Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno
prečiščeno besedilo
Zakona o elektronskih komunikacijah obsega:
-
Zakon
o elektronskih komunikacijah – ZEKom (Uradni list RS, št. 43/04 z dne 26. 4. 2004),
-
Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-1 (Uradni list RS, št. 86/04 z
dne 5. 8. 2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih
komunikacijah – ZEKom-A
(Uradni list RS, št. 129/06 z dne 12. 12. 2006),
-
Zakon
o elektronskih komunikacijah – uradno prečiščeno besedilo – ZEKom-UPB1 (Uradni list RS, št. 13/07 z
dne 15. 2. 2007),
-
Zakon o digitalni radiodifuziji – ZDRad (Uradni list RS, št.
102/07 z dne 9. 11. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih
komunikacijah – ZEKom-B (Uradni
list RS, št. 110/09 z dne 29. 12. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih
komunikacijah – ZEKom-C
(Uradni list RS, št. 33/11 z dne 3. 5. 2011).
ZAKON
o elektronskih komunikacijah (ZEKom)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja pogoje za zagotavljanje
elektronskih komunikacijskih omrežij in za izvajanje elektronskih
komunikacijskih storitev, ureja zagotavljanje univerzalne storitve, upravljanje
radiofrekvenčnega spektra, izrabo številskega prostora (oštevilčenje), določa
pogoje za omejitev lastninske pravice, določa pravice uporabnikov, ureja
delovanje omrežij in storitev v izrednih stanjih, ureja zaščito tajnosti in
zaupnosti elektronskih komunikacij, ureja reševanje sporov med subjekti na trgu
elektronskih komunikacij, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje
Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: agencija) kot neodvisnega regulativnega organa ter pristojnosti drugih
organov, ki opravljajo naloge po tem zakonu, in ureja druga vprašanja, povezana
z elektronskimi komunikacijami.
2. člen
(namen zakona)
(1) Namen tega zakona je zagotavljanje
učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij, ohranjanje učinkovite
uporabe radiofrekvenčnega spektra in številskega prostora, zagotavljanje
univerzalne storitve in varstvo pravic uporabnikov. Namen zakona je
pospeševanje razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v
Republiki Sloveniji in s tem gospodarskega in družbenega razvoja v državi
nasploh, kot tudi razvijanje notranjega trga Evropske unije in uveljavljanje
legitimnih interesov vseh njenih državljanov.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike
Slovenije prenašajo Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in
pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (UL L št. 108 z dne
24. aprila 2002, str. 7), Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij
in storitev (UL L št. 108 z dne 24. aprila 2002, str. 21), Direktiva
2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem
regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L št.
108 z dne 24. aprila 2002, str. 33), Direktiva 2002/22/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah
uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (UL
L št. 108 z dne 24. aprila 2002, str. 51), Direktiva 2002/58/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in
varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L št. 201 z dne
31. julija 2002, str. 37), Direktiva Komisije 2002/77/ES z dne
16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska
omrežja in storitve (UL L št. 249 z dne 17. septembra 2002, str. 21) in
Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o
hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno
dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih
omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES (UL L št. 105 z dne 13. aprila
2006, str. 54) ter Direktiva 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
25. novembra 2009 o spremembi direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru
za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do
elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem
medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih
omrežij in storitev (UL L št. 337 z dne 18. decembra 2009, str. 37).
3. člen
(uporabljeni izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo
naslednji pomen:
a.1 Dostopovno omrežje je del javnega
komunikacijskega omrežja, ki povezuje končne uporabnike z najbližjo vstopno
točko operaterja omrežja, s katerim so končni uporabniki neposredno povezani.
1.
Elektronska komunikacijska oprema so
pripadajoče naprave elektronskih komunikacijskih omrežij, ki omogočajo
elektronske komunikacijske storitve. Med drugim vključujejo komutacijsko ali
usmerjevalno opremo ali vse vrste baznih postaj ali električne kabelske
sisteme, kadar se uporabljajo za prenos signalov pri izvajanju elektronskih
komunikacijskih storitev, vključno z radijsko in televizijsko radiodifuzijo ter
kabelsko televizijo in kabelskimi komunikacijami, ne glede na vrsto prenesenih
informacij.
2.
Elektronska komunikacijska storitev je
storitev, ki se navadno izvaja za plačilo in je v celoti ali pretežno
sestavljena iz prenosa signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih ter
vključuje telekomunikacijske storitve in storitve prenosa po omrežjih, ki se
uporabljajo za radiodifuzijo, izključuje pa storitve, s katerimi se
zagotavljajo programske vsebine ali izvaja nadzor nad uredniško oblikovanimi
programskimi vsebinami, ki se pošiljajo po elektronskih komunikacijskih
omrežjih in z elektronskimi komunikacijskimi storitvami. Elektronska
komunikacijska storitev ne vključuje storitev informacijske družbe, ki niso v
celoti ali pretežno sestavljene iz prenosa signalov po elektronskih
komunikacijskih omrežjih.
3.
Elektronska pošta je vsako sporočilo v obliki
besedila, glasu, zvoka ali slike, poslano po elektronskem komunikacijskem
omrežju, ki se lahko shrani v tem omrežju ali v prejemnikovi terminalski
opremi, dokler je prejemnik ne prevzame.
4.
Elektronsko komunikacijsko omrežje so prenosni
sistemi in, kjer je to primerno, komutacijska ali usmerjevalna oprema in drugi
viri, ki omogočajo prenos signalov po vodnikih, z radijskimi valovi, po
optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih, vključno s satelitskimi
omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutirana, vključno z internetom) in
mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se
uporabljajo za prenos signalov, omrežji za radijsko in televizijsko
radiodifuzijo ter omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih
informacij.
4.a Elementi
oštevilčenja so številke in kode, imena in naslovi, vključno z ENUM‑domenami
številk. Med elemente oštevilčenja ne spadajo internetni naslovi, ki so
potrebni za vzpostavljanje komunikacij med omrežnimi priključnimi točkami, ter
številke in kode, imena in naslovi, ki se uporabljajo izključno v posameznem
javnem komunikacijskem omrežju..
4.b ENUM
je standard, ki uporablja sistem domenskih imen (DNS) za zapis številk v
spletne naslove (URL).
4.c ENUM-domena številke je spletni naslov številke,
določen z ENUM.
5.
Geografska številka po tem zakonu je številka
iz načrta oštevilčenja Republike Slovenije iz 59. člena tega zakona, pri kateri
ima del njene števčne zgradbe geografski pomen, ki se uporablja za usmerjanje
klicev do fizične lokacije omrežne priključne točke.
a 5.a Hišna komunikacijska napeljava je
elektronsko komunikacijsko omrežje znotraj zgradbe, ki omogoča povezljivost
enega ali več naročnikov z javnim komunikacijskim omrežjem.
5.a ID celice pomeni identiteto celice, iz katere izvira klic
mobilne telefonije ali v kateri se konča.
6.
Izvajalec oziroma izvajalka (v nadaljnjem
besedilu: izvajalec) univerzalne storitve je fizična ali pravna oseba, ki
izvaja univerzalno storitev ali njen del.
6.a Izvajalec
storitve je fizična ali pravna oseba, ki izvaja javno komunikacijsko storitev
ali je obvestila pristojni regulativni organ o nameravanem izvajanju javne komunikacijske
storitve.
7.
Javna komunikacijska storitev je javno dostopna
elektronska komunikacijska storitev.
7.a Javna komunikacijska storitev
povezljivosti v širokopasovno omrežje je javna komunikacijska storitev, ki
zagotavlja uporabniško povezljivost s širokopasovnim omrežjem.
8.
Javna telefonska govorilnica je javno dostopni
telefon, katerega uporaba se plača s plačilnimi sredstvi, kot so kovanci
oziroma kreditne ali debetne bančne kartice oziroma telefonske kartice,
vključno s karticami za uporabo s klicnimi kodami.
9.
Javno dostopna telefonska storitev je storitev,
ki je na voljo javnosti in zajema oddajanje in sprejemanje notranjih in
mednarodnih klicev ter dostop do storitev klica v sili prek številk, ki so za
te storitve določene v načrtu oštevilčenja, in lahko vsebuje, kadar je to
primerno, eno ali več naslednjih storitev: zagotavljanje pomoči posredovalca,
zagotavljanje službe za dajanje informacij o naročnikih (v nadaljnjem besedilu:
imeniška služba), zagotavljanje imenikov, zagotavljanje javnih telefonskih
govorilnic, zagotavljanje storitev pod posebnimi pogoji, zagotavljanje posebnih
zmogljivosti za uporabnike-invalide ali uporabnike s posebnimi socialnimi
potrebami oziroma zagotavljanje storitev prek negeografskih številk.
10.
Javno komunikacijsko omrežje je elektronsko
komunikacijsko omrežje, ki se uporablja v celoti ali predvsem za zagotavljanje
javnih komunikacijskih storitev.
11.
Javno telefonsko omrežje je elektronsko
komunikacijsko omrežje, ki se uporablja za zagotavljanje javno dostopnih
telefonskih storitev in omogoča prenos govornih komunikacij in drugih
komunikacij, kot so faksimilne in podatkovne komunikacije, med omrežnimi
priključnimi točkami.
11.a Kabelska
kanalizacija je horizontalni gradbeni inženirski objekt, sestavljen iz kanalov,
cevi in podobnega, ki omogoča postavitev in vzdrževanje telekomunikacijskih
vodov.
11.b Katastrofalni izpad omrežja so težje okvare
elektronskega komunikacijskega omrežja, ki se jih ne da odpraviti v enem
dnevu.
12.
Klic je zveza, ki je vzpostavljena s pomočjo
javno dostopne telefonske storitve in dopušča dvosmerno komunikacijo v realnem
času.
13.
Klici v sili so klici na številke v sili, ki
jih obravnavajo organi, ki so v Republiki Sloveniji določeni za sprejemanje
takih klicev, vključno z organi pregona, reševalnimi službami na področju
zaščite, reševanja in pomoči.
14.
Komunikacija je izmenjava in prenos informacij,
ki si jih končno število strank izmenja ali pošlje s pomočjo javne
komunikacijske storitve, vendar ne vključuje kakršnekoli informacije, ki je
javnosti poslana po elektronskem komunikacijskem omrežju kot del radiodifuzne
storitve, razen če se lahko informacijo poveže z jasno prepoznavnim naročnikom
ali uporabnikom, ki prejema to informacijo.
15.
Končni uporabnik oziroma končna uporabnica (v
nadaljnjem besedilu: končni uporabnik) je uporabnik, ki ne zagotavlja javnih
komunikacijskih omrežij in ne izvaja javnih komunikacijskih storitev.
16.
Krajevna zanka je komunikacijski vod, ki
povezuje omrežno priključno točko na naročnikovi strani z najbližjim glavnim
razdelilnikom ali drugo enakovredno napravo v fiksnem javnem telefonskem
omrežju.
17.
Lokacijski podatki po tem zakonu so kakršnikoli
podatki, obdelani v elektronskem komunikacijskem omrežju, ki kažejo na
zemljepisni položaj terminalske opreme uporabnika javne komunikacijske
storitve.
18.
Medomrežno povezovanje je fizično in logično
povezovanje javnih komunikacijskih omrežij, ki jih uporablja isti ali drug
operater, da omogoči uporabnikom enega operaterja komunikacijo z uporabniki
istega ali drugega operaterja ali dostop do storitev, ki jih zagotavlja drug
operater. Storitve lahko zagotavljajo udeležene stranke ali druge stranke, ki
imajo dostop do omrežja. Medomrežno povezovanje je posebna vrsta operaterskega
dostopa, izvedena med operaterji javnih komunikacijskih omrežij.
19.
Negeografske številke so številke iz načrta
oštevilčenja, ki niso geografske številke. Med negeografske številke spadajo številke
mobilnih storitev, brezplačnih storitev, premijskih storitev in podobno.
20.
Naročnik oziroma naročnica (v nadaljnjem
besedilu: naročnik) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki z izvajalcem javnih
komunikacijskih storitev sklene pogodbo za uporabo teh storitev oziroma za
njihovo zagotavljanje s strani izvajalca.
20.a Neuspešni
klic pomeni komunikacijo, pri kateri je bila povezava uspešno vzpostavljena, a
ni bilo odgovora oziroma je bil klic kako drugače zaključen v omrežju.
21.
Objekt kot del pripadajoče elektronske
komunikacijske infrastrukture pomeni stavbo ali del stavbe ali samostojne
prostore v njej, kjer je nameščena elektronska komunikacijska oprema, pa tudi
gradbene inženirske objekte, kot so na primer kabelska kanalizacija, antenski
stolp in antena, ki so podrobneje določeni s predpisom iz petega odstavka 7.
člena tega zakona.
21.a Odprta
komunikacijska omrežja so javna komunikacijska omrežja, do katerih pod enakimi
pogoji lahko dostopajo vsi operaterji.
22.
Omrežna priključna točka je fizična točka, na
kateri ima naročnik dostop do javnega komunikacijskega omrežja; kadar omrežja
vključujejo komutacijo ali usmerjanje, se omrežna priključna točka določi s
posebnim omrežnim naslovom, ki je lahko povezan s številko ali imenom
naročnika.
23.
Operater je operater omrežja oziroma izvajalec
storitve.
23.a Operater
omrežja je fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja javno komunikacijsko omrežje
ali pripadajoče zmogljivosti ali je obvestil pristojni regulativni organ o
nameravanem zagotavljanju javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajočih
zmogljivosti.
24.
Operaterski dostop pomeni zagotovitev
razpoložljivosti naprav oziroma storitev drugemu operaterju pod določenimi
pogoji, bodisi na izključni ali neizključni podlagi, za zagotavljanje
elektronskih komunikacijskih storitev. Med drugim zajema: dostop do omrežnih
elementov in pripadajočih zmogljivosti, ki lahko vključuje tudi priključitev
opreme s fiksnimi ali nefiksnimi sredstvi (zlasti to vključuje dostop do
krajevne zanke ter naprav in storitev, ki so potrebne za zagotavljanje storitev
prek krajevne zanke), dostop do fizične infrastrukture, vključno z zgradbami,
kanali in drogovi, dostop do ustreznih sistemov programske opreme vključno s
sistemi za podporo obratovanja, dostop do pretvorbe številk ali do sistemov, ki
zagotavljajo enakovredno delovanje, dostop do fiksnih in mobilnih omrežij,
zlasti za sledenje, dostop do sistemov s pogojnim dostopom za digitalne
televizijske storitve, dostop do virtualnih omrežnih storitev.
