamezniki, zavodi in zadruge s sedežem v Republiki Sloveniji.

3.a.3 Višina sredstev, dodeljenih za odpravo posledic škode v gospodarstvu

44.f člen

(višina sredstev)

(1) Upravičencu se lahko dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu največ v višini 50%, pri škodi na strojih in drugi opremi ter za škodo, nastalo zaradi uničenja zalog in izpada prihodka, ki so bili zavarovani proti naravni nesreči, kakršno je utrpel upravičenec, pa največ v višini 60% škode, ki jo potrdi komisija za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

(2) Vlada z uredbo podrobneje določi način izračuna višine sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu, pri čemer upošteva, da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna oceni škode v gospodarstvu.

3.a.4 Postopek dodelitve sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu

44.g člen

(postopek dodelitve sredstev)

(1) Sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu se upravičencem do sredstev za odpravo posledic nesreč dodelijo na podlagi vloge, ki jo morajo predložiti ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, v roku, določenem v programu odprave posledic škode v gospodarstvu, ta pa ne sme biti daljši od 12 mesecev.

(2) Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, po sprejetju programa odprave posledic škode v gospodarstvu obvesti upravičence do sredstev za odpravo posledic škode o roku, v katerem morajo predložiti vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic nastale škode.

(3) Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pripravi predlog višine potrebnih sredstev za povračilo škode in ga, če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in je predlog povrnitve škode v gospodarstvu skladen s programom odprave posledic škode v gospodarstvu, predloži v sprejetje komisiji za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

(4) Minister, pristojen za gospodarstvo, določi vsebino in obliko obrazca za prijavo škode v gospodarstvu po tem zakonu.

44.h člen

(finančni inženiring za odpravo posledic naravnih nesreč)

(1) Ne glede na peti odstavek 106.f člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23; v nadaljnjem besedilu: ZJF) je finančni inženiring tudi ukrep, s katerim država odpravlja posledice naravnih nesreč.

(2) Finančni inženiring po tem zakonu ima lahko obliko kreditov ali garancij, ki so namenjeni odpravi posledic naravne nesreče. Višina kredita ali garancije ne sme biti višja od škode, potrjene s strani pooblaščenega cenilca, in se lahko dodeli le za tisti del škode, ki ni predmet nadomestila škode po drugih ukrepih.

(3) Posojilni sklad je lahko oblikovan do višine 100 milijonov eurov za odpravo posamezne naravne nesreče, delež vplačil države pa ne sme presegati 30 %. Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, določi višino vplačanega deleža države na podlagi izdelane ocene tveganj in absorpcijske sposobnosti potencialnih prejemnikov pomoči. Prva izguba se krije v breme teh sredstev. Sredstva tega sklada morajo biti porabljena v roku dveh let od ustanovitve. Sredstva se štejejo za porabljena, ko je financiranje končnemu prejemniku odobreno s sklepom izvajalca ukrepa finančnega inženiringa. Neporabljena sredstva se po izteku roka za porabo vrnejo v proračun. V primeru, ko porabljena sredstva niso črpana s strani končnih prejemnikov, se ta sredstva vrnejo v proračun v roku enega leta od dne, ko črpanje teh sredstev s strani končnih prejemnikov ni bilo več mogoče. Ukrep ob ustanovitvi predvidi enkratno porabo sredstev.

(4) Garancijska shema po tem zakonu ne sme presegati 100 milijonov eurov. Posamezni upravičenec lahko prejme garancijo, če iz dokumentacije izhaja finančna sposobnost posojilojemalca za vračilo posojila. Garancijska shema je na voljo do porabe sredstev oziroma do dveh let po oblikovanju garancijske sheme. Sredstva se štejejo za porabljena, ko je financiranje končnemu prejemniku odobreno s sklepom posojilodajalca. Neporabljena sredstva se po izteku roka za porabo vrnejo v proračun. V primeru, ko porabljena sredstva niso črpana s strani končnih prejemnikov, se delež sredstev garancije, ki odpade na ta sredstva, vrnejo v proračun v roku enega leta od dne, ko črpanje teh sredstev s strani končnih prejemnikov ni bilo več mogoče. Morebitni donosi iz upravljanja sredstev garancijske sheme finančna institucija iz četrtega odstavka 106.f člena ZJF pripiše vrednosti garancijske sheme. Ukrep ob ustanovitvi predvidi enkratno porabo sredstev.

(5) Za oblikovanje instrumentov finančnega inženiringa ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pripravi načrt izvajanja finančnih instrumentov ter ključne elemente finančnega inženiringa v skladu z drugim odstavkom 106.j člena ZJF.

(6) Prejemniki pomoči so upravičenci iz 44.e člena tega zakona, nosilci kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in koncesionarji v skladu z zakonom, ki ureja sladkovodno ribištvo, ki pred naravno nesrečo niso bili v težavah po pravilih o državnih pomočeh in izkazujejo finančno sposobnost vračila posojil.

(7) Za pridobitev kredita ali garancije po tem zakonu morajo prejemniki pomoči iz prejšnjega odstavka predložiti dokazila o višini škode, ki je posledica naravne nesreče. Za dokazilo iz prejšnjega stavka zadošča zapisnik o oceni škode, potrjen s strani pooblaščenega cenilca, oziroma druga dokazila, ki jih v pogodbi o izvajanju ukrepa finančnega inženiringa dogovorita Republika Slovenija in izvajalec ukrepa.

(8) Ukrep finančnega inženiringa se lahko izvaja v skladu s 50. členom Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187, str. 1, z dne 26. 6. 2014), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU), Uredbo 2022/2472/EU, Uredbo Komisije (EU) 2022/2473 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 82), ali po pravilu de minimis.

(9) Pri odločanju o višini kredita ali garancije za odpravo posledic naravnih nesreč je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, ter sredstev, dodeljenih iz državnega proračuna in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode.

(10) Če pristojni organ ugotovi, da škoda ni bila pravilno ocenjena ali je upravičenec prejel pomoč po tem zakonu v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravičencu določi rok za vračilo prekomerno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prekomerno prejete pomoči in do vračila se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

4. ODLOČBA O DODELITVI SREDSTEV

45. člen

(izdaja in vsebina odločbe o dodelitvi sredstev)

(1) O dodelitvi sredstev za odpravo posledic nesreč v upravnem postopku odloča ministrstvo, pristojno za naravne vire, o dodelitvi sredstev za odpravo škode v kmetijstvu ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, o dodelitvi sredstev za odpravo škode v gospodarstvu pa ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

(2) Odločba mora poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja upravni postopek, vsebovati tudi:

-        podatke o upravičencu,

-        natančen opis razloga oziroma namena za dodelitev sredstev državnega proračuna,

-        obrazložitev izračuna višine dodeljenih sredstev državnega proračuna,

-        rok, v katerem se lahko začne uporaba dodeljenih sredstev,

-        rok, v katerem se morajo uporabiti dodeljena sredstva,

-        obveznosti v zvezi s poročanjem o porabi sredstev, če gre za odpravo posledic naravne nesreče na stvareh, in

-        način izplačila sredstev.

46. člen

(podaljšanje roka za uporabo dodeljenih sredstev za odpravo posledic nesreč)

(1) Čas, v katerem se morajo uporabiti dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, je največ 12 mesecev po roku, v katerem je v odločbi o dodelitvi sredstev dovoljen začetek uporabe dodeljenih sredstev.

(2) Čas uporabe sredstev za odpravo posledic nesreč se lahko na podlagi vloge upravičenca podaljša za največ 12 mesecev, če gre za upravičene razloge.

(3) Za postopek podaljšanja roka, v katerem se morajo uporabiti dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, se smiselno uporabljajo določbe, ki so s tem zakonom določene za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreč.

46.a člen

(izdaja in vročanje odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo škode v kmetijstvu in gospodarstvu ter nadzor in vračilo pomoči)

(1) Za izdajo in vročitev odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo škode v kmetijstvu se uporablja postopek iz 36.č in 37. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23).

(2) Če pristojni organ ugotovi, da škoda ni bila pravilno ocenjena ali je upravičenec prejel pomoč po tem zakonu v nasprotju z desetim odstavkom 5. člena tega zakona, v odločbi določi rok za vračilo prekomerno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prekomerno prejete pomoči in do vračila se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

(3) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč po tem zakonu, mora, če je pri njem ali pri osebah, ki skupaj z upravičencem delujejo kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 651/2014/EU ali Uredbe 2022/2472/EU, od uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva poteka roka za vračilo prejete pomoči do dneva vračila.