25.
Podatki o prometu so kakršnikoli podatki, ki se
obdelujejo zaradi prenosa komunikacij v elektronskem komunikacijskem omrežju
ali zaradi njegovega obračunavanja. Podatki o prometu lahko med drugim
vsebujejo podatke, ki se nanašajo na usmerjanje, trajanje, čas ali obseg
sporočila, uporabljeni protokol, lokacijo terminalske opreme pošiljatelja ali
prejemnika, na omrežje, iz katerega sporočilo izvira ali v katerem ponika, na
začetek, konec ali trajanje zveze. Vsebujejo lahko tudi format, v katerem se
sporočilo pošilja po omrežju.
26.
Pripadajoče zmogljivosti so tiste zmogljivosti,
povezane z elektronskim komunikacijskim omrežjem oziroma elektronsko
komunikacijsko storitvijo, ki omogočajo oziroma podpirajo izvajanje storitev po
tem omrežju oziroma s to storitvijo. Vključujejo sisteme s pogojnim dostopom in
elektronske programske vodnike.
27.
Prikaz identitete kličočega priključka je
funkcija, ki omogoča klicanemu, da razpozna omrežno priključno točko, iz katere
izvira klic, na osnovi številke ali oznake, ki je dodeljena tej omrežni
priključni točki.
28.
Prikaz identitete priključka v zvezi je
funkcija, ki omogoča kličočemu, da razpozna omrežno priključno točko, v kateri
se zaključuje klic, na osnovi številke ali oznake, ki je dodeljena tej omrežni
priključni točki.
29.
Potrošnik oziroma potrošnica (v nadaljnjem
besedilu: potrošnik) je vsaka fizična oseba, ki uporablja ali zaprosi za javno
komunikacijsko storitev za namene, ki ne sodijo v njeno poklicno ali
pridobitno dejavnosti.
30.
Radioamaterska storitev je radiokomunikacijska
storitev za samoizobraževanje, medsebojno komuniciranje (vzpostavljanje
medsebojnih povezav) in tehnične raziskave, ki jo izvajajo radioamaterji, to je
pravilno pooblaščene osebe, ki jih zanima radijska tehnika samo iz osebnih
nagibov in brez gmotnih koristi.
31.
Radioamaterska satelitska storitev je
radiokomunikacijska storitev, ki uporablja vesoljske postaje na zemeljskih
satelitih za iste namene kot radioamaterska storitev.
31.a Radiofrekvenčno
zaščitno razmerje je najmanjša vrednost razmerja želenega in neželenega signala
na vhodu v sprejemnik pod določenimi pogoji, tako da je določena kakovost
sprejema želenega signala dosežena na izhodu iz sprejemnika.
32.
Radiokomunikacijske storitve so elektronske
komunikacijske storitve, ki se izvajajo z uporabo radijskih frekvenc.
33.
Radijska frekvenca v tem zakonu je del radiofrekvenčnega
spektra in je določena s centralno frekvenco in širino radiofrekvenčnega
kanala, zgornjo ali spodnjo mejno frekvenco radiofrekvenčnega kanala ali
navedbo posameznih nosilnih frekvenc.
34.
Radiodifuzija je radiokomunikacijska storitev,
ki je namenjena za oddajanje in razširjanje radijskih ali televizijskih
programov z neposrednim javnim sprejemom v odprtem prostoru brez selektivnega
izbiranja. Program ima pomen, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja medije.
34.a Soglasje je osebna privolitev v skladu z zakonom, ki
ureja varstvo osebnih podatkov.
35.
Storitev informacijske družbe je storitev, ki
se po navadi zagotavlja za plačilo, na daljavo, z elektronskimi sredstvi in na
posamezno zahtevo prejemnika storitev. Pri tem "na daljavo" pomeni,
da se storitev zagotavlja, ne da bi bili strani sočasno prisotni. "Z
elektronskimi sredstvi" pomeni, da se storitev na začetku pošlje in v
namembnem kraju sprejme z elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalnim
stiskanjem) in shranjevanje podatkov in v celoti pošlje, prenese in sprejme po
žici, radiu, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih. "Na
posamezno zahtevo prejemnika storitev" pa pomeni, da se storitev
zagotavlja s prenosom podatkov na posamezno zahtevo. Storitve informacijske
družbe vključujejo zlasti storitve prodaje blaga ali storitev, dostopa do
podatkov ali oglaševanja na svetovnem spletu ter storitve dostopa do
komunikacijskega omrežja, prenosa podatkov ali shranjevanja prejemnikovih
podatkov v komunikacijskem omrežju.
36.
Storitev z dodano vrednostjo je vsaka storitev,
ki zahteva obdelavo podatkov o prometu ali lokacijskih podatkov, razen podatkov
o prometu, ki niso nujno potrebni za prenos komunikacije ali njeno
obračunavanje.
37.
Sistem s pogojnim dostopom je vsak tehničen
ukrep oziroma ureditev, pri katerem je dostop do zaščitene storitve
radiodifuzije v nekodirani obliki pogojen s sklenitvijo naročniškega razmerja
ali druge oblike predhodne individualne avtorizacije.
37.a Širokopasovno omrežje je javno
komunikacijsko omrežje, ki omogoča prenos podatkov z visoko hitrostjo.
38.
Široko - zaslonska televizijska storitev je
televizijska storitev, ki jo v celoti ali pretežno sestavljajo programi,
ustvarjeni ali montirani z namenom prikaza na razširjenem televizijskem
zaslonu. Format 16:9 je referenčni format za široko - zaslonsko televizijsko storitev.
39.
Številka je številka ali predpona, določena s
priporočilom E.164 Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU).
40.
Številke za klice v sili so enotna evropska
telefonska številka za klice v sili "112" in vse druge številke, ki
so kot take določene v načrtu oštevilčenja, vključno s številko policije
"113".
41.
Škodljivo motenje je motenje, ki ogroža
delovanje radionavigacijske storitve ali drugih varnostnih storitev ali ki
drugače resno poslabša, ovira ali večkrat prekinja radiokomunikacijske
storitve, ki delujejo v skladu z državnimi predpisi ali predpisi Evropske
skupnosti.
41.a Telekomunikacijski
vod je celotna podzemna ali nadzemna povezava med dvema ali več točkami, po
katerih je možna enosmerna, dvosmerna ali obojesmerna komunikacija.
42.
Uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem
besedilu: uporabnik) je fizična ali pravna oseba, ki uporablja ali zaprosi za
uporabo javne komunikacijske storitve.
42.a Uporabniško
ime je enolični identifikator, dodeljen osebam, ko se prijavijo ali
registrirajo za storitev internetnega dostopa ali storitev internetne komunikacije.
43.
Upravljavec oziroma upravljavka (v nadaljnjem
besedilu: upravljavec) v tem zakonu pomeni fizično ali pravno osebo, javni
organ, agencijo ali katerikoli drug organ, ki sam ali skupaj z drugimi določa
namene in sredstva obdelave osebnih podatkov.
43.a Vertikalno integrirani operater je
operater, ki deluje na različnih nivojih maloprodajnega in veleprodajnega
zagotavljanja omrežij in opravljanja storitev.
44.
Vmesnik aplikacijskega programa (API) je
programski vmesnik med aplikacijami, ki jih zagotavljajo radiodifuzijske hiše
ali izvajalci storitev, in viri v zmogljivejši digitalni televizijski opremi za
digitalne televizije in radijske storitve.
45.
Zagotavljanje elektronskih komunikacijskih
omrežij je vzpostavitev, upravljanje, nadzor ali zagotavljanje razpoložljivosti
takega omrežja.
46.
Zakonito prestrezanje komunikacij je postopek,
odrejen na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, ali zakona, ki ureja
Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, pri katerem se zbira vsebino,
okoliščine in dejstva, povezane s komunikacijami na določeni točki v javnem
komunikacijskem omrežju.
47.
Zakupljeni vodi so vrsta elektronskih
komunikacijskih zmogljivosti, ki uporabniku omogočajo transparentne prenosne
povezave med omrežnimi priključnimi točkami brez funkcije avtomatske
usmerjevalne komutacije, ki bi bila uporabniku na voljo kot del funkcij
zakupljenega voda.
48.
Zmogljivejša digitalna televizijska oprema so
naprave, ki se lahko postavijo na televizijske sprejemnike in priključijo nanje,
ali integrirani digitalni televizijski sprejemniki, ki lahko sprejemajo
digitalne interaktivne televizijske storitve.
II. ELEKTRONSKA KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA IN ELEKTRONSKE
KOMUNIKACIJSKE STORITVE
4. člen
(zagotavljanje elektronskih
komunikacijskih omrežij in storitev)
Vsaka fizična ali pravna oseba lahko
zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja oziroma izvaja elektronske
komunikacijske storitve pod pogoji, ki so določeni s tem zakonom in na njegovi
podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi ter v skladu z drugo veljavno
zakonodajo, če s tem ne ogroža javnega reda, življenja in zdravja ljudi ter
javne varnosti in obrambe države.
5. člen
(obvestilo)
(1) Pred začetkom ali spremembo
zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih
storitev je potrebno obvestiti agencijo v pisni obliki.
(2) Operater z obvestilom agencije pridobi
pravico, da se pod pogoji in skladno z 9. členom tega zakona z drugimi
operaterji pogaja o medomrežnem povezovanju in, kjer je to primerno, od njih
pridobi operaterski dostop ali medomrežno povezavo, in možnost, da je določen
za izvajalca univerzalne storitve skladno s 13. členom tega zakona. Merila
in postopki za naložitev posamičnih obveznosti operaterjem izhajajo iz III. in
IV. poglavja ter iz 9. in 13. člena tega zakona.
(3) V obvestilu iz prejšnjega odstavka
morajo biti navedeni podatki, ki jih agencija potrebuje za vzdrževanje uradne
evidence operaterjev in nadzor, in sicer:
1.
ime, naslov, davčna in matična številka za
fizične osebe,
2.
firma, sedež, davčna in matična številka,
registrska številka in navedba zakonitega zastopnika za pravne osebe,
3.
kratek opis javnih komunikacijskih omrežij
oziroma javnih komunikacijskih storitev, vključno z opisom značilnih fizičnih
in okoljskih lastnosti omrežij in naprav ter načina njihove izvedbe,
4.
predvideni datum začetka ali spremembe
zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih
komunikacijskih storitev.
(4) Spremembo podatkov iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka mora operater agenciji sporočiti v roku 30 dni od njihovega nastanka. Spremembo podatkov iz 4. točke prejšnjega odstavka mora operater sporočiti pred
predvidenim datumom, razen v primeru višje sile, ko spremembo lahko sporoči v
osmih dneh po predvidenem datumu. Za spremembo podatkov iz 4. točke prejšnjega
odstavka se šteje, če se zagotavljanje javnih komunikacijskih omrežij oziroma
storitev na predvideni datum ne začne dejansko opravljati.
(5) Agencija v sedmih dneh po prejemu
obvestila z vsemi potrebnimi podatki iz tretjega odstavka tega člena, vpiše
operaterja v uradno evidenco in mu hkrati pošlje potrdilo o vpisu v uradno
evidenco. Vpis v uradno evidenco ni pogoj za izvrševanje pravic in obveznosti,
ki jih imajo operaterji po tem zakonu. Potrdilo ni upravni akt in samo po sebi
ne ustvarja pravic in obveznosti po tem zakonu.
(6) Agencija v sedmih dneh po prejemu
obvestila, ki ne vsebuje vseh potrebnih podatkov iz tretjega odstavka tega
člena, operaterja posebej pozove, da je obvestilo treba dopolniti v roku, ki ne
sme biti krajši od osem dni.
(7) Agencija s splošnim aktom podrobneje
predpiše vsebino in obliko obvestila iz prvega odstavka tega člena ter vsebino
podatkov iz tretjega odstavka tega člena. Agencija s splošnim aktom določi tudi
obliko in vsebino potrdila iz petega odstavka tega člena.
(8) Operater je najmanj 90 dni pred
predvidenim prenehanjem zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma
izvajanja javnih komunikacijskih storitev dolžan o tem obvestiti agencijo v
pisni obliki. Operater mora v tem obvestilu opisati tudi način zagotavljanja
trajne hrambe podatkov o registraciji zakonitega prestrezanja in hranjenih
podatkov o prometu elektronskih komunikacij za celotno obdobje, za katerega je
treba zagotoviti hrambo v skladu s tem zakonom, zlasti pa navesti, kje bo tako
hranjeno gradivo dostopno. V zvezi z načinom in pogoji hrambe se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakona, ki ureja varstvo
dokumentarnega gradiva.
6. člen
(plačilo na podlagi obvestila)
(1) Na podlagi obvestila iz prvega odstavka
prejšnjega člena so operaterji zavezanci za letno plačilo agenciji. Plačila po
tem členu krijejo stroške, ki jih ima agencija z izvrševanjem določb tega
zakona, razen določb V. in VI. poglavja tega zakona.
(2) Način izračuna plačil na podlagi tega
člena predpiše minister oziroma ministrica, pristojen oziroma pristojna za
elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: minister). Pri tem upošteva
višino letnega prihodka, ki ga ima operater iz zagotavljanja javnih
komunikacijskih omrežij oziroma iz izvajanja javnih komunikacijskih storitev,
ne sme pa omejevati konkurence ali ovirati vstopa na trg. Glede na višino tega
prihodka so operaterji razvrščeni v štiri razrede, tako da so v prvem
operaterji z najnižjimi prihodki in v četrtem operaterji z najvišjimi prihodki.
Višina plačila raste z zaporedno številko razreda. Plačilo operaterjev, ki so
razvrščeni v isti razred, je enako visoko.
(3) Operater mora vsako leto do 31. marca
obvestiti agencijo o višini prihodkov iz prejšnjega odstavka iz preteklega
leta. Če operater do tega roka tega ne stori, upošteva agencija kot prihodek iz
prejšnjega odstavka celotni prihodek operaterja iz preteklega leta, pridobljen
na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve.
(4) Če agencija utemeljeno sumi o
resničnosti podatkov, ki jih je sporočil operater, lahko agencija ali
pooblaščeni revizor oziroma revizorka (v nadaljnjem besedilu: revizor) po
izboru agencije pregleda podatke in oceni prihodek na stroške tega operaterja.
Če ocenjeni prihodek bistveno odstopa od sporočenega prihodka iz drugega
odstavka, agencija pri izračunu upošteva ocenjeni prihodek.