(4) Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz prejšnjega odstavka izvaja pristojni organ. Za namene izvajanja nadzora iz prejšnjega stavka pristojni organ pridobi podatke o izplačilu dobička, nakupih lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu od Finančne uprave Republike Slovenije. Vrsto in obliko ter način posredovanja podatkov iz tega odstavka določi pristojni organ.

5. ZBIRKE PODATKOV

47. člen

(pridobivanje podatkov iz zbirk osebnih podatkov)

(1) Pri dodeljevanju sredstev državnega proračuna in nadzoru nad njihovo uporabo pridobita ministrstvo, pristojno za naravne vire, ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, osebne in druge podatke od upravljalcev naslednjih zbirk:

-        osebno ime, datum rojstva in stalno ali začasno prebivališče iz centralnega registra prebivalstva,

-        osebno ime lastnikov zemljišč iz zemljiškega katastra,

-        osebno ime lastnikov stavb iz katastra stavb,

-        lastninsko pravico, zastavno pravico, služnostno pravico, pravico stvarnega bremena, zakupno, predkupno ali odkupno pravico, prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine iz zemljiške knjige,

-        osebno ime in prebivališče nosilca kmetijskega gospodarstva in osebno ime družinskih članov nosilca kmetijskega gospodarstva iz registra kmetijskih gospodarstev,

-        osebno ime fizične osebe oziroma firma pravne osebe z navedbo organizacijske oblike in naslov fizične osebe oziroma sedež pravne osebe pridelovalca grozdja iz registra pridelovalcev grozdja in vina in

-        osebno ime in prebivališče osebe oziroma firma pravne osebe, ki so ji bila dodeljena sredstva državnega ali občinskega proračuna v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu, iz evidenc o kmetijskih subvencijah državnega in občinskih proračunov.

(2) Upravljavec zbirk iz prejšnjega odstavka posreduje podatke na zahtevo ministrstva, pristojnega za naravne vire, ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ali ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, brezplačno.

48. člen

(zbirka podatkov o osebah, ki so jim bila dodeljena sredstva)

(1) Za dodeljevanje sredstev za odpravo posledic nesreč in sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu ter v zvezi z nadzorom nad uporabo dodeljenih sredstev državnega proračuna po tem zakonu se o osebah, ki so jim bila dodeljena sredstva po tem zakonu, vzpostavi zbirka, ki jo upravlja za dodelitev sredstev pristojno ministrstvo.

(2) Zbirka iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje osebne podatke:

-        osebno ime osebe, ki so ji bila dodeljena sredstva,

-        osebno ime družinskih članov ali članov kmetijskega gospodarstva osebe iz prejšnje alinee,

-        o osebnih dohodkih lastnika stanovanja in dohodkih stanovalcev, če gre za dodelitev hipotekarnih sredstev iz 28. člena tega zakona,

-        o lastništvu stvari, ki so predmet obnove po tem zakonu, in

-        podatke o plačanih tekočih zavarovanjih, ki se nanašajo na stvar, poškodovano ali uničeno zaradi posledic naravne nesreče, ali na škodo v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč.

(3) Podatki iz prejšnjega odstavka so podatki iz vloge za dodelitev sredstev.

(4) Podatki iz zbirke iz prvega odstavka tega člena se hranijo deset let po dodelitvi sredstev državnega proračuna upravičencem, po izteku tega roka pa se izbrišejo.

(5) S podatki, pridobljenimi po tem členu, se ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

6. NADOMESTITEV OBJEKTOV IN PROSTORSKI AKTI

49. člen

(ogroženo območje)

(1) O nadomestitvi objektov se v programu odprave posledic naravne nesreče odloči na podlagi določitve ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče in predpisanih pogojev ter omejitev za graditev objektov na takih območjih.

(2) Ogroženo območje na vplivnem območju poplave sta predvsem poplavno in erozijsko območje, na vplivnem območju zemeljskega plazu plazljivo območje in na vplivnem območju snežnega plazu plazovito območje.

(3) Ogroženo območje na vplivnem območju naravne nesreče določi vlada, pri čemer se uporabljajo za njihovo določanje merila v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami.

(4) Vlada v predpisu o določitvi ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče razvrsti zemljišča na vplivnem območju naravne nesreče v razrede po stopnjah ogroženosti in določi glede na stopnjo ogroženosti zemljišč tudi pogoje za graditev objektov.

(5) Predlog predpisa o določitvi ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče pripravi in predloži vladi v sprejem ministrstvo, pristojno za naravne vire.

(6) Priprava strokovnih podlag in izvedba raziskav za določitev ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče se financira v breme sredstev za odpravo posledic nesreč.

50. člen

(javna korist gradnje gospodarske javne infrastrukture)

Obnova objektov prometne infrastrukture, vodne infrastrukture in objektov druge gospodarske javne infrastrukture ter gradnja novih geotehničnih objektov in drugih novih objektov vodne infrastrukture zaradi preprečitve širjenja posledic naravne nesreče ali preprečevanja posledic ponovitve naravne nesreče na vplivnem območju naravne nesreče, je v javno korist.

51. člen

(zakonska podlaga za objekte lokalnega pomena)

(1) Zakonska podlaga za nadomestitev objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in jih je treba zaradi ogroženosti ali obnove ali graditve novih objektov vodne infrastrukture ali državne prometne infrastrukture odstraniti, je izvedbeni prostorski akt lokalne skupnosti.

(2) Če za gradnje objektov iz prejšnjega odstavka ni osnove v izvedbenih prostorskih aktih lokalne skupnosti, je treba sprejeti nov izvedbeni prostorski akt lokalne skupnosti oziroma njegovo spremembo ali dopolnitev.

(3) Za pripravo izvedbenega prostorskega akta iz prejšnjega odstavka je odgovorna občina. Ta priprava se financira iz sredstev za odpravo posledic nesreč, zagotovljenih po tem zakonu.

(4) Izvedbeni prostorski akt oziroma njegove spremembe in dopolnitve iz drugega odstavka tega člena se sprejmejo po skrajšanem postopku v skladu s predpisi o urejanju prostora.

(5) Stroški v zvezi s sprejemom izvedbenih prostorskih aktov lokalne skupnosti iz prejšnjih odstavkov se financirajo v breme sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu.

52. člen

(zakonska podlaga za objekte državnega pomena)

(1) Zakonska podlaga za obnovo objektov gospodarske javne infrastrukture državnega pomena so državni prostorski akti v skladu s predpisi o urejanju prostora.

(2) Če za obnovo gospodarske javne infrastrukture državnega pomena ali gradnjo novih geotehničnih objektov in drugih novih objektov vodne infrastrukture ni osnove v aktih iz prejšnjega odstavka, je treba sprejeti nov državni lokacijski načrt oziroma njegovo spremembo ali dopolnitev.

53. člen

(pooblaščeni investitor)

(1) Investitor za gradnjo objektov državne prometne infrastrukture in vodne infrastrukture ali objektov druge gospodarske javne infrastrukture je država.

(2) Pooblaščeni investitor države za gradnjo objektov državne prometne infrastrukture je ministrstvo, pristojno za promet, za objekte vodne infrastrukture pa ministrstvo, pristojno za naravne vire.

(3) Pooblaščeni investitor opravlja naloge v zvezi s prostorskim in urbanističnim načrtovanjem, finančnim inženiringom, pridobivanjem nepremičnin ter pripravlja, organizira in vodi graditev in obnovo objektov na vplivnem območju naravne nesreče.

54. člen

(razlastitev nepremičnin)

Razlastitev nepremičnin v javno korist zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena na vplivnem območju naravne nesreče se izvede na način in po postopku, kot to določajo predpisi o urejanju prostora.

7. GRADNJA OBJEKTOV

55. člen

(pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj)

(1) Za potrebe gradenj, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev za odpravo posledic nesreč, se postopki za pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj vodijo ter gradnje izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ta zakon ne določa drugače.

(2) Šteje se, da je izdaja gradbenih dovoljenj za objekte oziroma dela, ki so v zvezi z gradnjami, namenjenimi za odpravo posledic naravnih nesreč, ter izvedba takšnih del, v javno korist.

56. člen

(upravičeni investitor)

Zahtevo za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj iz prejšnjega člena vlagajo nosilci izvajanja ukrepov odprave posledic nesreč iz 30. člena tega zakona lahko pa tudi pravna oziroma fizična oseba, ki je po določbah tega zakona upravičena za pridobitev sredstev za odpravo posledic nesreč (v nadaljnjem besedilu: upravičeni investitor).