(5) Višino plačil na podlagi tega člena se
določi s tarifo, ki je splošni akt agencije. Pri izdaji tarife agencija
upošteva potrebno pokrivanje stroškov iz prvega odstavka tega člena glede na
načrtovane cilje in naloge, določene v programu dela agencije in saldo
finančnih sredstev iz preteklega leta. Tarifa vsebuje posebno obrazložitev, v
kateri se navede razloge za sprejem ali spremembo tarife ter cilje, ki bi jih
na ta način dosegli. Tarifo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
skupaj z njeno obrazložitvijo in začne veljati po tej objavi.
(6) Pred izdajo ali spremembo tarife je
treba ugotoviti oziroma predvideti stroške iz prvega odstavka tega člena ter
določiti rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od dveh mesecev, v
katerem se pozove zavezance iz prvega odstavka tega člena, da podajo svoje
mnenje, pripombe in predloge glede načrtovane izdaje ali spremembe tarife. V
tem času se lahko opravijo tudi medsebojni razgovori. Za izdajo ali spremembo
tarife je treba pridobiti predhodno soglasje vlade.
7. člen
(graditev in delovanje elektronskih
komunikacijskih omrežij)
(1) Elektronska komunikacijska omrežja in
pripadajoča infrastruktura, ki je namenjena za povezovanje z javnimi
komunikacijskimi omrežji in za izvajanje javnih komunikacijskih storitev,
morajo biti grajena v skladu s predpisi o urejanju prostora, graditvi objektov,
vključno z njihovimi bistvenimi lastnostmi, in o varstvu okolja ter morajo
delovati v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo varnost delovanja
elektronskega komunikacijskega omrežja, njegovo celovitost, medsebojno
delovanje storitev in priključevanje telekomunikacijske terminalske opreme.
Elektronska komunikacijska omrežja in pripadajoča infrastruktura morajo biti,
kjer dejanske in tehnične možnosti to dopuščajo, grajeni tako, da zaradi
omejevanja nepotrebnih posegov v prostor kar najbolj omogočajo skupno uporabo
obstoječih objektov.
(2) Investitor v javna komunikacijska
omrežja in pripadajočo infrastrukturo mora pred začetkom projektiranja
sporočiti agenciji namero načrtovane gradnje in svoj poziv zainteresiranim
soinvestitorjem v elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo
infrastrukturo k skupni gradnji ali k predvidenem zakupu zmogljivosti javnih
komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture. Investitor v druge vrste
gospodarske javne infrastrukture pa mora pred začetkom projektiranja sporočiti
agenciji namero načrtovane gradnje s pozivom investitorjem v elektronska
komunikacijska omrežja, da izrazijo interes po vključitvi elektronskih
komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v načrtovanje. Agencija
mora najkasneje v roku sedmih dni od prejema na svojih spletnih straneh javno
objaviti sporočila investitorjev o pričetku projektiranja z ustreznimi pozivi
zainteresiranim, da se o pozivu izjasnijo v roku, ki ga določi investitor,
vendar ne sme biti krajši od 20 dni od objave.
(3) Pri izkazanem interesu po postopku
iz prejšnjega odstavka je investitor v javna komunikacijska omrežja in
pripadajočo infrastrukturo dolžan zainteresiranim soinvestitorjem ali
zakupnikom ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe, ki upošteva stroškovno
naravnane cene. Če se investitor in zainteresirani soinvestitor v javna
komunikacijska omrežja ali zainteresirani zakupnik sama ne dogovorita o
sklenitvi te pogodbe in njeni vsebini, na zahtevo ene od strank o zadevi odloča
agencija po postopku iz 129. člena tega zakona. Ob izkazanem interesu po
postopku iz prejšnjega odstavka in po sklenitvi ustrezne pogodbe ali
izvršljivosti takšne odločbe agencije, mora investitor v javna komunikacijska
omrežja in pripadajočo infrastrukturo načrtovati in graditi tako, da omogočajo
povečanje zmogljivosti skladno z izkazanim interesom.
(4) Investitor v druge vrste
gospodarske javne infrastrukture, kot so električna in plinska omrežja ali
javne ceste, mora svoja omrežja načrtovati tako, da se v okviru tehničnih
zmožnosti hkrati z njimi skladno z izkazanim interesom po postopku iz drugega
odstavka tega člena lahko gradita tudi elektronsko komunikacijsko omrežje in
pripadajoča infrastruktura.
(5) Gradnja javnih komunikacijskih omrežij
in pripadajoče infrastrukture je v javno korist. Šteje se, da je v javno korist
tudi graditev drugih elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče
infrastrukture na nepremičninah v lasti oseb javnega prava, nad temi
nepremičninami ali pod njimi.
(6) Ne glede na to, da javna komunikacijska
omrežja niso namenjena zagotavljanju opravljanja gospodarske javne službe, se
štejejo za vzdrževalna dela v javno korist v smislu predpisov o graditvi
objektov naslednja dela na javnem komunikacijskem omrežju in pripadajoči
infrastrukturi zlasti:
1.
dogradnja in nadgradnja obstoječih objektov
oziroma opreme javnih komunikacijskih omrežij (zamenjava opreme, povečanje
zmogljivosti, postavitev novih sistemov/tehnologij, rekonstrukcije, prestavitve
in zaščite ter popravila kabelskih omrežij),
2.
ojačitev in zamenjava obstoječih antenskih
sistemov in njihovo zvišanje ali znižanje,
3.
zamenjava obstoječih zabojnikov oziroma
razširitev ali dograditev z novimi,
4.
povečanje zmogljivosti obstoječih ali
postavitev novih sistemov zvez ter dostopovnega omrežja (brezžični sistemi,
optika, baker, vmesniki in podobno),
5.
zagotovitev potrebnega povečanja obstoječe
električne priključne moči,
6.
izvedba zahtevanih ozemljitev oziroma
razširitev obstoječe ozemljitve zaradi zamenjave zabojnika/stolpa.
(7) Vzdrževalna dela v javno korist morajo
biti opravljena tako, da objekti ohranjajo bistvene lastnosti v skladu s
predpisi o graditvi objektov.
(8) Večstanovanjske in poslovne stavbe
morajo biti načrtovane (projektirane) in grajene tako, da omogočajo skupno
uporabo hišne komunikacijske napeljave vsem operaterjem tako, da se lahko
povežejo z vsakim naročnikom posebej.
(9) Minister določi objekte in njihovo
razčlenitev v okviru javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče zmogljivosti
glede na stopnjo zahtevnosti njihove gradnje oziroma vzdrževanja oziroma lahko
podrobnejše uredi vprašanja, ki nastanejo pri izvrševanju tega člena.
(10) Agencija opravlja nadzor nad
izvajanjem določb o gradnji javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče
infrastrukture, ki izhajajo iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanih
predpisov, razen določb predpisov, navedenih v prvem odstavku tega člena, ter
pri tem usklajeno deluje ter sodeluje z inšpektorjem, pristojnim za prostorske
in gradbene zadeve. Inšpektor, pristojen za elektronske komunikacije (v
nadaljnjem besedilu: inšpektor), opravlja nadzor nad delovanjem v obratovanju
iz prvega odstavka tega člena ter pri tem sodeluje ter usklajeno deluje z
inšpektorjem, pristojnim za nadzor blaga na trgu.
(11) Za potrebe prostorskega načrtovanja se
kabelska kanalizacija šteje za gospodarsko javno infrastrukturo. Tako zgrajena
kabelska kanalizacija mora biti na voljo vsem zainteresiranim operaterjem
omrežij pod enakimi pogoji.
(12) Lokalne skupnosti v okviru svojih
pristojnosti pospešujejo gradnjo javnih komunikacijskih omrežij. Pri tem zlasti
sklepajo služnostne in druge pogodbe z operaterji na svoji infrastrukturi,
obveščajo operaterje o nameravanih bodočih posegih v svojo obstoječo
infrastrukturo ter lahko načrtujejo gradnjo odprtih komunikacijskih omrežij.
7.a člen
(uporaba proračunskih sredstev)
(1) Sredstva za gradnjo širokopasovnega
omrežja ali za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v
širokopasovno omrežje se lahko zagotovijo tudi iz proračuna Republike Slovenije
v skladu s predpisi, ki urejajo spremljanje državnih pomoči.
(2) Proračunska sredstva za gradnjo širokopasovnega
omrežja se lahko zagotovijo in uporabijo le, kadar so kumulativno izpolnjeni
naslednji pogoji:
1.
na določenem območju Republike Slovenije ni
zadostne pokritosti s širokopasovnim omrežjem ali to omrežje ni na voljo vsem
pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kot v
večini drugih območij Republike Slovenije;
2.
za gradnjo širokopasovnega omrežja ni
izkazanega tržnega interesa;
3.
širokopasovna omrežja se morajo načrtovati in
graditi kot odprta komunikacijska omrežja;
4.
zagotovljena je preglednost izbora izvajalcev
gradnje širokopasovnega omrežja in upravljavcev širokopasovnega omrežja.
(3) Proračunska sredstva za izvajanje
javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje se lahko
zagotovijo in uporabijo le, kadar sta kumulativno izpolnjena naslednja pogoja:
1.
na določenem območju Republike Slovenije javne
komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje niso na voljo
vsem gospodinjstvom na tem območju pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene
širokopasovnega dostopa kot v večini drugih območjih Republike Slovenije in
2.
za izvajanje javne komunikacijske storitve
povezljivosti v širokopasovno omrežje pod pogoji iz prejšnje točke ni
izkazanega tržnega interesa.
(4) Kdor izkaže tržni interes za gradnjo
širokopasovnega omrežja, mora takšno omrežje na območjih in v obsegu, kot je
izkazal, zgraditi v roku dveh let odkar je pisno obvestil ministrstvo, da z
njegove strani takšen interes obstaja.
(5) Agencija opravlja nadzor nad
odprtostjo širokopasovnih omrežij, zgrajenih s sredstvi iz prvega odstavka tega
člena in nad izpolnitvijo obveznosti gradnje iz prejšnjega odstavka s strani
osebe, ki je izkazala tržni interes.
8. člen
(skupna uporaba)
(1) Agencija vzpodbuja pogodbeno urejanje
skupne uporabe lastnine in zmogljivosti, kakršne so kabelska kanalizacija,
antenski drogovi ali stolpi, stavbe in prostori na skupni lokaciji, kadar je
fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja,
pridobila pravico do postavitve teh zmogljivosti na nepremičnini v tuji lasti,
nad to nepremičnino ali pod njo ali kadar lahko izkoristi postopek razlastitve
ali ustanovitve služnosti za to nepremičnino.
(2) Agencija s splošnim aktom uredi način
spodbujanja skupne uporabe iz prejšnjega odstavka.
(3) Kadar so operaterji omrežij prikrajšani
za dostop do uporabnih alternativ zaradi varstva okolja ali javnega zdravja,
zaradi javne varnosti ali prostorskih ureditev in se sami ne dogovorijo o
skupni uporabi iz prvega odstavka tega člena, na zahtevo ene izmed strank o
zadevi odloči agencija po postopku iz 129. člena tega zakona. V tem
primeru lahko agencija operaterju omrežja odredi, da drugemu operaterju omrežja
omogoči skupno uporabo zadevnih zmogljivosti oziroma lastnine, vključno s
fizično skupno lokacijo. Pri tem lahko določi pravila za delitev stroškov
skupne uporabe zmogljivosti oziroma lastnine.
(4) Investitor oziroma lastnik druge vrste
gospodarske javne infrastrukture mora v skladu s tehničnimi zmožnostmi
operaterjem omrežij in zainteresiranim državnim organom omogočiti skupno
uporabo svojih prostih zmogljivosti te infrastrukture. Med proste zmogljivosti
se štejejo zlasti prazne ali delno izkoriščene cevi, neuporabljena optična
vlakna ter zmogljivost nosilnih stebrov za obešanje dodatnih kablov za gradnjo
omrežij elektronskih komunikacij.
(5) Operater omrežja mora izvrševati
pravico skupne uporabe zadevnih zmogljivosti oziroma lastnine tako, da le v
najnujnejšem obsegu moti lastnika nepremičnine in posega v nepremičnino, ki se
nanaša na skupno uporabo zadevnih zmogljivosti oziroma lastnine. Operater
omrežja mora pri tem zagotavljati varstvo okolja ter varovati kakovost
naravnega in bivalnega okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in
urejanje prostora.
(6) Agencija lahko odredi skupno uporabo le
na podlagi predhodno izvedenega javnega posvetovanja, ki ne sme trajati manj,
kot je opredeljeno v 95. členu tega zakona. V okviru javnega posvetovanja
morajo imeti vse zainteresirane stranke možnost, da izrazijo svoje mnenje.
(7) Agencija ne more odrediti skupne
uporabe, če bi ta posegala v stvarne pravice tretje osebe, razen če je operater
omrežja sprožil postopek razlastitve ali ustanovitve služnosti.
9. člen
(medomrežno povezovanje in operaterski
dostop)
(1) Operaterji javnih komunikacijskih
omrežij imajo pravico in, kadar tako zahtevajo drugi operaterji javnih
komunikacijskih omrežij, dolžnost, da se medsebojno pogajajo o medomrežnem
povezovanju za zagotovitev javnih komunikacijskih storitev z namenom
zagotavljanja in vzajemnega delovanja storitev. Operaterji javnih
komunikacijskih omrežij ponudijo drugim operaterjem operaterski dostop oziroma
medomrežno povezovanje pod pogoji, ki so skladni z obveznostmi, ki jih naloži
agencija po tem zakonu v zvezi z medomrežnim povezovanjem in operaterskim dostopom.
(2) O tehničnih in komercialnih vprašanjih
operaterskega dostopa oziroma medomrežnega povezovanja se stranke dogovorijo
same s pogodbo, ki ne sme biti v nasprotju z določbami tega zakona.
(3) Pri sklepanju pogodb o medomrežnem
povezovanju oziroma operaterskem dostopu so stranke dolžne varovati zaupnost
vseh podatkov, ki so si jih pri tem izmenjale. Izmenjani podatki ne smejo biti
uporabljeni za kakršenkoli drug namen ali izročeni tretji osebi, zlasti ne
drugemu oddelku, podružnici oziroma hčerinski družbi ter partnerjem, ki bi jim
posredovanje takšnih informacij lahko prineslo konkurenčno prednost. Ne glede
na navedeno pa veljajo obveznosti iz 23. in 24. člena tega zakona.