57. člen

(upravni organ, pristojen za gradbene zadeve)

Upravni organ, pri katerem se vlagajo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnje oziroma dela, ki so v zvezi z gradnjami iz 55. člena tega zakona, in zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja za takšne objekte, je krajevno pristojna upravna enota.

58. člen

(pridobitev gradbenega dovoljenja)

(1) Šteje se, da objekti, ki so potrebni za odpravo posledic nesreč po tem zakonu, nimajo vplivov na okolico, razen če so to objekti, ki so s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, opredeljeni kot objekti, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna zaradi emisij energije ali snovi v okolje.

(2) Ne glede na določbe iz predpisov, ki urejajo graditev objektov, za spremembo namembnosti, ki jo opredeljuje program odprave posledic nesreče, gradbeno dovoljenje ni potrebno, ampak zadostuje lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je takšna spremenjena raba v skladu z izvedbenim prostorskim aktom.

(3) Če upravičeni investitor pravice graditi na nepremičnini, kjer namerava izvajati gradnjo, še nima vpisane v zemljiško knjigo, se za takšno dokazilo lahko uporabijo dokazila iz 56. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002).

59. člen

(postopek izdaje gradbenega dovoljenja)

(1) Stranka v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt oziroma dela, ki so v zvezi z gradnjo iz 55. člena tega zakona, je samo upravičeni investitor.

(2) Če kdo med postopkom zahteva vključitev v postopek in dokazuje, da ima nameravani objekt vplive na okolje, ki segajo na njegovo nepremičnino, se v nadaljevanju postopka uporabljajo določbe 64. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002).

60. člen

(ugotavljanje skladnosti z izvedbenim prostorskim aktom)

(1) Šteje se, da je nameravana gradnja, ki se financira ali sofinancira za odpravo posledic nesreč, v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, če je na območju, ki se po določbah tega zakona šteje za območje, ki ga je doletela naravna nesreča in je lokacija takšne gradnje neposredno dostopna z javne ceste oziroma leži tik ob njej ali pa če izpolnjuje pogoje, ki so z zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisane za nadomestno gradnjo.

(2) V primeru objektov, ki so v skladu s prvim odstavkom 58. člena tega zakona opredeljeni kot objekti z vplivi na okolje, se šteje, da so zahteve o sodelovanju javnosti pred izdajo okolje varstvenega soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izpolnjene z javno razgrnitvijo tistega izvedbenega prostorskega akta, na katerem območju naj bi se gradil takšen objekt z namenom odprave posledic naravne nesreče.

61. člen

(oprostitev plačila komunalnega prispevka in drugih stroškov)

(1) Za gradnjo novih objektov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev za odpravo posledic nesreč, se ne plačuje komunalnega prispevka.

(2) Stroški priklopa objektov iz prejšnjega odstavka na objekte gospodarske javne infrastrukture se ne zaračunavajo.

(3) Neplačani komunalni prispevki iz prvega odstavka tega člena se štejejo za namensko plačilo lastnih sredstev občine za izvajanje ukrepov odprave posledic nesreč iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona oziroma za izvajanje geotehničnih ukrepov iz petega odstavka 17. člena tega zakona.

62. člen

(izvajanje del in gradbeni nadzor)

(1) Pri ureditvi gradbišča in izvajanju del, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev za odpravo posledic nesreč, se šteje, kot da se takšna gradnja izvaja kot gradnja v lastni režiji v skladu z določbami 79. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002).

(2) Gradbeni nadzor mora zagotoviti ustrezen nosilec izvajanja ukrepov odprave posledic nesreč iz 30. člena tega zakona.

63. člen

(postopek izdaje uporabnega dovoljenja)

(1) V najkrajšem možnem času po končani gradnji novega objekta, ki se je financirala ali sofinancirala iz sredstev za odpravo posledic nesreč, oziroma njegovi rekonstrukciji, mora upravičeni investitor pri upravnem organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja.

(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti izjavo projektanta in izjavo osebe, ki je opravljala gradbeni nadzor, da je objekt zgrajen v skladu s predpisi, ter geodetski načrt novega stanja zemljišča.

(3) Upravni organ iz prvega odstavka tega člena izda uporabno dovoljenje brez prej opravljenega tehničnega pregleda, razen če tehnični pregled izrecno ne zahteva nosilec izvajanja ukrepov odprave posledic naravnih nesreč iz 30. člena tega zakona ali upravičeni investitor. V takšnem primeru se tehnični pregled opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja graditev objektov.

8. POROČANJE

64. člen

(poročila)

(1) Poročilo o izvedbi programa odprave posledic nesreče predloži vladi v sprejem ministrstvo, pristojno za naravne vire.

(2) Poročilo o izvedbi programa odprave posledic škode v kmetijstvu predloži vladi v sprejem ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

(3) Poročilo o izvedbi programa odprave posledic škode v gospodarstvu predloži vladi v sprejetje ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

(4) Sestavni del poročila o izvedbi programa odprave posledic nesreče je tudi poročilo komisije za odpravo posledic nesreč o porabi sredstev za odpravo posledic nesreč, sestavni del poročila o izvedbi programa odprave posledic škode v kmetijstvu poročilo komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, sestavni del poročila o izvedbi programa odprave posledic škode v gospodarstvu pa je poročilo komisije za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

(5) Vlada poroča o porabi sredstev za odpravo posledic škode na stvareh, škode v kmetijstvu in škode v gospodarstvu Državnemu zboru Republike Slovenije za vsako proračunsko leto v poročilu, ki ga vlada predloži ob zaključnem računu proračuna.

9. NADZOR

65. člen

(inšpekcijsko nadzorstvo)

(1) Inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu obsega nadzorstvo glede izpolnjevanja pogojev za upravičenost oseb do sredstev za odpravo posledic nesreč in do sredstev za odpravo škode v kmetijstvu ter nadzorstvo glede namenske rabe dodeljenih sredstev, če gre za odpravo posledic naravnih nesreč.

(2) Inšpekcijski nadzor upravičencev do sredstev za odpravo posledic nesreč izvajajo inšpektorji ministrstva, pristojnega za naravne vire in prostor, upravičencev do sredstev za odpravo škode v kmetijstvu pa inšpektorji ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

10. KAZENSKI DOLOČBI

66. člen

(prekršek)

(1) Z globo od 400 do 2.800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v državnem organu in občini, če omogoči, da so sredstva za izvajanje ukrepov uporabljena v nasprotju z določbo prvega odstavka 31. člena tega zakona.

(2) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje oseba, ki v vlogi za pridobitev sredstev posreduje lažne podatke z namenom, da neupravičeno pridobi sredstva za odpravo posledic nesreč, za odpravo škode v kmetijstvu ali v gospodarstvu,, ter oseba, ki nenamensko uporabi dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč (33., 43., 31., 44.g člen).

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN (Uradni list RS, št. 75/03) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

67. člen

(denarne kazni za prekrške)

Do 1. januarja 2005 se za prekršek, določen v prvem odstavku 66. člena tega zakona z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev kaznuje odgovorna oseba v državnem organu in občini, z denarno kaznijo od 10.000 do 150.000 tolarjev pa posameznik, ki stori prekršek iz drugega odstavka 66. člena tega zakona.

68. člen

(obravnava škod v kmetijstvu, nastalih pred uveljavitvijo tega zakona)

(1) Do vzpostavitve registra kmetijskih gospodarstev iz 6. in 39. člena tega zakona se kot dokazilo uporablja posestni list ali najemna pogodba.

(2) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ki so nastale zaradi naravnih nesreč v letu 2003 pred uveljavitvijo tega zakona.

(3) Za sredstva državnega proračuna iz tretje alinee četrtega odstavka 40. člena tega zakona se štejejo tudi sredstva, ki jih je upravičenec pridobil na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje sredstev kot pomoč za nadomestilo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni pojavi (Uradni list RS, št. 51/2003 – uradne objave), če gre za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu zaradi iste naravne nesreče.

69. člen

(začetek veljavnosti zakona)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-A (Uradni list RS, št. 98/05) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

6. člen

Določbe 5. člena tega zakona se uporabljajo tudi v postopkih dodeljevanja sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ki se na dan uveljavitve tega zakona še niso dokončali.

7. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-B (Uradni list RS, št. 90/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»Prehodne in končne določbe

25. člen

(1) Oseba zasebnega prava, ki ni veliko podjetje, je upravičena do sredstev za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer, ki nastanejo pred 1. januarjem 2008, tudi če kmetijski gospodarski objekt ni zavarovan za škodo zaradi neugodnih vremenskih razmer.

(2) Oseba zasebnega prava, ki ni veliko podjetje, je upravičena do sredstev za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer, ki nastanejo po 31. decembru 2007 in pred 1. januarjem 2010, tudi če za kmetijski gospodarski objekt lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic neugodnih vremenskih razmer priznano izplačilo zavarovanih zneskov za škodo na objektu v višini, ki ni manjša od 20% ocene neposredne škode na objektu.

26. člen

Za odpravo posledic škode v kmetijstvu je oseba iz 39. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo) upravičena do sredstev za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer, ki nastanejo pred 1. januarjem 2008, tudi če kmetijska proizvodnja ni zavarovana za kmetijsko škodo zaradi neugodnih vremenskih razmer.

27. člen

Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za naravne nesreče, ki so nastale pred uveljavitvijo tega zakona, če je za njih program odprave posledic sprejet po uveljavitvi tega zakona.

28. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-C (Uradni list RS, št. 102/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

13. člen

(1) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za odpravo posledic škode v gospodarstvu, ki je v letu 2007 nastala zaradi naravnih nesreč pred uveljavitvijo tega zakona.

(2) Proračunska sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, v kmetijstvu oziroma v gospodarstvu, ki so na dan uveljavitve tega zakona še razpoložljiva, ter sredstva državne proračunske rezerve, se lahko prenesejo v proračunski sklad Odprava posledic nesreč (v nadaljnjem besedilu: sklad), o čemer odloči vlada s sklepom.

(3) Sklad, ki se ustanovi za namen odprave posledic naravnih nesreč do odprave posledic poslednje naravne nesreče, katerih financiranje bremeni sklad, in ga upravlja ministrstvo, pristojno za finance, se lahko financira iz:

-        proračunskih sredstev, zagotovljenih v proračunu za tekoče leto;

-        namenskih prejemkov proračuna, ki so določeni kot namenski prejemki proračunskega sklada oziroma

-        prejemkov od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi proračunskega sklada.

(4) O uporabi sredstev sklada za financiranje odprave posledic vsakokratne naravne nesreče odloči vlada ob upoštevanju določb tega zakona.

14. člen

(1) Vlada izda uredbo iz drugega odstavka 44.f člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Minister, pristojen za gospodarstvo, izda predpis iz četrtega odstavka 44.g člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

15. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»VI. DEL

KONČNA DOLOČBA

251. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o dopolnitvi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-D (Uradni list RS, št. 17/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o dopolnitvi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-E (Uradni list RS, št. 163/22) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

(1) Nova peta alineja 3. točke 4. člena zakona se uporablja tudi za odpravo posledic požarov v naravnem okolju, ki so bili povzročeni z naravnimi dejavniki od 1. januarja 2022.

(2) Oceno neposredne škode na stvareh in oceno škode v gospodarstvu ter predlog za odpravo posledic naravnih nesreč predloži vladi v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona.

3. člen

Za odpravo posledic požara v naravnem okolju, povzročenega z naravnimi dejavniki, na trajnih nasadih se smiselno uporabljajo določbe zakona o odpravi posledic naravne nesreče na stvareh, pri čemer se lahko za obnovo trajnih nasadov dodeli največ 100 % sredstev potrebnih za obnovo trajnega nasada, kot so določena s programom odprave posledic nesreče.

4. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23) vsebuje naslednjo končno določbo:

»59. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE DOLOČBE

INTERVENTNI UKREPI PO POPLAVAH V AVGUSTU 2023

Vsebina poglavja in veljavnost ukrepov

14. člen

(vsebina poglavja in veljavnost ukrepov)

To poglavje ureja interventne ukrepe za odpravo posledic poplav v avgustu 2023.

Ukrepi iz tega poglavja veljajo do 31. decembra 2023, če ni pri posameznem ukrepu določeno drugače.

Začasni ukrep na področju dela prostih dni

15. člen

(začasni ukrep na področju dela prostih dni)

Ne glede na 2. člen Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 52/10, 40/12 – ZUJF, 19/15, 83/16 in 92/20) se v letu 2023 kot dela prost dan v Republiki Sloveniji določi 14. avgust.

Začasni ukrep na področju proračunske rezerve

16. člen

(uporaba sredstev proračunskega sklada proračunske rezerve)

Ne glede na četrti odstavek 48. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) o uporabi sredstev proračunskega sklada proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 2 % razpoložljivih sredstev proračunske rezerve odloča vlada na predlog ministra, pristojnega za finance. O uporabi sredstev vlada obvešča Državni zbor s pisnimi poročili. O uporabi sredstev proračunskega sklada proračunske rezerve v znesku, ki presega navedeno višino, odloča Državni zbor s posebnim zakonom.

Začasni ukrep na področju kreditnih obveznosti iz kreditov javnih skladov

17. člen

(odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb javnim skladom)

(1) Javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: javni sklad), ki preko javnih razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje, lahko zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav v avgustu 2023, odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo do dneva uveljavitve tega zakona.

(2) Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 31. decembra 2023. V vlogi mora kreditojemalec pojasniti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav v letu 2023, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.

(3) Javni sklad in kreditojemalec se z aneksom h kreditni pogodbi dogovorita za čas trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, vendar največ za 12 mesecev. Odlog plačila lahko javni sklad izvede ne glede na določbe javnega razpisa ali javnega poziva, po katerem je bil kredit dodeljen. Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.

(4) Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi.

(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se lahko javni sklad in kreditojemalec dogovorita drugače.

(6) Za veljavnost in učinke odloga plačila po tem členu se razen sklenitve aneksa iz tretjega odstavka tega člena ne zahteva nobeno dodatno dejanje javnega sklada, ki izvede ukrep po tem zakonu, ali njegovih kreditojemalcev ali njihovih porokov, ne glede na drugačne določbe v kreditni pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti iz kreditne pogodbe.

(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko javni sklad kreditojemalcem, ki so bili v zamudi z izpolnjevanjem svojih obveznosti že pred poplavami v avgustu 2023, vendar ne več kot 90 dni, na podlagi vloge za reprogram kreditne pogodbe zapadle neporavnane obveznosti reprogramira tako, da se poveča višina posameznih obrokov.

(8) Ukrep odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb je sestavni del programa odprave posledic škode v gospodarstvu iz 44.c člena zakona.

Začasni ukrep na področju predplačil v gospodarstvu

18. člen

(predplačila za pomoč v gospodarstvu)

(1) Vlada lahko za preprečitev povečanja že nastale škode v gospodarstvu zaradi posledic poplav v avgustu 2023 odloči o dodelitvi predplačila sredstev gospodarstvu na podlagi predhodnega programa odprave posledic naravne nesreče, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, na podlagi predhodne ocene škode, za katero pridobi ocenjene podatke o oceni škode v gospodarstvu s strani gospodarskih in obrtnih zbornic ali s strani oškodovancev. Predhodni program odprave posledic naravne nesreče predloži vladi minister, pristojen za gospodarstvo.

(2) Predplačilo sredstev se lahko dodeli upravičencem, ki zaradi posledic naravne nesreče ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje na podlagi predhodnega programa odprave posledic naravne nesreče največ do višine 10 % prehodne ocene iz prvega odstavka tega člena.

(3) Predhodni program odprave posledic naravne nesreče vsebuje predhodno oceno škode pri posameznem upravičencu, predlog višine dodelitve sredstev posameznemu upravičencu ter predlog nujnih ukrepov pri odpravi posledic naravne nesreče. Predhodni program odprave posledic naravne nesreče postane sestavni del programa odprave posledic naravne nesreče iz 44. e člena zakona.

(4) Prejemniki sredstev iz drugega odstavka tega člena poročajo ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo, o porabi prejetih sredstev v 12 mesecih od prejema sredstev po predhodnem programu odprave posledic naravnih nesreč iz prejšnjega odstavka in sredstev po programu odprave posledic naravne nesreče iz 44.c člena zakona. Poročilu morajo biti predložena ustrezna dokazila o porabi sredstev.

(5) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo v okviru sredstev državne proračunske rezerve in v okviru sredstev splošne proračunske rezervacije.

Začasni ukrepi na področju dela

1. Začasni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče

19. člen

(upravičenci do nadomestil)

(1) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav v avgustu 2023, je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom.

(2) Kot odsotnost zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče v skladu s prejšnjim odstavkom se šteje nezmožnost prihoda na delo, nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj odpravljanja škode ali opravljanja nujnih ravnanj za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi in živali ter odvračanje in preprečevanje škode ali druge okoliščine nezmožnosti opravljanja dela zaradi posledic naravne nesreče.