(4) Agencija skladno s cilji iz
120. člena tega zakona vzpodbuja in, kjer je to primerno, z odločbo
zagotovi ustrezen operaterski dostop in medomrežno povezovanje ter vzajemno
delovanje storitev na način, ki pospešuje učinkovitost, trajnostno konkurenco
in prinaša končnim uporabnikom največje možne koristi. Pri tem agencija zlasti
lahko operaterjem, ki nadzorujejo dostop do končnih uporabnikov, naloži
obveznosti v obsegu, ki je potreben za zagotovitev povezljivosti med obema
koncema, vključno z obveznostjo medomrežnega povezovanja njihovih omrežij, če
to še ni bilo storjeno. Navedeno ne posega v obveznosti, ki jih lahko naloži
operaterjem s pomembno tržno močjo skladno s tem zakonom.
(5) Če ne pride do dogovora iz drugega
odstavka tega člena, je agencija zaradi zagotovitve ciljev iz 120. člena
tega zakona pristojna, da odloči na zahtevo ene izmed strank oziroma v
utemeljenih primerih po uradni dolžnosti z odločbo, ob smiselni uporabi
postopka iz 129. člena tega zakona. Agencija z odločbo uredi le tista
vprašanja medomrežnega povezovanja oziroma operaterskega dostopa, glede katerih
ni mogoče doseči soglasja med strankami in ki niso v nasprotju s tem zakonom.
Obveznosti in pogoji v odločbi morajo biti objektivni, pregledni, sorazmerni in
nediskriminacijski. Odločba mora biti izdana v skladu s postopki iz 95. in 125. člena tega zakona.
(6) Operater, ki v Republiki Sloveniji ne
izvaja storitev ali upravlja omrežja, ni dolžan obvestiti agencije v skladu s
5. členom tega zakona, da lahko zaprosi za operaterski dostop ali
medomrežno povezovanje.
10. člen
(operaterji s posebnimi ali izključnimi
pravicami)
(1) Operaterji, ki imajo posebne ali
izključne pravice za izvajanje druge gospodarske dejavnosti in imajo letni
prihodek na področju elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev večji od
dveh milijard slovenskih tolarjev, morajo ali zagotavljati elektronska
komunikacijska omrežja oziroma storitve v pravno samostojni družbi, ali pa
voditi ločene računovodske evidence za aktivnosti, povezane z izvajanjem
oziroma zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij, tako
kot da bi te aktivnosti opravljali v pravno samostojni družbi.
(2) Ločene računovodske evidence iz
prejšnjega odstavka se vodijo tako, da se opredelijo vsi elementi odhodkov in
prihodkov v zvezi z aktivnostmi, povezanimi z izvajanjem oziroma zagotavljanjem
elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij, skupaj z osnovo za njihov
izračun in uporabljenimi podrobnimi postopki razporeditve, vključno z
razčlenitvijo osnovnih sredstev in strukturnih stroškov po postavkah.
10.a člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega
poglavja in obveznosti, ki jih na njegovi podlagi naloži operaterjem, razen
določb 7. člena tega zakona. Pri tem upošteva omejitve iz 7.a člena tega
zakona glede nadzora odprtosti in gradnje omrežij.
III. UNIVERZALNA STORITEV
11. člen
(univerzalna storitev)
(1) Univerzalna storitev je najmanjši nabor
storitev določene kakovosti, ki je dostopen vsem končnim uporabnikom v
Republiki Sloveniji po dostopni ceni ne glede na njihovo geografsko lego.
(2) Najmanjši nabor storitev, ki sodijo v
univerzalno storitev, vključuje:
1.
priključitev na javno telefonsko omrežje in
dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji na razumno
zahtevo uporabnika, tako da mu to omogoča vzpostavljanje in sprejemanje
notranjih (krajevnih in medkrajevnih) in mednarodnih klicev, prenos faksimilnih
komunikacij in podatkovnih komunikacij s prenosno hitrostjo, primerno za
funkcionalen dostop do interneta;
2.
zagotavljanje in dostop do univerzalnega
imenika in univerzalne službe za dajanje informacij o naročnikih (v nadaljnjem
besedilu: univerzalna imeniška služba) v skladu z 12. členom tega zakona;
3.
zagotavljanje javnih telefonskih govorilnic, iz
katerih je možno brezplačno in brez uporabe kakršnihkoli plačilnih sredstev
klicati na številke za klice v sili, tako da so izpolnjene razumne potrebe
končnih uporabnikov glede geografske pokritosti, števila javnih telefonskih
govorilnic, dostopnosti za uporabnike-invalide in kakovosti storitev;
4.
zagotavljanje ukrepov za končne uporabnike‑invalide,
ki jih določi vlada na usklajen predlog ministra in ministra oziroma
ministrice, pristojnega oziroma pristojne za invalide (v nadaljnjem besedilu:
minister, pristojen za invalidsko varstvo), in ki končnim uporabnikom‑invalidom
omogočajo nediskriminatorno uporabo in dostop do javno dostopnih telefonskih
storitev, vključno z dostopom do storitev v sili, imenikov in imeniških služb,
kot ga imajo drugi končni uporabniki.
(3) Če se najmanjši nabor storitev iz
prejšnjega odstavka spremeni v zakonodaji Evropske skupnosti, Vlada Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme uredbo, s katero določi
spremenjeni najmanjši nabor storitev.
12. člen
(univerzalni imenik in univerzalna
imeniška služba)
(1) Univerzalni imenik mora vsebovati
najmanj podatke iz od 1. do 5. točke prvega odstavka 110. člena tega zakona o
vseh naročnikih javno dostopnih telefonskih storitev, ki temu ne nasprotujejo.
Univerzalni imenik je lahko natiskan oziroma elektronski, za kar mora agencija
predhodno izdati odločbo o soglasju.
(2) Univerzalna imeniška služba, do katere
morajo imeti dostop vsi končni uporabniki, vključno z uporabniki javnih
govorilnic, mora dajati podatke o vseh naročnikih, ki so vključeni v
univerzalni imenik.
(3) Podatke v univerzalnem imeniku je treba
redno oziroma najmanj enkrat letno obnavljati ob upoštevanju načina njegovega
izdajanja. Podatki, ki jih daje univerzalna imeniška služba, pa morajo biti
obnovljeni najmanj enkrat mesečno. Izvajalec univerzalne storitve, ki
zagotavlja univerzalni imenik oziroma univerzalno imeniško službo, nemudoma obvesti
agencijo, če mu drug izvajalec javno dostopnih telefonskih storitev ne
posreduje podatkov iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec univerzalne storitve, ki
zagotavlja univerzalni imenik oziroma univerzalno imeniško službo, ne sme
različno obravnavati podatkov, ki jih dobi od različnih izvajalcev javno
dostopne telefonske storitve.
(5) Izvajalec univerzalne storitve iz
prejšnjega odstavka ne sme izvajalcem javno dostopne telefonske storitve
zaračunavati za objavo njihovih podatkov v univerzalnem imeniku oziroma za
uporabo teh podatkov v univerzalni imeniški službi.
13. člen
(zagotavljanje univerzalne storitve)
(1) Agencija z odločbo določi za dobo pet
let enega ali več izvajalcev univerzalne storitve, tako da se univerzalna
storitev zagotavlja na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko
agencija odloči, da ne bo izbrala izvajalca storitve iz 3. točke drugega
odstavka 11. člena tega zakona za celotno ozemlje Republike Slovenije ali
njegov del, če na podlagi posvetovanja z zainteresirano javnostjo ugotovi, da
so na tem območju v zadostni meri na voljo ta storitev ali primerljive
storitve.
(3) Če v tem poglavju tega zakona ni
drugače določeno, agencija določi izvajalca univerzalne storitve z odločbo na
podlagi smiselne uporabe določb javnega razpisa, ki je določen v V. poglavju
(radiofrekvenčni spekter) tega zakona. Če javni razpis ne uspe, določi agencija
z odločbo za izvajalca univerzalne storitve tistega operaterja, ki ima na
področju javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji pomembno tržno
moč v skladu s prvim odstavkom 19. člena tega zakona oziroma, če tega ni, pa
operaterja, ki ima največ naročnikov javno dostopnih telefonskih storitev na
fiksni lokaciji. Pri tem mora agencija upoštevati načelo učinkovitosti,
objektivnosti in transparentnosti.
(4) Predmet javnega razpisa je
zagotavljanje različnih storitev, ki jih zajema univerzalna storitev, oziroma
zagotavljanje univerzalne storitve na določenem območju ali na celotnem ozemlju
Republike Slovenije.
(5) Pri izboru se kot merila upoštevajo
zlasti sposobnost izvajanja univerzalne storitve oziroma različnih storitev, ki
jih zajema univerzalna storitev, na določenem območju in stroški tega
izvajanja.
(6) Agencija mora šest mesecev pred iztekom
trajanja odločbe iz prvega odstavka tega člena na podlagi podatkov o izvajanju
univerzalne storitve ugotoviti, ali je splošna dostopnost zmogljivosti oziroma
storitev, ki jih zajema univerzalna storitev, takšna, da je treba ponovno
določiti izvajalca univerzalne storitve, pri čemer upošteva mnenje
zainteresirane javnosti.
14. člen
(cene in splošni pogoji)
(1) Agencija spremlja razvoj in višino
drobnoprodajnih cen storitev, ki se izvajajo kot univerzalna storitev.
(2) Cene posamezne storitve, ki se izvaja
kot univerzalna storitev, morajo biti pri posameznem izvajalcu univerzalne
storitve enake na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
(3) Agencija na podlagi zbranih podatkov iz
prvega odstavka tega člena in z odločbo od posameznega izvajalca univerzalne
storitve zahteva, da ponudi cenovne opcije ali pakete za potrošnike z nizkimi
dohodki oziroma posebnimi potrebami, ki se razlikujejo od tistih, ki jih sicer
zagotavlja pod normalnimi komercialnimi pogoji, če na podlagi zbranih podatkov
ugotovi, da so cene iz prvega odstavka tega člena previsoke glede na povprečno
mesečno plačo v Republiki Sloveniji, kot jo objavi Statistični urad Republike
Slovenije, in če rastejo za več kot 5 odstotnih točk hitreje kot indeks
življenjskih stroškov v preteklem letu. Agencija s splošnim aktom določi način
upoštevanja navedenih meril. Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za
socialne zadeve, določi kategorije potrošnikov, ki se štejejo za osebe z
nizkimi dohodki oziroma s posebnimi potrebami.
(4) Izvajalec univerzalne storitve mora
določiti cene in splošne pogoje, tako da naročniki določene storitve, ki se
izvaja kot univerzalna storitev, niso dolžni plačati še za zmogljivosti ali
storitve, ki pri tej storitvi niso potrebne ali zahtevane.
(5) Agencija lahko z odločbo izvajalcu
univerzalne storitve naloži, da svojim naročnikom zagotovi eno ali več
naslednjih možnosti za nadzor izdatkov:
1.
razčlenitev računa v skladu z 91. členom tega
zakona,
2.
brezplačno selektivno zaporo izhodnih klicev za
preprečitev določene vrste klicev ali klicev na določeno vrsto številk,
3.
predplačniški sistem za plačilo dostopa do
javnega telefonskega omrežja in uporabe javno dostopnih telefonskih storitev za
potrošnike,
4.
obročno odplačevanje priključnine na javno
telefonsko omrežje.
15. člen
(kakovost univerzalne storitve)
(1) Agencija s splošnim aktom predpiše
kakovost univerzalne storitve, tako da zlasti določi parametre kakovosti,
njihove mejne vrednosti in metode merjenja teh parametrov.
(2) Agencija s splošnim aktom določi
prenosno hitrost, primerno za funkcionalen dostop do interneta, in rok, v
katerem jo je treba doseči. Pri tem upošteva prevladujoče tehnologije dostopa,
ki jih uporablja večina naročnikov, ter tehnološko in ekonomsko izvedljivost.
Po izteku roka, določenega v splošnem aktu, agencija ponovno preveri okoliščine,
ki so pripeljale do določitve prenosne hitrosti, in po potrebi s splošnim aktom
določi novo prenosno hitrost.
(3) Agencija v splošnem aktu iz prvega
odstavka tega člena predpiše tudi vsebino, obliko in način objave podatkov o
kakovosti univerzalne storitve.
(4) Izvajalci univerzalne storitve morajo
najmanj enkrat letno objavljati ažurne podatke o kakovosti univerzalne storitve
in podatke ter vsako njihovo spremembo pošiljati agenciji.
(5) Agencija nadzoruje kakovost univerzalne
storitve in lahko ukrepa v skladu s postopkom nadzora.
(6) Če agencija utemeljeno sumi v
resničnost podatkov iz četrtega odstavka tega člena, lahko agencija po uradni
dolžnosti odredi neodvisno revizijo ali tej reviziji podoben pregled podatkov o
kakovosti zagotavljanja univerzalne storitve na stroške določenega izvajalca
univerzalne storitve.
(7) Če izmerjene vrednosti parametrov
kakovosti določenega izvajalca univerzalne storitve najmanj trikrat zaporedoma
ne dosežejo mejnih vrednosti, lahko agencija začne postopek izbire novega
izvajalca univerzalne storitve.
16. člen
(nadomestilo neto stroškov zagotavljanja
univerzalne storitve)
(1) Izvajalec univerzalne storitve lahko
zaprosi za nadomestilo neto stroškov izvajanja univerzalne storitve iz drugega
odstavka 11. člena oziroma tretjega odstavka 14. člena tega zakona.
(2) Neto stroški zagotavljanja univerzalne
storitve se izračunajo kot razlika med neto stroški izbranega izvajalca, če
deluje z obveznostmi izvajanja univerzalne storitve in če deluje brez teh
obveznosti, pri tem pa se upošteva koristi, ki jih ima z izvajanjem univerzalne
storitve, vključno z nematerialnimi koristmi. Agencija v splošnem aktu
podrobneje predpiše način izračuna neto stroškov in nematerialne koristi, ki se
upoštevajo pri izračunu neto stroškov zagotavljanja univerzalne storitve. Pri
tem mora upoštevati opredeljena izhodišča, navedena v zakonodaji Evropske
skupnosti, ki urejajo univerzalno storitev.
(3) Izvajalec univerzalne storitve mora
agenciji v 90 dneh po zaključku poslovnega leta poslati računovodske evidence
in informacije, ki so podlaga za izračun neto stroškov zagotavljanja
univerzalne storitve. V nasprotnem primeru izgubi pravico do uveljavljanja neto
stroškov.
(4) Agencija ali s strani agencije
pooblaščeni revizor revidira ali preveri računovodske izkaze in informacije iz
prejšnjega odstavka.