(3) Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav v avgustu 2023.

(4) Pravico do ukrepa nadomestila plač delavcev zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav v avgustu 2023 lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

-        neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2022 višji od 70 %,

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti spada v skupino K, in je imel na dan 3. avgust 2023 več kot deset zaposlenih,

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

20. člen

(časovna omejitev)

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče, prejema nadomestilo plače za čas, ko so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost.

21. člen

(pravice in obveznosti delavcev)

(1) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena v zakonu, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

(2) Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče najpozneje v treh delovnih dneh od uveljavitve tega zakona ali v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Če je delavec o okoliščinah višje sile pred uveljavitvijo tega zakona obvestil delodajalca v skladu s splošno dolžnostjo obveščanja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se šteje, da je svojo dolžnost obveščanja iz prejšnjega stavka že izpolnil.

(3) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prvim odstavkom tega člena, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

22. člen

(uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestil plače)

(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) v 15 dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona, oziroma v 15 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče.

(2) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče, delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

(3) Zavod odloči o vlogi v 15 dneh od prejema popolne vloge z odločbo, zoper katero je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za delo.

(4) Odločba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev odločbe in nadzor nad njenim izvajanjem.

23. člen

(višina in izplačilo povračila izplačanih nadomestil plače)

(1) Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

(2) Povračilo nadomestila plače v primerih iz prejšnjega odstavka se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja.

(3) Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

(4) Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.

24. člen

(obveznosti delodajalca)

(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu s prejšnjim členom mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

(2) Delodajalec v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je uveljavljal povračilo izplačanih nadomestil plače, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec ni uveljavil pravice do povračila izplačanih nadomestil plače za te delavce, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, na podlagi tega podpoglavja. Delodajalec ne more uveljavljati povračila izplačanih nadomestil plače za delavca, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne more opravljati dela, v času teka odpovednega roka.

(3) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva za delavca, za katerega je ugotovljena kršitev, v celoti vrniti.

(4) Delodajalec, ki je prejel povračilo izplačanih nadomestil plače delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, na podlagi tega podpoglavja, mora v primeru, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem obvestiti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema povračila izplačanih nadomestil plače do dneva vračila. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz tega odstavka izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.

(5) Če obveznost vračila povračila izplačanih nadomestil plače iz tega člena ni plačana v roku, določenem v prejšnjem odstavku, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

25. člen

(časovno uveljavljanje nadomestila plače in povračila nadomestil plače)

Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, traja od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.

26. člen

(zagotavljanje sredstev)

Sredstva za povračilo nadomestil plače iz tega podpoglavja se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

27. člen

(odločanje, izplačevanje ter izvajanje nadzora nad dodelitvijo nadomestil plače in izvajanjem odločbe)

(1) Za potrebe odločanja, izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora ima zavod pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče, iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra prebivalstva in FURS, in sicer:

-        osebno ime,

-        EMŠO,

-        zavarovalno podlago ter

-        podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih.

(2) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora zavodu omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz odločbe. V primeru nadzora na kraju samem mora zavodu omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.

(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti delodajalca iz odločbe ima zavod pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic na podlagi tega podpoglavja, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.

(4) Podatki, ki jih pridobi zavod na podlagi tega podpoglavja, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.

(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.

28. člen

(inšpekcijski nadzor)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega podpoglavja opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

29. člen

(kazenske določbe na področju nadomestil plač zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče)

(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:

-        izplača nadomestila plače v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena tega zakona,

-        ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora zavodu v skladu s 27. členom tega zakona.

(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu.

2. Začasni ukrep na področju plačane odsotnosti delavca

30. člen

(začasni ukrep na področju plačane odsotnosti prostovoljca)

(1) Ne glede na 165. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1) in 41. člen Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 2/91-I, 5/91, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97, 87/97 – ZPSDP, 38/99, 56/02 – ZJU in 8/20) ima prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav.

(2) Prostovoljec izkazuje upravičenost do odsotnosti iz prejšnjega odstavka na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.

(3) Izplačana nadomestila plač prostovoljcev iz prvega odstavka tega člena Republika Slovenija povrne v celoti.

3. Začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

31. člen

(namen ukrepa in upravičenci)

(1) Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav, razen:

-        neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine,

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti in ima na dan 2. avgust 2023 več kot deset zaposlenih,

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

32. člen

(upravičeno obdobje)

(1) Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023.

(2) Vlada lahko ukrep iz prejšnjega odstavka s sklepom podaljša, vendar najdlje do 31. decembra 2023. Sklep o podaljšanju ukrepa vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) V primeru podaljšanja ukrepa iz prejšnjega odstavka lahko delodajalec delavca napoti na začasno čakanje na delo najdlje do izteka obdobja iz tega člena.

33. člen

(pravice in obveznosti delavcev)

(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo v skladu z določbami tega podpoglavja, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.

(2) Delavec se mora v času začasnega čakanja na delo na podlagi tega podpoglavja na zahtevo delodajalca, poslano delavcu v pisni obliki ali po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in njegovo uporabo nalaga delodajalec oziroma v primeru nezmožnosti pisne komunikacije na drug ustrezen način, vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu, pri čemer mora delodajalec takšno zahtevo delavcu posredovati vsaj en dan pred vrnitvijo na delo.

(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

(6) Delavec se lahko v času začasnega čakanja na delo prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

(7) V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

(8) Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v ukrepe iz šestega odstavka tega člena, je ne glede na prvi odstavek tega člena višina nadomestila plače določena v višini, kot je določena v sedmem odstavku 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1).

34. člen

(višina nadomestila plače)

(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

35. člen

(višina delnega povračila nadomestila plače)

Republika Slovenija zagotovi višino delnega povračila nadomestila plače iz 31. člena tega zakona v višini 80 % nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec maj 2023. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

36. člen

(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)

(1) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.

(2) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim časom od polnega in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom od polnega na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj v skladu z navedenimi predpisi, kot da bi delal.

37. člen

(osebe, zaposlene na podlagi programa aktivne politike zaposlovanja)

(1) Če je delavec pri delodajalcu zaposlen na podlagi programa aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: APZ), se delodajalec lahko odloči, ali bo za takega delavca uveljavljal ukrep začasnega čakanja na delo ali subvencijo iz programa APZ.

(2) Če delodajalec za delavca, zaposlenega na podlagi programa APZ, uveljavlja ukrep začasnega čakanja na delo, se pogodbene obveznosti iz naslova subvencioniranja zaposlitve na podlagi programa APZ prekinejo za čas, ko je delavec vključen v ukrep začasnega čakanja na delo. Po vrnitvi delavca na delo pogodba o zaposlitvi, sklenjena na podlagi programa APZ, velja do poteka datuma, do katerega je bila sklenjena, in se ne podaljša za čas vključenosti v ukrep začasnega čakanja na delo.

38. člen

(postopek in način uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače)

(1) Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri zavodu v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.

(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec, nad katerim je uveden postopek stečaja ali ki je v likvidacijskem postopku.

(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena delodajalec priloži:

-        izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da v obdobju, za katerega uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, zaradi posledic poplav ne more zagotavljati dela delavcem,

-        dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,

-        izjavo, da je zaposlenim do dneva vložitve vloge izplačal plačo in vsa nadomestila plače.

(4) Zavod odloči o vlogi v 15 dneh od prejema popolne vloge z odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(5) Odločba iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna in višino delnega povračila nadomestila plače, vsebino zahtevkov za delno povračilo nadomestila plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev odločbe ter nadzor nad izvajanjem odločbe.

(6) Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu na podlagi vloženega zahtevka za povračilo izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja.

(7) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

(8) Delodajalec mora zahtevek za delno povračilo nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja na podlagi predhodno izdane odločbe o delnem povračilu nadomestila plače vložiti najpozneje do 30. junija 2024.

(9) Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona, lahko vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.

39. člen

(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače, izvajanjem odločbe in hramba podatkov)

(1) Delodajalec, ki uveljavi delno povračilo nadomestila plače, mora zavodu omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz odločbe iz četrtega odstavka prejšnjega člena. V primeru nadzora na kraju samem mora delodajalec zavodu omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.

(2) Za potrebe izplačevanja delnega povračila nadomestila plače in izvajanja nadzora iz prejšnjega odstavka ima zavod pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upravljavca Centralnega registra prebivalstva ter FURS, in sicer:

-        osebno ime,

-        EMŠO,

-        zavarovalno podlago in

-        podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.