(5) Agencija presodi, ali je izvajanje
univerzalne storitve lahko neupravičeno breme za izvajalca univerzalne
storitve. V tem primeru izračuna neto stroške zagotavljanja univerzalne
storitve. Če je bil izvajalec univerzalne storitve izbran na javnem razpisu,
agencija pri izračunu upošteva stroške zagotavljanja univerzalne storitve, ki
jih je le-ta ponudil na javnem razpisu. Agencija upošteva drugačne stroške, kot
jih je na javnem razpisu ponudil izvajalec storitve samo v primeru, ko je
prišlo do spremembe pogojev, ki so bili upoštevani pri javnem razpisu in ko
izvajalec univerzalne storitve dokaže upravičenost odstopanj na objektivni in
transparentni osnovi. Agencija objavi rezultate izračuna stroškov in rezultate
revizije podatkov, ki ji jih je posredoval izvajalec univerzalne storitve.
(6) Če agencija na podlagi izračuna neto
stroškov izvajanja univerzalne storitve ugotovi, da res predstavljajo
neupravičeno breme, z odločbo določi višino nadomestila, ki ne sme presegati
izračunanih neto stroškov.
17. člen
(financiranje univerzalne storitve)
(1) Nadomestila neto stroškov zagotavljanja
univerzalne storitve se financirajo iz prispevkov operaterjev, ki delujejo na
območju Republike Slovenije in imajo prihodek iz zagotavljanja javnih
komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev višji
kot 500 milijonov slovenskih tolarjev.
(2) Višino prispevka za posameznega
operaterja določi agencija na podlagi deleža njegovega prihodka iz
zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih
komunikacijskih storitev glede na prihodek iz zagotavljanja javnih
komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev vseh
operaterjev iz prejšnjega odstavka na območju Republike Slovenije.
(3) Operaterji morajo svoj prispevek
plačati neposredno izvajalcu univerzalne storitve v roku in višini, ki ju z
odločbo določi agencija.
(4) Operaterji vsako leto do 31. marca
obvestijo agencijo o višini prihodkov, ki so jih imeli v preteklem letu iz
zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih
komunikacijskih storitev. Če operater do tega roka tega ne stori, upošteva
agencija kot prihodek iz drugega odstavka tega člena celotni prihodek
operaterja iz preteklega leta, pridobljen na podlagi podatkov Agencije
Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(5) Če agencija utemeljeno sumi o
resničnosti podatkov, ki jih je sporočil operater, lahko agencija ali
pooblaščeni revizor po izboru agencije pregleda podatke in oceni prihodek na
stroške tega operaterja. Če ocenjeni prihodek bistveno odstopa od sporočenega
prihodka iz prejšnjega odstavka, agencija pri izračunu upošteva ocenjeni
prihodek.
(6) Podatki o nadomestilu neto stroškov
zagotavljanja univerzalne storitve, načinu njihove razporeditve in uporabe ter
delih, ki so bila financirana, so javni. Agencija v ta namen vsako leto objavi
letno poročilo o nadomestilih neto stroškov zagotavljanja univerzalne storitve,
izračunanih neto stroških, nematerialnih koristih, ki so bile upoštevane pri
izračunu neto stroškov, in plačanih prispevkih.
18. člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega
poglavja in obveznosti, ki jih na njegovi podlagi naloži izvajalcu univerzalne
storitve in operaterjem.
III.a DODATNE OBVEZNE STORITVE
18.a člen
(dodatne obvezne storitve)
(1) Vlada lahko z uredbo določi dodatne
storitve, ki so poleg storitev iz drugega odstavka 11. člena tega zakona
javno dostopne na vsem ozemlju Republike Slovenije, in njihovo kakovost,
upoštevaje razvoj elektronskih komunikacij, obstoječo ponudbo javnih
komunikacijskih storitev na trgu, strategijo razvoja države kot celote in
interese končnih uporabnikov.
(2) Če neka dodatna storitev ni javno
dostopna na določenem območju Republike Slovenije ali se tam ne izvaja s
predpisano kakovostjo, je za to območje izbran izvajalec dodatne storitve.
(3) Izvajalca dodatne storitve določi
agencija z odločbo na podlagi javnega razpisa ob smiselni uporabi določb
V. poglavja tega zakona ter ob upoštevanju načel učinkovitosti, objektivnosti
in preglednosti. Predmet javnega razpisa je izvajanje dodatne storitve na nekem
območju Republike Slovenije. Pri izboru se kot merila upoštevajo zlasti
sposobnost izvajanja dodatne storitve in stroški tega izvajanja.
(4) Izbrani izvajalec dodatne storitve je
le-to dolžan izvajati stroškovno učinkovito in pod enakimi pogoji za vse
uporabnike.
(5) Za financiranje dodatnih storitev se ne
uporablja 17. člen tega zakona niti drug kompenzacijski mehanizem, ki bi
vključeval prispevke operaterjev v Republiki Sloveniji. Ob smiselni uporabi
16. člena tega zakona nadomestila morebitnih neto stroškov izvajanja
obvezne dodatne storitve financira ministrstvo, pristojno za elektronske
komunikacije.
18.b člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega
poglavja in obveznosti, ki jih na njegovi podlagi naloži izvajalcu dodatne
storitve.
IV. ZAGOTAVLJANJE KONKURENCE
19. člen
(operaterji s pomembno tržno močjo)
(1) Pri zagotavljanju učinkovite konkurence
na trgu elektronskih komunikacij s predhodno (ex ante) regulacijo se šteje, da
ima operater pomembno tržno moč po tem zakonu, če ima sam ali skupaj z drugimi
operaterji na določenem trgu javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih
komunikacijskih storitev (v nadaljnjem besedilu: upošteven trg) položaj,
enakovreden prevladujočemu položaju, torej tak ekonomski vpliv, da mu omogoča
znatno mero samostojnosti nasproti konkurentom, uporabnikom in potrošnikom.
(2) Če dva ali več operaterjev delujejo na
trgu, katerega struktura pospešuje usklajene učinke, se jih lahko obravnava kot
operaterje s skupnim prevladujočim položajem v smislu prejšnjega odstavka, tudi
kadar med njimi ni strukturnih ali drugih povezav.
(3) Kadar ima operater na upoštevnem trgu
pomembno tržno moč, se lahko šteje za operaterja s pomembno tržno močjo tudi na
trgu, ki je tesno povezan s prvim trgom, če povezave med obema trgoma
omogočajo, da se tržna moč z enega trga prenese na drugega in s tem krepi tržna
moč operaterja.
(4) Kadar agencija presoja, ali ima
operater pomembno tržno moč v skladu s prvim odstavkom tega člena, upošteva
zlasti naslednja merila, ki niso kumulativne narave:
1.
tržni delež operaterja na upoštevnem trgu in
spreminjanje njegovega tržnega deleža na upoštevnem trgu v daljšem obdobju;
2.
ovire za vstop na upoštevni trg in vpliv na
potencialno konkurenco na tem trgu;
3.
vpliv velikih uporabnikov na moč operaterja
(izravnalna kupna moč);
4.
elastičnost povpraševanja;
5.
faza v razvoju upoštevnega trga;
6.
tehnološke prednosti;
7.
razvitost prodajne in distribucijske mreže;
8.
doseganje ekonomij obsega oziroma ekonomij
povezanosti,
9.
stopnjo vertikalne integracije;
10.
stopnjo diferenciacije produkta;
11.
možnosti dostopa do finančnih virov;
12.
ali nadzira infrastrukturo, ki se je ne da
zlahka podvojiti;
13.
zvezanost storitev.
(5) Kadar agencija presoja, ali imajo dva
ali več operaterjev pomembno tržno moč v skladu z drugim odstavkom tega člena,
upošteva zlasti naslednja merila, ki niso kumulativne narave:
1.
stopnjo koncentracije upoštevnega trga,
razporeditev tržnih deležev na upoštevnem trgu in njihovo spreminjanje v
daljšem obdobju;
2.
ovire za vstop na upoštevni trg in vpliv na
potencialno konkurenco na tem trgu;
3.
vpliv velikih uporabnikov na moč operaterja
(izravnalna kupna moč);
4.
preglednost upoštevnega trga;
5.
faza v razvoju upoštevnega trga;
6.
homogenost produktov;
7.
elastičnost povpraševanja;
8.
koliko je tehničnih inovacij in kakšna je
razvitost tehnologije;
9.
obstoj prostih (neizrabljenih) zmogljivosti;
10.
ali obstajajo neformalne ali druge povezave med
temi operaterji;
11.
mehanizme, ki jih ti operaterji uporabijo pri
povračilnih ukrepih;
12.
podobne strukture stroškov;
13.
obstoj cenovne konkurence.
(6) Pri določanju pomembne tržne moči in
uporabi meril iz četrtega in petega odstavka agencija ravna skladno z
zakonodajo Evropske skupnosti in dosledno upošteva smernice Evropske komisije,
ki urejajo tržno analizo in določitev pomembne tržne moči na področju
elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Pri tem agencija sodeluje z
organom, pristojnim za varstvo konkurence.
20. člen
(določitev upoštevnih trgov)
(1) Agencija mora na področju zagotavljanja
in izvajanja elektronskih komunikacij v skladu z načeli konkurenčnega prava in
ob doslednem upoštevanju vsakokratnega priporočila Evropske komisije o
upoštevnih trgih produktov in storitev na področju elektronskih komunikacij in
smernic iz šestega odstavka prejšnjega člena s splošnim aktom določiti
produktne, storitvene in geografske trge, ki ustrezajo razmeram v državi. Pri
tem agencija sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence.
(2) Če Evropska komisija na področju
zagotavljanja in izvajanja elektronskih komunikacij z odločbo določi meddržavne
trge, mora biti vsaka določitev meddržavnih trgov agencije v skladu z odločbo
Evropske komisije.
(3) Agencija mora v skladu s tem členom v
60 dneh od izdaje novega priporočila oziroma nove odločbe Evropske komisije
izdati ustrezen splošni akt.
(4) Če agencija v skladu s tem členom izda splošni
akt, ki se razlikuje od priporočila Evropske komisije, mora pred tem izpeljati
javno posvetovanje v skladu s 95. členom in sodelovanje v skladu s 124. členom
tega zakona ter posvetovanje s pristojnimi organi urejanja drugih držav članic
Evropske unije in Evropsko komisijo v skladu s 125. členom tega zakona.
21. člen
(analiza upoštevnih trgov)
(1) Agencija mora v sodelovanju z organom,
pristojnim za varstvo konkurence, v rednih časovnih intervalih analizirati trge
iz prvega odstavka prejšnjega člena. Pri tem pa časovni intervali ne smejo biti
daljši od dveh let.
(2) Pri analizi iz prejšnjega odstavka mora
agencija upoštevati smernice iz šestega odstavka 19. člena tega zakona.
(3) Analizo meddržavnih trgov izvede
agencija skupaj s pristojnimi organi urejanja iz drugih držav članic Evropske
unije, ki jih ta meddržavni trg obsega.
22. člen
(naložitev, sprememba, ohranitev ali
razveljavitev obveznosti operaterjem s pomembno tržno močjo)
(1) Če na podlagi analize upoštevnega trga
agencija ugotovi, da ta trg ni dovolj konkurenčen, z odločbo določi operaterja
oziroma operaterje s pomembno tržno močjo na tem trgu. Pred izdajo odločbe
lahko pridobi mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence.
(2) Z odločbo iz prejšnjega odstavka mora
agencija naložiti operaterju s pomembno tržno močjo vsaj eno izmed obveznosti
iz 23. do 27. oziroma 28. do 30. člena tega zakona. Agencija pri tem upošteva
načelo sorazmernosti, kar mora v obrazložitvi odločbe tudi ustrezno
obrazložiti.
(3) Če namerava agencija operaterju s
pomembno tržno močjo z odločbo naložiti obveznost iz 27.a člena tega zakona ali
ob upoštevanju načela sorazmernosti, druge obveznosti za operaterski dostop ali
medomrežno povezovanje, ki niso obveznosti, navedene v prejšnjem odstavku, sme
to storiti samo na podlagi predhodnega soglasja Evropske komisije.
(4) Ob ponovni določitvi določenega
operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo lahko agencija temu operaterju
naloži iste ali druge obveznosti, prejšnjo odločbo pa razveljavi.
(5) Če na podlagi analize upoštevnega trga
agencija ugotovi, da je ta trg dovolj konkurenčen, ne sme določiti nobenega
operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo. Če je bil ta trg prej
nekonkurenčen, mora agencija z ustreznimi odločbami razveljaviti vse odločbe,
ki so na tem trgu določale operaterje s pomembno tržno močjo. V tem primeru v
odločbi določi tudi primeren odložilni rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni, in
odločbo javno objavi v obliki, ki upošteva prepoved objave poslovnih skrivnosti
strank.
(6) Pri razveljavitvi odločb na podlagi
prejšnjega odstavka agencija razveljavi tudi vse obveznosti, ki so jih ti
operaterji imeli kot operaterji s pomembno tržno močjo.
(7) O naložitvi, spremembi, ohranitvi ali
razveljavitvi obveznosti operaterjem s pomembno tržno močjo na meddržavnih
trgih, odloča agencija skupaj z drugimi pristojnimi organi urejanja v državah
članicah Evropske unije, ki jih ta meddržavni trg zajema.
(8) Vsak ukrep na podlagi tega člena lahko
agencija izvede le na podlagi predhodno izpeljanega posvetovanja z
zainteresirano javnostjo, kot je določeno v 95. členu tega zakona, z organom,
pristojnim za varstvo konkurence na podlagi 124. člena tega zakona, pod pogoji
iz 125. člena tega zakona pa tudi z drugimi pristojnimi organi urejanja v državah
članicah Evropske unije, Evropsko komisijo in organom evropskih regulatorjev za
elektronske komunikacije (BEREC).
(9) Ukrepe, ki spreminjajo tehnične
podrobnosti predhodno naloženih obveznosti na podlagi tega člena in nimajo
znatnega vpliva na trg, lahko naloži agencija z odločbo v upravnem postopku na
podlagi analize upoštevnih trgov, ki je bila podlaga za predhodno naložene
obveznosti in ob upoštevanju 125. člena tega zakona. Pred izdajo odločbe, ki
spreminja tehnične podrobnosti predhodno naloženih obveznosti, mora agencija
pridobiti mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence.
23. člen
(obveznost zagotavljanja preglednosti)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega
odstavka prejšnjega člena naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno tržno
močjo, da zagotavlja preglednost glede medomrežnega povezovanja oziroma
operaterskega dostopa, tako da od njega zahteva razkritje določenih informacij
v zvezi medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim dostopom, na primer
računovodske informacije, tehnične specifikacije, značilnosti omrežja, pogoje
izvedbe in uporabe, cene. Agencija v tej odločbi natančneje določi, katere
informacije naj bodo razkrite, kako podrobne naj bodo in kako naj bodo razkrite.