(3) Zaradi izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti iz izdane odločbe ima zavod pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic na podlagi tega podpoglavja, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.

(4) Podatki, ki jih pridobi zavod na podlagi tega podpoglavja, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.

(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.

40. člen

(obveznosti delodajalca)

(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo na podlagi tega podpoglavja mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.

(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

(3) Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do delnega povračila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja. Delodajalec ne more uveljavljati delnega povračila nadomestila plače za delavca v času teka odpovednega roka.

(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.

(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem podpoglavjem, prejeta sredstva vrne v celoti, če začne postopke likvidacije na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

-        prejemanja sredstev ali

-        po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

(6) Delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja, prejeta sredstva vrne v celoti, če je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično izjavo iz prve ali tretje alineje tretjega odstavka 38. člena tega zakona.

(7) O vračilu prejetih sredstev na podlagi četrtega, petega in šestega odstavka tega člena odloči zavod z odločbo. Zoper odločbo o vračilu prejetih sredstev ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Delodajalec mora prejeta sredstva vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, skupaj z obrestmi v višini zakonsko določenih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema povračila nadomestila plače do dneva vračila.

(8) Delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja, mora v primeru, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem obvestiti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema delnega povračila nadomestila plače do dneva vračila. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz tega odstavka izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.

(9) Če obveznost vračila delnega povračila nadomestila plače iz tega člena ni plačana v roku, določenem s tem zakonom, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

41. člen

(javna objava evidence prejemnikov sredstev)

Seznam prejemnikov povračila nadomestila plače na podlagi tega zakona in podatki o višini prejetega delnega povračila nadomestila plače predstavljajo informacijo javnega značaja in so javno objavljeni na spletni strani zavoda.

42. člen

(pridobivanje podatkov za namen izvajanja nadzora)

Zaradi izvajanja nadzora nad pravilnostjo izjave iz tretje alineje tretjega odstavka 38. člena tega zakona ima zavod pravico od FURS brezplačno pridobiti podatke o višini izplačanih nadomestil plače na dan vložitve vloge za delno povračilo nadomestila plače na podlagi tega zakona.

4. Skupne določbe podpoglavja

43. člen

(pogoji dodelitve državne pomoči)

(1) Ukrepi iz tega podpoglavja se izvajajo v skladu s 50. členom Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187, str. 1, z dne 26. 6. 2014), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1).

(2) Pri odločanju o višini povračila nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče in nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih iz proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode. Prejemnik državne pomoči na zahtevo pristojnega organa predloži dokazila o višini dejanske škode.

(3) Če pristojni organ ugotovi, da škoda ni bila pravilno ocenjena ali je upravičenec prejel pomoč v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena, v odločbi določi rok za vračilo prekomerno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prekomerno prejete pomoči in do vračila se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

44. člen

(obročno vračilo)

(1) Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko FURS in zavod, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi tega zakona, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev.

(2) Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo v skladu s tem zakonom, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.

(3) Če je zavod ali FURS dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Zavod ali FURS v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo, prejemnika sredstev opozori na posledice zamude.

(4) Zavod ali FURS pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja davčni postopek, zavaruje izpolnitev in plačilo obveznosti.

(5) Za vsa vprašanja, ki niso urejena v tem členu, se smiselno uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.

45. člen

(inšpekcijski nadzor)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega podpoglavja opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.

46. člen

(kazenske določbe)

(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki:

1.      ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 39. člena);

2.      izplača nadomestila plače v nasprotju s 40. členom tega zakona (prvi odstavek 40. člena);

3.      v času prejemanja delnega povračila nadomestila plače delavcem odredi nadurno delo ali začasno prerazporedi delovni čas (drugi odstavek 40. člena);

4.      v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpove pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov ali začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi v šestih mesecih po prenehanju prejemanja povračila nadomestila (tretji odstavek 40. člena);

5.      predloži neresnično izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače izplačal vsa nadomestila plače (tretja alineja tretjega odstavka 38. člena);

6.      v roku ne obvesti FURS o obveznosti vrnitve sredstev (osmi odstavek 40. člena).

(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Začasni ukrep pomoči za samozaposlene

47. člen

(upravičenci)

(1) Upravičenec do pomoči za samozaposlene je oseba, ki je opravljala dejavnost najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah v avgustu 2023, in sicer:

-        samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2),

-        družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2, in

-        kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

(2) Pomoč za samozaposlene iz prejšnjega odstavka znaša 1.200 eurov na mesec za avgust, september, oktober, november in december 2023. Pomoč za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP) registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, znaša 760 eurov na mesec. Pomoč za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 1.020 eurov na mesec.

(3) Če upravičenec iz prvega odstavka tega člena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena in petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela pomoči za samozaposlene po prejšnjem odstavku glede na delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posameznem mesecu.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek sorazmernost dela pomoči za samozaposlene ne velja za upravičence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPIZ-2, razen v primeru, če za posamezni mesec ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 za celotni mesec.

(5) Do izplačila pomoči za samozaposlene iz drugega odstavka tega člena ni upravičena oseba iz prvega odstavka tega člena, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vložitve vloge neplačane obveznosti v višini 50 eurov ali več in nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge.

(6) Pomoč za samozaposlene je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov.

48. člen

(izplačilo)

(1) Za izplačilo pomoči za samozaposlene upravičenec iz prejšnjega člena preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

(2) Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega odstavka na podlagi lastne ocene poslovanja, upoštevaje drugi odstavek 50. člen tega zakona.

(3) Upravičenec vloži vlogo do zadnjega dne v mesecu v septembru, oktobru, novembru oziroma decembru 2023 za pretekli mesec ali za več preteklih mesecev skupaj v obdobju od 4. avgusta do 31. decembra 2023. Izplačilo se izvede 10. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje vloge.

(4) Upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena prejme pomoč za samozaposlene za posamezni mesec od avgusta 2023 do decembra 2023. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek pomoči za samozaposlene za posamezne mesece.

(5) Upravičenec iz prejšnjega člena predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki do 31. decembra 2023. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.

(6) Pomoči za samozaposlene za avgust, september, oktober, november in december 2023 iz drugega odstavka prejšnjega člena po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena izplača FURS.

49. člen

(zagotavljanje sredstev za izplačila pomoči za samozaposlene)

Sredstva za izplačilo pomoči za samozaposlene se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

50. člen

(vračilo pomoči za samozaposlene)

(1) Izjava upravičenca, da zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja.

(2) Šteje se, da upravičenec zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2023 zaradi posledic poplav v avgustu 2023 upadli za več kot 50 % glede na leto 2022. Če ni posloval v celotnem letu 2022 oziroma 2023, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2023 zaradi posledic poplav v avgustu 2023 znižali za več kot 50 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2022. Če v letu 2022 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2023 zaradi posledic poplave v avgustu 2023 znižali za več kot 50 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2023 do 31. julija 2023. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

(3) Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

(4) Subjekt, ki je uveljavil pomoč za samozaposlene, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

(5) Subjekt, ki je uveljavil pomoč za samozaposlene in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2023, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2023 in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

(6) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz drugega odstavka 47. člena tega zakona izvaja FURS v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

51. člen

(pogoji dodelitve državne pomoči)

Ukrep iz tega podpoglavja se izvaja v skladu s priglašeno shemo po pravilu »de minimis«.

Začasni ukrep na področju enkratne solidarnostne pomoči

52. člen

(davčna obravnava enkratne solidarnostne pomoči)

(1) Ne glede na 7. točko prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US in 158/22; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) in prvi odstavek 11. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21, 114/21, 87/22, 113/22 in 162/22) se enkratna solidarnostna pomoč, ki jo izplača delodajalec v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, do višine 10.000 eurov ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja.

(2) Za hujšo škodo se šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.

(3) Znesek enkratne solidarnostne pomoči se v delu, ki presega znesek iz prvega odstavka tega člena, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Začasni ukrep dodatne olajšave za leto 2023

53. člen

(dodatna olajšava za donacije za leto 2023)

(1) Zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18,66/19, 172/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2) ter zavezanec po ZDoh-2, ki dosega dohodke iz dejavnosti, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, lahko poleg zmanjšanja davčne osnove po prvem in drugem odstavku 59. člena ZDDPO-2 oziroma po prvem in drugem odstavku 66. člena ZDoh-2, uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja za celoten znesek plačil v denarju za namen odprave posledic poplav v avgustu 2023, plačan na za ta namen posebej oblikovan račun Republike Slovenije, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(2) Za znesek iz prejšnjega odstavka se šteje znesek vseh plačil do 31. decembra 2023 na za ta namen posebej oblikovan račun Republike Slovenije.

(3) Za uveljavljanje olajšave po tem členu se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 59. člena ZDDPO-2 oziroma peti in šesti odstavek 66. člena ZDoh-2.

Začasni ukrep na področju gospodarstva

54. člen

(likvidnostni ukrep na področju gospodarstva)

(1) Ne glede na 49. člen Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (Uradni list RS, št. 163/22 in 15/23; v nadaljnjem besedilu: ZPGOPEK) se lahko sredstva iz četrtega odstavka 49. člena ZPGOPEK namenijo za likvidnostni ukrep za odpravo posledic po poplavah v letu 2023 v gospodarstvu.

(2) Ne glede na drugi odstavek 50. člena ZPGOPEK se lahko sredstva namenijo za likvidnostni ukrep za odpravo posledic po poplavah v letu 2023 v gospodarstvu.

Drugi začasni ukrepi

55. člen

(prehodna ureditev javnih naročil v primerih odprave posledic poplav v avgustu 2023)

(1) Do 31. decembra 2023 se četrti odstavek 66. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl.US, 100/22 – ZNUZSZS in 28/23; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) ne uporablja.

(2) Ne glede na ZJN-3 se do 31. decembra 2023 popravni mehanizem dovoli tudi v primeru, če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave ali preverjanja znaša 50 eurov ali več ali če na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave ta subjekt ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddaje ponudbe ali prijave. Naročnik v tem primeru določi primeren rok, v katerem mora gospodarski subjekt obveznosti izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni.

56. člen

(pogodbene kazni v primerih odprave posledic poplav v avgustu 2023)

V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023 se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega.

57. člen

(prednostna obravnava postopkov)

Izdajanje soglasij, dovoljenj ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebni za izvedbo ukrepov za odpravo posledic poplav v avgustu 2023 po tem zakonu, se izvaja prednostno.

KONČNE DOLOČBE

58. člen

(uporaba zakona)

Spremenjena tretji odstavek 5. člena in 39. člen zakona ter novi 11.a, peti odstavek 34., a44.a in 44.h člen zakona se uporabljajo tudi odpravo posledic naravnih nesreč, povzročenih od 1. januarja 2023.

59. člen

(rok za izdajo podzakonskega predpisa)

Roka za izdajo podzakonskega predpisa iz novega a44.a člena zakona je dva meseca od potrditve ocene neposredne škode.

60. člen

(veljavnost zakona)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 – ZIUOPZP (Uradni list RS, št. 95/23) spreminja naslov poglavja »INTERVENTNI UKREPI PO POPLAVAH V AVGUSTU 2023«  Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) tako, da se glasi:

»INTERVENTNI UKREPI PO POPLAVAH IN ZEMELJSKIH PLAZOVIH V AVGUSTU 2023«;

spreminja 14. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) tako, da se glasi:

»14. člen

(vsebina poglavja in veljavnost ukrepov)

To poglavje ureja interventne ukrepe za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov (v nadaljnjem besedilu: poplave) v avgustu 2023.

Ukrepi iz tega poglavja veljajo do 31. decembra 2023, če ni pri posameznem ukrepu določeno drugače.«;

spreminja 17. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) tako, da se glasi:

»17. člen

(odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb javnim skladom)

(1) Javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: javni sklad), ki preko javnih razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje, lahko zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav v avgustu 2023, odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo do dneva uveljavitve tega zakona. Do ukrepa so upravičeni vsi kreditojemalci javnih skladov.

(2) Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 31. decembra 2023. Vlogo lahko predložijo vsi kreditojemalci javnega sklada, ki so oškodovani zaradi posledic poplav v avgustu 2023. V vlogi mora kreditojemalec pojasniti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav v avgustu 2023, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.

(3) Javni sklad in kreditojemalec se z aneksom h kreditni pogodbi dogovorita za čas trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, vendar največ za 12 mesecev. Odlog plačila lahko javni sklad izvede ne glede na določbe javnega razpisa ali javnega poziva, po katerem je bil kredit dodeljen. Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. V času trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb javnim skladom se obresti in drugi stroški ne obračunavajo in plačujejo.

(4) Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi.

(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se lahko javni sklad in kreditojemalec dogovorita drugače.

(6) Za veljavnost in učinke odloga plačila po tem členu se razen sklenitve aneksa iz tretjega odstavka tega člena ne zahteva nobeno dodatno dejanje javnega sklada, ki izvede ukrep po tem zakonu, ali njegovih kreditojemalcev ali njihovih porokov, ne glede na drugačne določbe v kreditni pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti iz kreditne pogodbe.

(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko javni sklad kreditojemalcem, ki so bili v zamudi z izpolnjevanjem svojih obveznosti že pred poplavami v avgustu 2023, vendar ne več kot 90 dni, na podlagi vloge za reprogram kreditne pogodbe zapadle neporavnane obveznosti reprogramira tako, da se poveča višina posameznih obrokov.

(8) Za kreditojemalce, ki opravljajo pridobitno dejavnost, se ukrep iz tega člena izvaja v skladu s priglašeno shemo po pravilu »de minimis«:

-        za kredite na področju gospodarstva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3),

-        za kredite na področju kmetijstva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2022/2046 z dne 24. oktobra 2022 o spremembi prilog k Uredbi (EU) št. 1408/2013 glede njune prilagoditve, da se upoštevajo določbe Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter njegovega Protokola o Irski/Severni Irski (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 55), in

-        za kredite na področju ribištva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2022/2514 z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 717/2014 glede njenega obdobja uporabe (UL L št. 326 z dne 21. 12. 2022, str. 8).«;

spreminja 18. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) tako, da se glasi:

»18. člen

(predplačila za pomoč v gospodarstvu)

(1) Vlada lahko za preprečitev povečanja že nastale škode v gospodarstvu zaradi posledic poplav v avgustu 2023 odloči o dodelitvi predplačila sredstev gospodarstvu na podlagi predhodnega programa odprave posledic naravne nesreče, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, na podlagi predhodne ocene škode, za katero pridobi ocenjene podatke o oceni škode v gospodarstvu s strani gospodarskih in obrtnih zbornic ali s strani oškodovancev. Predhodni program odprave posledic naravne nesreče predloži vladi minister, pristojen za gospodarstvo.

(2) Predplačilo sredstev se lahko dodeli upravičencem, ki zaradi posledic naravne nesreče ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje na podlagi predhodnega programa odprave posledic naravne nesreče največ do višine 10 % prehodne ocene iz prvega odstavka tega člena.

(3) Predhodni program odprave posledic naravne nesreče vsebuje predhodno oceno škode pri posameznem upravičencu, predlog višine dodelitve sredstev posameznemu upravičencu ter predlog nujnih ukrepov pri odpravi posledic naravne nesreče. Predhodni program odprave posledic naravne nesreče postane sestavni del programa odprave posledic naravne nesreče iz 44.c člena zakona.

(4) Prejemniki sredstev iz drugega odstavka tega člena poročajo ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo, o porabi prejetih sredstev v 12 mesecih od prejema sredstev po predhodnem programu odprave posledic naravnih nesreč iz prejšnjega odstavka in sredstev po programu odprave posledic naravne nesreče iz 44.c člena zakona. Poročilu morajo biti predložena ustrezna dokazila o porabi sredstev.

(5) Ne glede na drugi odstavek 35. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22, 65/23 in 76/23 – ZJF-I) se predplačilo iz tega člena izvede na podlagi odločbe in brez zavarovanja z bančno garancijo.

(6) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo v okviru sredstev državne proračunske rezerve in v okviru sredstev splošne proračunske rezervacije.«;

spreminja 30. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) tako, da se glasi:

»30. člen

(začasni ukrep na področju plačane odsotnosti prostovoljca)

(1) Ne glede na 165. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1) in 41. člen Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 2/91-I, 5/91, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97, 87/97 – ZPSDP, 38/99, 56/02 – ZJU in 8/20) ima prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav v avgustu 2023.

(2) Prostovoljec izkazuje upravičenost do odsotnosti iz prejšnjega odstavka na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.

(3) Izplačana nadomestila plač prostovoljcev iz prvega odstavka tega člena Republika Slovenija povrne v celoti.