(2) Od operaterja omrežja iz prejšnjega
odstavka, ki mu je naložena tudi obveznost iz 24. člena tega zakona, lahko
agencija v skladu s prejšnjim odstavkom z odločbo zahteva, da objavi vzorčno
ponudbo za medomrežno povezovanje oziroma operaterski dostop. Ta vzorčna
ponudba mora biti dovolj razčlenjena, tako da drugim operaterjem, ki želijo
določeno storitev v zvezi z medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim
dostopom, ni treba plačati zmogljivosti, ki niso nujno potrebne za zahtevano
storitev. V tej vzorčni ponudbi morajo biti opisane storitve, ki jih operater omrežja
s pomembno tržno močjo ponuja v zvezi z medomrežnim povezovanjem oziroma
operaterskim dostopom, razčlenjene na komponente v skladu s tržnimi potrebami,
ter z njimi povezani pogoji, vključno s cenami. Če ta vzorčna ponudba ne
ustreza določbam tega zakona, sme agencija z odločbo zahtevati njeno spremembo.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
mora vzorčna ponudba za razvezan dostop do krajevne zanke vsebovati vsaj tiste
elemente, ki jih agencija določi s splošnim aktom, pripravljenim v skladu z
zakonodajo Evropske skupnosti.
24. člen
(obveznost zagotavljanja enakega
obravnavanja)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega
odstavka 22. člena tega zakona naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno
tržno močjo obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja v zvezi z medomrežnim
povezovanjem oziroma operaterskim dostopom.
(2) Z naložitvijo obveznosti iz prejšnjega
odstavka se zlasti zagotovi, da operater iz prejšnjega odstavka:
1.
zagotavlja enakovredne pogoje medomrežnega
povezovanja oziroma operaterskega dostopa v enakovrednih okoliščinah za druge
operaterje, ki zagotavljajo enakovredne storitve, ter
2.
zagotavlja drugim operaterjem enako kakovostne
storitve in informacije v zvezi z medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim
dostopom pod enakimi pogoji kot za svoje storitve ali storitve svojih
hčerinskih podjetij ali partnerskih podjetij.
25. člen
(obveznost ločitve računovodskih evidenc)
(1) Agencija lahko v skladu s predpisi, ki
urejajo računovodstvo, z odločbo iz prvega odstavka 22. člena tega zakona
naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno tržno močjo, da vodi
računovodske evidence za določene dejavnosti, povezane z medomrežnim
povezovanjem oziroma operaterskim dostopom, ločeno od računovodskih evidenc za
ostale dejavnosti.
(2) Agencija naloži to obveznost zaradi
nadzorovanja izpolnjevanja obveznosti iz prejšnjega člena ali, kjer je to
potrebno zaradi preprečitve neutemeljenega navzkrižnega subvencioniranja. To
obveznost naloži zlasti vertikalno integriranemu operaterju in od njega lahko
zahteva, da zagotovi preglednost svojih grosističnih in internih obračunskih
cen. Pri tem lahko določi tudi obliko in metodologijo vodenja računovodstva, ki
jo je treba uporabiti.
(3) Operater omrežja iz prvega odstavka
tega člena mora na zahtevo agenciji predložiti računovodske evidence, vključno
s podatki o prihodkih, prejetih od tretjih strank.
(4) Agencija lahko objavi informacije, ki
bi prispevale k odprtem in konkurenčnem trgu, vendar mora pri tem upoštevati
stopnjo zaupnosti prejetih podatkov skladno z domačimi predpisi in predpisi
Evropske skupnosti, ki se nanašajo na poslovno tajnost.
(5) Agencija lahko s splošnim aktom
podrobneje uredi vprašanja, ki se pojavijo pri izvrševanju tega člena.
26. člen
(obveznost dopustitve operaterskega
dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega
odstavka 22. člena tega zakona naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno
tržno močjo obveznost, da ugodi vsem razumnim zahtevam za operaterski dostop do
in uporabo določenih omrežnih elementov in pripadajočih zmogljivosti. Tako
ravna agencija zlasti, kadar oceni, da bi zavrnitev operaterskega dostopa ali
nerazumni pogoji, ki bi imeli podoben učinek, ovirali vzpostavitev zadostne
konkurenčnosti trga na maloprodajnem nivoju, ali da ne bi bili v interesu
končnih uporabnikov. Pri tem agencija lahko naloži tudi dodatne pogoje, da se
zagotovi poštenost, razumnost in pravočasnost izpolnitve obveznosti.
(2) Agencija lahko od operaterja omrežja iz
prejšnjega odstavka med drugim zahteva zlasti, da:
1.
omogoči operaterski dostop do določenih
omrežnih elementov oziroma naprav, vključno z razvezanim dostopom do krajevne
zanke;
2.
se v dobri veri pogaja z operaterji, ki
zahtevajo operaterski dostop;
3.
ne zavrne že odobrenega operaterskega dostopa
do zmogljivosti;
4.
zagotovi določene storitve na grosistični
osnovi zaradi preprodaje teh storitev na maloprodajnem trgu;
5.
odobri odprt operaterski dostop do tehničnih
vmesnikov, protokolov ali drugih pomembnih tehnologij, ki so nujno potrebni za
vzajemno delovanje storitev ali storitev navideznih omrežij;
6.
zagotovi skupno uporabo (skupno lokacijo) ali
druge oblike souporabe zmogljivosti, vključno s souporabo kanalov, zgradb ali
drogov;
7.
zagotovi določene storitve, ki so potrebne za
vzajemno delovanje storitev med koncema za uporabnike, vključno z zmogljivostmi
za inteligentne omrežne storitve ali gostovanjem v mobilnih omrežjih;
8.
zagotovi operaterski dostop do sistemov za
podporo obratovanju ali podobnih sistemov programske opreme, ki so potrebni za
zagotovitev pravične konkurence pri izvajanju storitev;
9.
medsebojno poveže omrežja ali omrežne
zmogljivosti.
(3) Ko agencija presoja, ali naj naloži
obveznost iz prvega odstavka tega člena, in še posebej, ko ocenjuje, ali je
naložena obveznost proporcionalna koristim, ki jih zasleduje, mora upoštevati
zlasti naslednje dejavnike:
1.
tehnično in ekonomsko upravičenost uporabe ali
namestitve konkurenčne opreme glede na hitrost razvoja trga ter naravo in vrsto
predlaganega medomrežnega povezovanja in operaterskega dostopa;
2.
izvedljivost predlaganega operaterskega dostopa
glede na kapaciteto, ki je na voljo;
3.
začetno naložbo lastnika zmogljivosti ob
upoštevanju tveganja v zvezi s to naložbo;
4.
potreba po dolgoročnem varstvu konkurence;
5.
ustrezne pravice intelektualne lastnine, kadar
je to primerno;
6.
zagotavljanje vseevropskih storitev.
(4) Agencija lahko s splošnim aktom
podrobneje uredi posamezna vprašanja, ki se pojavijo pri izvrševanju tega
člena.
27. člen
(obveznost cenovnega nadzora in
stroškovnega računovodstva)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega
odstavka 22. člena tega zakona naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno
tržno močjo obveznosti v zvezi s pokrivanjem stroškov in kontrolo cen, vključno
z obveznostmi glede stroškovne naravnanosti cen in obveznostmi glede sistemov
stroškovnega računovodstva, v povezavi z zagotavljanjem določene vrste
medomrežnega povezovanja oziroma operaterskega dostopa.
(2) Agencija naloži obveznosti iz
prejšnjega odstavka, če na podlagi tržne analize iz 21. člena tega zakona
oceni, da bi operater omrežja iz prejšnjega odstavka zaradi pomanjkanja
učinkovite konkurence utegnil obdržati ali previsoke cene ali prenizko razliko
med maloprodajnimi in grosističnimi cenami v škodo končnih uporabnikov.
(3) Agencija mora pri naložitvi obveznosti
iz prvega odstavka tega člena upoštevati naložbe operaterja omrežja iz prvega
odstavka tega člena in mu zagotoviti primerno stopnjo donosnosti naložbe glede
na vložena sredstva, pri čemer upošteva s tem povezana tveganja.
(4) Vsak mehanizem pokrivanja stroškov ali
metodologija določanja cen, ki ga predpiše agencija, mora biti namenjen
pospeševanju učinkovitosti in trajnostne konkurence ter povečanju koristi
potrošnikov. Pri tem lahko agencija upošteva tudi cene, ki so na voljo na
primerljivih konkurenčnih trgih in pri operaterjih omrežij.
(5) Kadar mora operater omrežja iz prvega
odstavka tega člena pri svojih cenah upoštevati stroškovno naravnanost, mora
dokazati, da so cene izračunane na podlagi stroškov, vključno s primerno
stopnjo donosnosti naložbe. Pri preverjanju te obveznosti lahko agencija
uporabi metode stroškovnega računovodstva, ki so neodvisne od tistih, ki jih
uporablja operater omrežja. Agencija lahko od operaterja omrežja z odločbo tudi
zahteva, da utemelji svoje cene, in lahko, kjer je to primerno, zahteva
prilagoditev cen. Pri tem je dokazno breme na strani operaterja omrežja, ki je
zavezan za izpolnjevanje te zahteve.
(6) Agencija mora zagotoviti, da je v
primeru obvezne uporabe sistema stroškovnega računovodstva za podporo cenovnega
nadzora javnosti na voljo opis sistema stroškovnega računovodstva, ki prikazuje
vsaj glavne kategorije, po katerih so stroški razvrščeni v skupine, in pravila,
ki se uporabljajo za razporeditev stroškov. Skladnost s sistemom stroškovnega
računovodstva preverja pooblaščeni revizor. Izjava o skladnosti se objavi vsako
leto.
27.a člen
(funkcionalna ločitev)
(1) Kadar agencija ugotovi, da se z
ustreznimi obveznostmi iz 23. do 27. člena tega zakona ni dosegla učinkovita konkurenca
ter da obstajajo pomembni in trajni konkurenčne problemi ali tržne
nepopolnosti, ugotovljene v zvezi z zagotavljanjem operaterskega dostopa, lahko
z odločbo iz prvega odstavka 22. člena tega zakona vertikalno integriranemu
operaterju izjemoma naloži obveznost, da dejavnosti, povezane z zagotavljanjem
operaterskega dostopa, prenese na poslovno enoto, ki deluje neodvisno. Ta
poslovna enota operaterski dostop zagotavlja vsem operaterjem, vključno z
drugimi poslovnimi enotami v vertikalno integriranemu operaterju, po enakem
časovnem razporedu in pod enakimi pogoji, tudi glede cen in kakovosti storitev,
ter po enakih sistemih in postopkih.
(2) Kadar namerava agencija naložiti
obveznost funkcionalne ločitve po prvem odstavku tega člena, sme to storiti samo
po postopku iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona. Zato mora Evropski
komisiji predložiti predlog, ki vključuje:
-
dokaze, ki utemeljujejo ugotovitve agencije;
-
utemeljeno oceno, da obstaja majhna možnost, da
bo v razumnem časovnem obdobju prišlo do učinkovite in trajnostne konkurence na
področju infrastrukture, ali pa je sploh ni;
-
analizo pričakovanega vpliva na regulacijo
trga, na podjetje, vključno z analizo vpliva na zaposlene v neodvisni poslovni
enoti in analizo vpliva na celotni sektor elektronskih komunikacij, kakor tudi
na spodbude za naložbe v celotnem sektorju, zlasti ob upoštevanju potrebe po
zagotavljanju socialne in teritorialne kohezije, ter na druge zainteresirane
stranke, še posebej glede na konkurenco in mogoče učinke na potrošnike;
-
analizo razlogov, ki utemeljujejo, da je
obveznost funkcionalne ločitve najbolj učinkovit ukrep za uresničevanje
rešitev, namenjenih obravnavanju težav, ugotovljenih glede konkurence ali tržne
nepopolnosti.
(3) Predlog ukrepa mora vsebovati
naslednje sestavine:
-
natančno naravo in stopnjo ločitve in zlasti
podroben opis pravnega statusa ločene poslovne enote;
-
opredelitev sredstev ločene poslovne enote in
izdelkov oziroma storitev, ki jih bo ta enota zagotavljala;
-
ureditev vodenja za zagotovitev neodvisnosti osebja,
ki je zaposleno v ločeni poslovni enoti, ter ustrezen sistem spodbud zanje;
-
pravila za zagotovitev izpolnjevanja
obveznosti;
-
pravila za zagotovitev preglednosti operativnih
postopkov, zlasti za druge zainteresirane stranke;
-
program spremljanja dela, namenjen
zagotavljanju izpolnjevanja obveznosti, vključno z objavo letnega poročila.
(4) Agencija izvede po pridobitvi
soglasja Evropske komisije iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona usklajeno
analizo upoštevnih trgov, povezanih z dostopovnim omrežjem, skladno s postopkom
iz 21. člena tega zakona. Agencija ob upoštevanju osmega odstavka 22. člena na
podlagi svoje ocene naloži, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti.
(5) Operaterju, ki mu je bila naložena
funkcionalna ločitev, lahko agencija za kateri koli upoštevni trg iz 20. člena
tega zakona, na katerem ga je skladno z 22. členom tega zakona določila kot
operaterja s pomembno tržno močjo, naloži tudi katero koli drugo obveznost iz
23. do 27. člena ali drugo obveznost iz tretjega odstavka 22. člena tega
zakona.
27.b člen
(prostovoljna ločitev vertikalno
integriranega operaterja)
(1) Operater, ki je bil določen kot
operater s pomembno tržno močjo na enem ali na več upoštevnih trgih, mora
najmanj tri mesece vnaprej obvestiti agencijo o načrtovanem prostovoljnem
prenosu vseh ali znatnega dela sredstev svojega krajevnega dostopovnega omrežja
na drugo pravno osebo z drugim lastnikom ali ustanovitvi druge poslovne enote,
ki bi vsem maloprodajnim ponudnikom, tudi operaterjevim lastnim maloprodajnim
enotam, zagotavljala popolnoma enakovredne oblike operaterskega dostopa pod
enakimi pogoji. Operaterji prav tako obvestijo agencijo o spremembi te namere
in končnem izidu postopka prostovoljne ločitve.
(2) Agencija oceni učinek načrtovane
transakcije na obstoječe obveznosti, ki jih je naložila operaterju skladno z
22. členom tega zakona. V ta namen agencija skladno z 21. členom tega zakona
brez odlašanja izvede usklajeno analizo upoštevnih trgov, povezanih z
dostopovnim omrežjem. Agencija na podlagi svoje ocene naloži, ohrani, spremeni
ali umakne obveznosti na teh upoštevnih trgih ob upoštevanju osmega odstavka
22. člena tega zakona.
(3) Pravno ali operativno izločenemu
operaterju lahko agencija za kateri koli upoštevni trg iz 20. člena tega
zakona, na katerem ga je skladno z 22. členom tega zakona določila kot
operaterja s pomembno tržno močjo, naloži katero koli obveznost iz 23. do 27.
člena ali drugo obveznost iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona.
28. člen
(obveznost regulacije maloprodajnih
storitev)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega
odstavka 22. člena tega zakona naloži določenemu operaterju s pomembno tržno
močjo na določenem maloprodajnem trgu obveznosti, povezane z regulacijo
maloprodajnih storitev.
(2) Obveznosti iz tega člena lahko agencija
naloži le, če na podlagi tržnih analiz iz 21. člena tega zakona ugotovi, da
upošteven trg, ki je namenjen končnim uporabnikom, ni dovolj konkurenčen,
obveznosti na podlagi 23. do vključno 27. člena in 30. člena tega zakona pa ne
bi dosegle ciljev, ki jih na trgu zasleduje. Obveznosti iz tega člena lahko
vključujejo prepoved:
1.
zaračunavanja prekomernih cen,
2.
oviranja vstopa na trg,
3.
omejevanja konkurence s postavljanjem prenizkih
cen,
4.
dajanja neupravičene prednosti določenim
končnim uporabnikom,
5.
neutemeljenega združevanja določenih storitev.
(3) Agencija lahko hkrati z naložitvijo
obveznosti na podlagi tega člena predpiše eno izmed naslednjih metod:
1.
metodo cenovne kapice na maloprodajnih cenah,
2.
metodo regulacije individualnih tarif,
3.
metodo stroškovne usmeritve cen,
4.
metodo usmeritve k cenam na primerljivih trgih.
(4) Pri izpolnjevanju obveznosti na podlagi
tega člena, ki se nanašajo na regulacijo maloprodajnih tarif ali drug ustrezen
maloprodajni nadzor, mora operater iz prvega odstavka tega člena uporabiti
potreben in primeren sistem stroškovnega računovodstva, ki ga določi agencija z
odločbo iz prvega odstavka tega člena. Pri tem lahko agencija določi obliko in
metodologijo vodenja računovodstva, ki ju mora ta operater uporabiti. Skladnost
s stroškovnim računovodstvom preverja usposobljeni neodvisni revizor. Agencija
zagotovi letno objavo izjave o skladnosti.
(5) Agencija mora na zahtevo Evropske
komisije tej sporočiti informacije, ki se nanašajo na obveznosti nadzora
maloprodajnih cen in, kadar je to primerno, tudi o sistemih stroškovnega
računovodstva, ki jih uporabljajo operaterji iz prvega odstavka tega člena.
29. člen
(obveznost zagotavljanja minimalnega
nabora zakupljenih vodov)
(1) Če agencija na podlagi tržne analize iz
21. člena tega zakona ugotovi, da ni učinkovite konkurence pri zagotavljanju
minimalnega nabora zakupljenih vodov, ki je objavljen v Uradnem listu Evropske
unije, z odločbo iz prvega odstavka 22. člena tega zakona naloži operaterju s
pomembno tržno močjo na področju zakupa vodov obveznost, da zagotavlja celoten
minimalni nabor zakupljenih vodov ali le njegov del, in sicer pod
nediskriminatornimi, stroškovno usmerjenimi in preglednimi pogoji, kot ti
izhajajo iz zakonodaje Evropske skupnosti, ki se nanaša na zagotavljanje
univerzalne storitve in pravic uporabnikov na področju elektronskih
komunikacij.
(2) Agencija s splošnim aktom predpiše
način zagotavljanja minimalnega nabora zakupljenih vodov.
30. člen
(obveznost zagotavljanja izbire in
predizbire izvajalcev javnih komunikacijskih storitev)
(1) Agencija mora z odločbo iz prvega
odstavka 22. člena tega zakona naložiti določenemu operaterju s pomembno tržno
močjo na področju zagotavljanja priključitve in uporabe javnega telefonskega
omrežja na fiksni lokaciji obveznost, da omogoči svojim naročnikom dostop do
storitev vseh medomrežno povezanih izvajalcev javnosti dostopnih telefonskih
storitev, in sicer:
1.
pri vsakem klicu z uporabo posebne številke
izbranega izvajalca,
2.
s predizbiro izvajalca, ki jo je možno
preklicati ob vsakem klicu z uporabo metode iz prejšnje točke.
(2) Agencija lahko na podlagi zahtev
uporabnikov od operaterjev iz prvega odstavka tega člena z odločbo iz 22. člena
tega zakona zahteva tudi drugačen primeren način izvršitve obveznosti, kot je
način, določen v prejšnjem odstavku.
(3) Agencija lahko na podlagi zahtev
uporabnikov od operaterjev drugih javnih komunikacijskih omrežij, ki imajo
pomembno tržno moč, z odločbo iz prvega odstavka 22. člena tega zakona zahteva,
da omogočijo svojim uporabnikom izvajanje izbire in predizbire izvajalca javnih
komunikacijskih storitev. Pri tem smiselno uporabi prvi odstavek tega člena ali
določi drug primeren način izvršitve te obveznosti. Zahteve uporabnikov iz tega
ter iz prejšnjega odstavka agencija oceni v skladu s postopkom tržne analize iz
21. člena ter ob smiselnem upoštevanju zahtev iz 26. člena tega zakona.
(4) Operaterji z obveznostjo na podlagi
tega člena morajo stroškovno oblikovati cene za operaterski dostop in
medomrežno povezovanje v zvezi z izbiro in predizbiro operaterja.
(5) Operaterji iz prejšnjega odstavka lahko
naročniku zaračunajo le enkraten stroškovno utemeljen znesek, ki pokrije
stroške izvedbe predizbire operaterja. Ne glede na to pa ta znesek ne sme biti
toliko visok, da bi odvrnil naročnike od uporabe te zmogljivosti.
(6) Agencija lahko s splošnim aktom
podrobneje uredi vprašanja, povezana z izvrševanjem tega člena.
31. člen
(nadzor)
Agencija v okviru svojih pooblastil nadzira
uporabo določb tega zakona o konkurenci in izpolnjevanje obveznosti, ki jih z
odločbo naloži operaterjem s pomembno tržno močjo.
V. RADIOFREKVENČNI SPEKTER
32. člen
(upravljanje radiofrekvenčnega spektra)
(1) Radiofrekvenčni spekter je omejena
naravna dobrina.
(2) Državni organi v skladu z
mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji, skrbijo za
učinkovito in nemoteno uporabo radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije in
pravic Republike Slovenije do orbitalnih pozicij.
(3) Z radiofrekvenčnim spektrom Republike
Slovenije na podlagi javnega pooblastila upravlja agencija.
33. člen
(načrt razporeditve radiofrekvenčnih
pasov)
(1) Vlada na predlog ministra z uredbo
sprejme načrt razporeditve radiofrekvenčnih pasov, s katero določi
radiokomunikacijske storitve v povezavi z radiofrekvenčnimi pasovi, način
uporabe radiofekvenčnih pasov in druga vprašanja povezana z njihovo uporabo.
(2) Predlog uredbe iz prejšnjega odstavka
pripravi agencija v skladu z mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v
Republiki Sloveniji.
34. člen
(načrt uporabe radijskih frekvenc)
(1) Načrt uporabe radijskih frekvenc, ki
mora biti v skladu z načrtom iz prejšnjega člena, s splošnim aktom sprejme
agencija.
(2) S splošnim aktom iz prejšnjega odstavka
agencija podrobneje opredeli namen in način uporabe radijskih frekvenc znotraj
radiofrekvenčnih pasov, ki so za posamezne radiokomunikacijske storitve
predvideni z uredbo iz prejšnjega člena.
(3) Splošni akt iz prvega odstavka tega
člena sprejme agencija ob upoštevanju potreb varnosti in obrambe države,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter potreb varnosti zračnega
prometa.
(4) Splošni akt iz prvega odstavka tega
člena sprejme agencija:
1.
v delu, ki se nanaša na radijske frekvence,
predvidene za radiodifuzijo ob soglasju Sveta za radiodifuzijo,
2.
v delu, ki se nanaša na radijske frekvence,
predvidene za potrebe varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za obrambo,
ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, in direktorjem oziroma direktorico
Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor
Slovenske obveščevalno-varnostne agencije) ter
3.
v delu, ki se nanaša na radijske frekvence,
predvidene za potrebe za varnost zračnega prometa, pa v soglasju z
ministrstvom, pristojnim za promet.
35. člen
(uporaba radijskih frekvenc)
(1) Fizična ali pravna oseba lahko
uporablja določeno radijsko frekvenco le na podlagi odločbe agencije, s katero
ji ta podeli pravico uporabe te radijske frekvence.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
ni potrebno pridobiti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za radijske
frekvence, ki so s splošnim aktom iz prejšnjega člena predvidene za potrebe
varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Upravljanje in dodeljevanje teh radijskih frekvenc izvaja organ, pristojen za
načrtovanje in upravljanje radijskih frekvenc za potrebe državnih organov.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka
tega člena ni potrebno pridobiti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc tudi za
radijske frekvence, za katere minister v skladu z načrtom uporabe radijskih frekvenc
predpiše, da se lahko uporabljajo brez odločbe o dodelitvi frekvenc, ter
predpiše način njihove uporabe. Pri tem mora upoštevati tudi prevzete
mednarodne obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnopravnih sporazumov,
uveljavljenih v Republiki Sloveniji, in iz veljavne zakonodaje Evropske
skupnosti.
(4) Agencija pripravi pregled dodeljenih
radijskih frekvenc, ki vsebuje podatke o tem, katerim fizičnim ali pravnim
osebam so določene radijske frekvence dodeljene, vendar ne vsebuje podatkov za
radijske frekvence iz drugega odstavka tega člena. Podatki iz pregleda
dodeljenih radijskih frekvenc so javni. Agencija pregled dodeljenih radijskih
frekvenc javno objavi in ga redno posodablja.
36. člen
(postopek izdaje odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc)
(1) Agencija izda odločbo o dodelitvi
radijskih frekvenc v skladu s splošnim aktom o načrtu uporabe radijskih
frekvenc po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ter po
predhodno izvedenem postopku javnega razpisa v primerih, ko to določa ta zakon.
Postopki dodelitve radijskih frekvenc morajo biti odprti, pregledni in
nediskriminatorni.
(2) Odločba o dodelitvi radijske frekvence
se izda na podlagi javnega razpisa, kadar se v postopku iz 38. člena ugotovi,
da se učinkovita uporaba določene radijske frekvence lahko zagotovi le z
omejitvijo števila izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc.
(3) Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc
za radiodifuzijo se izda na podlagi javnega razpisa brez izvedbe postopka iz
38. člena.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
izda agencija odločbo o dodelitvi radijske frekvence za radiodifuzijo iz
drugega in tretjega odstavka 50. člena tega zakona brez izvedbe postopka
javnega razpisa.
(5) Agencija izda odločbo o dodelitvi
radijskih frekvenc fizični ali pravni osebi, ki je bila s preglednim in odprtim
postopkom ministrstva ali lokalne skupnosti izbrana za upravljavca s pomočjo
proračunskih sredstev zgrajenega širokopasovnega omrežja, za območje, na
katerem je to omrežje zgrajeno. Odločba se izda na podlagi zakona, ki ureja
splošni upravni postopek in brez izvedbe postopka iz 38. člena tega zakona.
36.a člen
(usklajeno dodeljevanje radijskih frekvenc
v zvezi s skupnimi izbirnimi postopki)
(1) Če je bila uporaba določenih
radijskih frekvenc usklajena, pogoji in postopki dostopa dogovorjeni, fizične
ali pravne osebe, ki se jim dodelijo radijske frekvence, pa izbrane v skladu z
mednarodnimi sporazumi in predpisi Evropske skupnosti, te osebe pridobijo
pravico do uporabe teh radijskih frekvenc v Republiki Sloveniji skladno s tem zakonom.
(2) Razen v primerih iz drugega in
tretjega odstavka 35. člena tega zakona agencija izda odločbo o dodelitvi
radijskih frekvenc na podlagi splošnega upravnega postopka in brez predhodno
izvedenega postopka javnega razpisa. Če so bili v postopku izbire iz prejšnjega
odstavka izpolnjeni vsi pogoji, predpisani za dodelitev teh radijskih frekvenc
s tem zakonom, jim agencija ne sme naložiti še dodatnih pogojev, meril ali
postopkov, ki bi lahko omejili, spremenili ali upočasnili izdajo odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc.
(3) Fizične ali pravne osebe, ki v
Republiki Sloveniji pridobijo pravico uporabe radijskih frekvenc iz prvega
odstavka tega člena brez odločbe agencije, smejo te frekvence uporabljati le v
skladu z izbirno odločbo institucij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:
izbirna odločba) in predpisom Evropske skupnosti, na podlagi katerega je bila
izdana, ter morajo pri tem izpolnjevati tudi vse pogoje, ki iz njiju izhajajo.
Agencija mora te osebe ustrezno obvestiti o njihovih pravicah in načinu
njihovega uresničevanja v Republiki Sloveniji. Pri tem agencija upošteva
izbirno odločbo in predpis Evropske skupnosti, na podlagi katerega je bila
izdana.
(4) Agencija spremlja in nadzira
uporabo radijskih frekvenc iz prvega odstavka tega člena ter pri tem upošteva
predpise Evropske skupnosti, vključno s poročanjem Evropski komisiji, kjer je
to določeno.
37. člen
(izdaja odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc na podlagi splošnega upravnega postopka)
(1) Vloga za začetek postopka za pridobitev
odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc mora poleg sestavin, določenih z
zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, vsebovati podatke, ki jih agencija
potrebuje za vodenje uradne evidence imetnikov odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc in za nadzor uporabe radijskih frekvenc, in sicer:
1.
ime, naslov in davčna številka za fizične
osebe,
2.
firma, sedež, davčna in matična številka,
registrska številka in navedba zakonitega zastopnika za pravne osebe,
3.
navedba radijske frekvence, na katero se vloga
nanaša, in namen uporabe te radijske frekvence,
4.
navedba geografskega območja uporabe radijske
frekvence,
5.
podatki o predvideni tehnični rešitvi, predvsem
podatke o predvidenem antenskem sistemu in radijski opremi ter podatke, ki so
potrebni za presojo sevanja, navedba geografskega območja uporabe radijskih
frekvenc in lokacije objektov, škodljivega motenja in ekonomičnosti izrabe
radijske frekvence.