(4) Delodajalec zahteva povračilo izplačanega nadomestila plače iz prejšnjega odstavka z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje po postopku v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki urejajo pravico do nadomestila plače ter način izplačevanja nadomestil.«;

spreminja 31. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) tako, da se glasi:

»31. člen

(namen ukrepa in upravičenci)

(1) Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav v avgustu 2023, razen:

-        neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine,

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti in ima na dan 2. avgust 2023 več kot deset zaposlenih,

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.«;

spreminja 38. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) tako, da se glasi:

»38. člen

(postopek in način uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače)

(1) Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri zavodu v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.

(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec, nad katerim je uveden postopek stečaja ali ki je v likvidacijskem postopku.

(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena delodajalec priloži:

-        izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da v obdobju, za katerega uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more zagotavljati dela delavcem,

-        dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,

-        izjavo, da je zaposlenim do dneva vložitve vloge izplačal plačo in vsa nadomestila plače.

(4) Zavod odloči o vlogi v 15 dneh od prejema popolne vloge z odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(5) Odločba iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna in višino delnega povračila nadomestila plače, vsebino zahtevkov za delno povračilo nadomestila plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev odločbe ter nadzor nad izvajanjem odločbe.

(6) Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu na podlagi vloženega zahtevka za povračilo izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja.

(7) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

(8) Delodajalec mora zahtevek za delno povračilo nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja na podlagi predhodno izdane odločbe o delnem povračilu nadomestila plače vložiti najpozneje do 30. junija 2024.

(9) Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona, lahko vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.«;

spreminja 40. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) tako, da se glasi:

»40. člen

(obveznosti delodajalca)

(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo na podlagi tega podpoglavja mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.

(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

(3) Delodajalec v obdobju prejemanja in tudi za obdobje po prenehanju prejemanja delnega povračila nadomestila plače, ki je enako obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače, ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do delnega povračila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja. Delodajalec ne more uveljavljati delnega povračila nadomestila plače za delavca v času teka odpovednega roka.

(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.

(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem podpoglavjem, prejeta sredstva vrne v celoti, če začne postopke likvidacije na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

-        prejemanja sredstev ali

-        po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

(6) Delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja, prejeta sredstva vrne v celoti, če je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično izjavo iz prve ali tretje alineje tretjega odstavka 38. člena tega zakona.

(7) O vračilu prejetih sredstev na podlagi četrtega, petega in šestega odstavka tega člena odloči zavod z odločbo. Zoper odločbo o vračilu prejetih sredstev ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Delodajalec mora prejeta sredstva vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, skupaj z obrestmi v višini zakonsko določenih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema povračila nadomestila plače do dneva vračila.

(8) Delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja, mora v primeru, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem obvestiti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema delnega povračila nadomestila plače do dneva vračila. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz tega odstavka izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.

(9) Če obveznost vračila delnega povračila nadomestila plače iz tega člena ni plačana v roku, določenem s tem zakonom, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.«;

spreminja 47. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) tako, da se glasi:

»47. člen

(upravičenci)

(1) Upravičenec do pomoči za samozaposlene je oseba, ki je opravljala dejavnost najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah v avgustu 2023, in sicer:

-        samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2),

-        družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2, in

-        kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

(2) Pomoč za samozaposlene iz prejšnjega odstavka znaša 1.200 eurov na mesec za avgust, september, oktober, november in december 2023. Pomoč za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP) registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, znaša 760 eurov na mesec. Pomoč za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 1.020 eurov na mesec.

(3) Če upravičenec iz prvega odstavka tega člena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena in petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela pomoči za samozaposlene po prejšnjem odstavku glede na delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posameznem mesecu.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek sorazmernost dela pomoči za samozaposlene ne velja za upravičence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPIZ-2, razen v primeru, če za posamezni mesec ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 za celotni mesec.

(5) Do izplačila pomoči za samozaposlene iz drugega odstavka tega člena ni upravičena oseba iz prvega odstavka tega člena, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vložitve izjave neplačane obveznosti v višini 50 eurov ali več in nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje izjave.

(6) Pomoč za samozaposlene je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov.

(7) Pomoč za samozaposlene iz drugega stavka drugega odstavka tega člena se ne upošteva v dohodkovni cenzus iz 85. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP).«;

spreminja 48. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) tako, da se glasi:

»48. člen

(izplačilo)

(1) Za izplačilo pomoči za samozaposlene upravičenec iz prejšnjega člena preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

(2) Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega odstavka na podlagi lastne ocene poslovanja, upoštevaje drugi odstavek 50. člen tega zakona.

(3) Upravičenec vloži izjavo do zadnjega dne v mesecu v septembru, oktobru, novembru, decembru 2023 oziroma januarju 2024 za pretekli mesec ali za več preteklih mesecev skupaj za obdobje od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023. Izplačilo se izvede desetega v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.

(4) Upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena prejme pomoč za samozaposlene za posamezni mesec od avgusta 2023 do decembra 2023. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek pomoči za samozaposlene za posamezne mesece.

(5) Upravičenec iz prejšnjega člena predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki do 31. januarja 2024. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.

(6) Pomoči za samozaposlene za avgust, september, oktober, november in december 2023 iz drugega odstavka prejšnjega člena po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena izplača FURS.«;

spreminja 50. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) tako, da se glasi:

»50. člen

(vračilo pomoči za samozaposlene)

(1) Izjava upravičenca, da zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja.

(2) Šteje se, da upravičenec zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2023 zaradi posledic poplav v avgustu 2023 upadli za več kot 25 % glede na leto 2022. Če ni posloval v celotnem letu 2022 oziroma 2023, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2023 zaradi posledic poplav v avgustu 2023 znižali za več kot 25 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2022. Če v letu 2022 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2023 zaradi posledic poplave v avgustu 2023 znižali za več kot 25 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2023 do 31. julija 2023. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

(3) Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

(4) Subjekt, ki je uveljavil pomoč za samozaposlene, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

(5) Subjekt, ki je uveljavil pomoč za samozaposlene in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2023, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2023 in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

(6) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz drugega odstavka 47. člena tega zakona izvaja FURS v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.«;

spreminja 54. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) tako, da se glasi:

»54. člen

(likvidnostni ukrep na področju gospodarstva)

(1) Ne glede na 49. člen Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (Uradni list RS, št. 163/22 in 15/23; v nadaljnjem besedilu: ZPGOPEK) se lahko sredstva iz četrtega odstavka 49. člena ZPGOPEK namenijo za likvidnostni ukrep za odpravo posledic po poplavah v avgustu 2023 v gospodarstvu.

(2) Ne glede na drugi odstavek 50. člena ZPGOPEK se lahko sredstva namenijo za likvidnostni ukrep za odpravo posledic po poplavah v avgustu 2023 v gospodarstvu.«;

spreminja 56. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) tako, da se glasi:

»56. člen

(pogodbene kazni v primerih odprave posledic poplav v avgustu 2023)

(1) V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo, potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za šest mesecev.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamud uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se ne podaljšajo pri projektih, katerih izvedba je neposredno vezana oziroma se sofinancira iz finančne perspektive 2014–2020, saj se skladno z EU regulativo obdobje upravičenosti zaključi 31. 12. 2023.«;

dodaja 57.a, 57.b, 57.c in 57.č člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23), ki se glasijo:

»57.a člen

(kazenske določbe na področju kreditnih obveznosti)

(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki predloži neresnične podatke v vlogi iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.

(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje upravičenec, ki zaposluje deset ali manj delavcev – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravičenca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu.

57.b člen

(kazenska določba na področju predplačil gospodarstvu)

(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki predloži neresnične podatke iz prvega odstavka 18. člena tega zakona.

(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje upravičenec, ki zaposluje deset ali manj delavcev – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravičenca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu.

57.c člen

(kazenska določba na področju pomoči za samozaposlene)

(1) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se za prekršek kaznuje samozaposlena oseba, ki predloži neresnično izjavo iz prvega odstavka 48. člena tega zakona.

(2) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu.

57.č člen

(kazenska določba za začasni ukrep na področju enkratne solidarnostne pomoči)

(1) Ne glede na zakon, ki ureja prekrške, se z globo od 800 do 10.000 eurov kaznuje za prekršek delojemalec, če delodajalcu za namen davčne obravnave enkratne solidarnostne pomoči iz 52. člena tega zakona posreduje neresnične podatke glede hujše škode, nastale zaradi poplav in plazov.

(2) Z globo od 1.600 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 2.400 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 6.400 do 60.000 eurov, če v nasprotju s prejšnjim odstavkom izplača enkratno solidarnostno pomoč.

(3) Z globo v višini od 800 do 8.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost oziroma odgovorna oseba pravne osebe.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»173. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.