(2) Agencija mora odločbo o dodelitvi
radijskih frekvenc, kadar ni potrebna izvedba javnega razpisa, izdati in
vročiti vlagatelju v 42 dneh od prejema vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc ter hkrati podatke o dodelitvi vpisati v pregled dodeljenih
radijskih frekvenc.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
agencija z odločbo zavrne izdajo odločbe o dodelitvi, če ugotovi, da:
1.
vlagatelj nima poravnanih vseh zapadlih
obveznosti do agencije,
2.
dodelitev radijske frekvence ne bi bila v
skladu z aktoma iz 33. in 34. člena tega zakona,
3.
dodelitev radijske frekvence ne bi bila v
skladu z učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra,
4.
bi signal radijske opreme povzročal škodljivo
motenje druge radijske opreme, sprejemnikov ali električnih oziroma
elektronskih sistemov, ki se mu ne bi bilo mogoče izogniti.
38. člen
(pridobitev mnenj zainteresirane javnosti)
(1) Če agencija oceni, da bi interes za
določene radijske frekvence lahko presegel njihovo razpoložljivost in zato ne
bi bila mogoča njihova učinkovita uporaba, objavi javni poziv za pridobitev
mnenj zainteresirane javnosti o pogojih uporabe teh radijskih frekvenc, zlasti
o omejitvi števila imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Takšen
javni poziv pa mora objaviti vedno, kadar s strani zainteresiranega za uporabo
določenih radijskih frekvenc prejme pobudo za javni razpis.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
mora agencija objaviti javni poziv vsaj enkrat v obdobju treh let.
(3) Agencija v javnem pozivu določi rok za
pridobitev mnenj zainteresirane javnosti, ki ne sme biti krajši od 30 dni, in
vprašanja, o katerih želi pridobiti mnenje zainteresirane javnosti. Glede
morebitnih predlogov zainteresirane javnosti o višini plačila za radijske
frekvence mora agencija ohraniti stopnjo njihove zaupnosti.
(4) Če agencija na podlagi odziva
zainteresirane javnosti ter na podlagi drugih ustreznih informacij, s katerimi
razpolaga ugotovi, da določene radijske frekvence ne bodo dostopne vsem
interesentom, mora pred izdajo odločb o dodelitvi radijskih frekvenc izvesti
javni razpis. V nasprotnem primeru agencija izda odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
39. člen
(uporaba določb pri izvajanju javnega
razpisa)
(1) V samem postopku javnega razpisa se ne
uporablja določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o
izločitvi.
(2) Javni razpis vodi posebna nepristranska
komisija, (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje direktor oziroma
direktorica agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor) in v kateri so lahko
zastopane tudi osebe, ki niso zaposlene na agenciji.
40. člen
(sklep o uvedbi javnega razpisa)
(1) Javni razpis se začne s sklepom
agencije, ki mora vsebovati vsaj:
1.
natančno navedbo radijskih frekvenc, ki so
predmet javnega razpisa, radiokomunikacijske storitve, ki se izvajajo z uporabo
teh radijskih frekvenc, ter območja oziroma lokacije, kjer se bodo te radijske
frekvence uporabljale;
2.
pogoje, zahteve in kvalifikacije, ki jih mora
ponudnik izpolnjevati, ki pa morajo biti v skladu z veljavno relevantno
zakonodajo in prostorskimi akti;
3.
merila za izbiro najugodnejše ponudbe in način
njihove uporabe ter morebitne druge omejitve, ki bodo upoštevane pri
ocenjevanju ponudb;
4.
najmanjši znesek plačila za učinkovito rabo
omejene naravne dobrine in način njegovega plačila (enkratni znesek, letno),
razen če se javni razpis nanaša na radijske frekvence za opravljanje radiodifuzije;
5.
rok, v katerem lahko ponudniki predložijo
ponudbe, in način njihove predložitve (datum, čas, naslov, oznaka);
6.
naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja
ponudb;
7.
kraj, čas in osebo, pri kateri lahko
interesenti dvignejo razpisno dokumentacijo, ceno razpisne dokumentacije in
način plačila te dokumentacije;
8.
kontaktno osebo, pri kateri lahko ponudniki
dobijo dodatne informacije;
9.
rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu
razpisa (rok, v katerem bodo izdane odločbe).
(2) Kadar je predmet javnega razpisa
dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, mora sklep vsebovati
tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik glede programske vsebine, ter
merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ki bodo upoštevana pri ocenjevanju
programskih vsebin. Pogoje in merila iz tega odstavka določi Svet za
radiodifuzijo.
(3) Kadar je predmet javnega razpisa
dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, sprejme agencija
sklep o uvedbi javnega razpisa s soglasjem Sveta za radiodifuzijo.
(4) Agencija mora glede najmanjšega zneska
za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in načina njegovega plačila
predhodno pridobiti soglasje vlade.
(5) Sklep, ki ga agencija izda na podlagi
tega člena, mora agencija objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
(6) Agencija lahko spremeni sklep iz
prejšnjega odstavka, ob tem mora glede na obseg sprememb v sklepu odločiti tudi
o podaljšanju roka za oddajo ponudb. O vsaki spremembi morajo biti enakopravno
in pregledno obveščeni vsi zainteresirani ponudniki. Novi sklep mora biti
objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje sedem dni pred iztekom
roka, ki je bil določen za oddajo ponudb s sklepom iz prejšnjega odstavka.
41. člen
(rok za predložitev ponudb)
(1) Rok za predložitev ponudb mora
omogočiti ponudnikom pripravo kvalitetnih ponudb in ne sme biti krajši od 30
dni in začne teči naslednji dan po objavi sklepa iz prejšnjega člena.
(2) Za pravočasno vloženo se šteje ponudba,
ki je predložena v roku, določenem v javnem razpisu.
(3) Agencija ne sme prevzeti ponudbe, njene
spremembe, dopolnitve ali nadomestitve, prispele po izteku roka iz prejšnjega
odstavka. V primeru, da je poslana po pošti, jo mora zapečateno poslati nazaj
pošiljatelju.
(4) Agencija mora seznam ponudnikov in
predložene ponudbe čuvati kot poslovno skrivnost do konca poteka roka iz
drugega odstavka tega člena.
42. člen
(razpisna dokumentacija)
Agencija mora v razpisni dokumentaciji
obrazložiti vse točke sklepa o uvedbi javnega razpisa in navesti, katera
dokazila o izpolnjevanju pogojev morajo biti priložena, da se bo ponudba štela
za pravilno.
43. člen
(posebne določbe o javnem odpiranju
ponudb)
(1) Odpiranje ponudb je javno.
(2) Razpisna komisija o postopku odpiranja
vodi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti podatke o zaporedni številki ponudbe,
če je razpis anonimen, pa podatke o nazivu ali šifri ponudnika, ponudbeno ceno.
Pri tem je treba ves čas postopka paziti, da se ne razkrije ponudnikovih
poslovnih skrivnosti.
(3) Na javnem odpiranju ponudb se preveri,
ali ponudba vsebuje vse dokumente, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, pri
čemer se ne preverja verodostojnost in vsebina dokumentov.
(4) Odpirajo se samo v roku dostavljene in
pravilno označene ponudbe. Nepravilno označene ponudbe mora razpisna komisija
zapečatene poslati nazaj pošiljatelju.
(5) Javni razpis uspe, če je nanj prispela
vsaj ena pravočasna in pravilna ponudba, ki ustreza razpisnim pogojem.
(6) V sklepu o uvedbi javnega razpisa lahko
agencija določi, da posamezen javni razpis uspe, če nanj prispe drugo določeno
najmanjše število ponudb, ki ustrezajo razpisnim pogojem.
44. člen
(pregled in ocenjevanje ponudb)
(1) Po končanem javnem odpiranju ponudb
komisija najprej ugotovi, ali vsi dokumenti v ponudbi ustrezajo zahtevam zakona
in razpisne dokumentacije. Če komisija ugotovi, da določena ponudba ne ustreza
zahtevam zakona in razpisne dokumentacije, jo izloči iz nadaljnjega postopka.
Preostale ponudbe komisija oceni v skladu z razpisnimi merili.
(2) Po pregledu in oceni prispelih ponudb
sestavi komisija poročilo, v katerem predstavi ocene posameznih ponudb in
navede, katera ponudba najbolj ustreza objavljenim merilom za izbiro ponudb.
(3) Kadar je predmet javnega razpisa
dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, pošlje komisija
popolne ponudbe in poročilo o njihovi oceni v skladu z razpisnimi merili, ki pa
ne zajema ocene ponudbe glede programskih vsebin, Svetu za radiodifuzijo. Svet
za radiodifuzijo oceni prispele ponudbe glede njihovih programskih vsebin v
skladu z merili, določenimi v sklepu o uvedbi javnega razpisa, in na podlagi
skupne ocene vseh razpisnih meril poda agenciji obrazložen predlog izbire.
Obrazložen predlog izbire mora Svet za radiodifuzijo poslati agenciji
najkasneje v 60 dneh po prejemu ponudb in poročila agencije.
(4) Komisija oziroma Svet za radiodifuzijo
lahko zahtevata od ponudnikov pojasnila njihovih ponudb, vendar pri tem ne
smeta zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe ali dopolnitve
vsebine ponudbe.
(5) Komisija oziroma Svet za radiodifuzijo
morata pri pregledu in ocenjevanju ponudb upoštevati le tista merila za izbiro
najugodnejšega ponudnika, ki so določena v zakonu in razpisni dokumentaciji,
zlasti učinkovitost izrabe radiofrekvenčnega spektra in spodbujanje ter varstvo
konkurence.
45. člen
(uporaba določb zakona, ki ureja splošni
upravni postopek)
Agencija po sprejemu poročila komisije o
oceni ponudb oziroma obrazloženega predloga Sveta za radiodifuzijo, če je
predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje
radiodifuzije, nadaljuje z odločanjem po zakonu, ki ureja splošni upravni
postopek, pri čemer imajo položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku,
določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe.
45.a člen
(omejitev dokazovanja)
V upravnem postopku, začetem po javnem
razpisu, ni dopustno predlagati ali izvajati dokazov, ki bi morali biti
sestavni del popolne in ustrezne ponudbe ali ki bi kakor koli spreminjali
ponudbo.
46. člen
(izbira ponudnikov)
Agencija o ponudbah odloči z izdajo ene ali
več odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Agencija mora izdati in vročiti
odločbe v največ osmih mesecih od preteka roka za predložitev ponudb ter hkrati
obvestiti javnost o svoji odločitvi.
47. člen
(prekinitev postopka)
Agencija lahko prekine postopek izdaje ali
spremembe odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, če so v skladu z
mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji, potrebne dodatne
uskladitve, poizvedovanja ali aktivnosti.
48. člen
(vsebina odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc)
(1) Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc
poleg vsebin, predvidenih z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, vsebuje
predvsem:
1.
podatke o imetniku pravice uporabe radijskih
frekvenc;
2.
dodeljene radijske frekvence;
3.
območje pokrivanja;
4.
čas veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc;
5.
pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri uporabi
radijskih frekvenc.
(2) Pogoji iz 5. točke prejšnjega odstavka
morajo pri odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, izdani na podlagi javnega
razpisa, vsebovati tudi pogoje, ki se nanašajo na 5. in 7. točko 49. člena tega zakona.
(3) Kadar je predmet odločbe dodelitev
radijskih frekvenc na podlagi izbirnega postopka iz prvega odstavka
36.a člena, odločba o dodelitvi radijskih frekvenc vsebuje tudi dodatne
sestavine, potrebne za izvajanje predpisov Evropske skupnosti, vključno s
pogoji, ki izhajajo iz takšne izbirne odločbe in predpisa Evropske skupnosti,
na podlagi katerega je bila izdana.
(4) Kadar je predmet odločbe dodelitev
radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, vsebuje odločba tudi navedbo
imena programa ter pogoje in zahteve glede programskih vsebin, ki morajo biti
izpolnjeni pri uporabi radijskih frekvenc.
(5) Spremembo podatkov iz 1. točke prvega
odstavka tega člena in spremembo imena programa iz prejšnjega odstavka mora
imetnik pravice uporabe radijskih frekvenc sporočiti agenciji v 30 dneh od
njihovega nastanka.
49. člen
(pogoji za uporabo radijskih frekvenc)
Pogoji iz 5. točke prvega odstavka
prejšnjega člena se lahko nanašajo samo na:
1.
elektronske komunikacijske storitve ali vrste
elektronskih komunikacijskih omrežij, za katere se dodeljene radijske frekvence
lahko uporabljajo;
2.
zagotavljanje učinkovite uporabe radijskih
frekvenc vključno z zahtevami glede pokritosti, kadar je to primerno;
3.
tehnične in operativne pogoje, ki so potrebni
za preprečevanje škodljivega motenja in za omejitev izpostavljanja najširše
javnosti elektromagnetnim poljem, če se taki pogoji razlikujejo od tistih, ki
so vključeni v splošno dovoljenje;
4.
rok trajanja pravice uporabe radijskih
frekvenc;
5.
prenos imetništva pravice uporabe radijskih
frekvenc in pogoje tega prenosa;
6.
plačila v skladu s 56. členom tega zakona;
7.
dodatne obveznosti, ki jih je izbrani ponudnik
prevzel pri udeležbi na javnem razpisu (na primer glede hitrosti gradnje
elektronskega komunikacijskega omrežja, glede programskih vsebin in podobno);
8.
obveznosti glede mednarodnopravnih aktov,
uveljavljenih v Republiki Sloveniji, ki se nanašajo na radijske frekvence;
9.
pogoji, ki izhajajo iz izbirne odločbe iz 36.a
člena tega zakona in predpisa Evropske skupnosti, na podlagi katerega je bila
izdana.
50. člen
(čas veljavnosti odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc)
(1) Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc
izda agencija za določen čas, in sicer največ za 15 let, razen za dodelitev
radijskih frekvenc, ki so namenjene zrakoplovni ali pomorski mobilni storitvi.
(2) Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc,
namenjenih za potrebe meritev, atestiranje in drugih preizkusov radijske
opreme, izda agencija za omejeno območje pokrivanja in največ za 90 dni.
(3) Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc,
namenjenih za prireditve, izda agencija praviloma največ za 15 dni oziroma za
drug predviden čas trajanja prireditve.
51. člen
(podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc)
(1) Veljavnost odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc se lahko na predlog njenega imetnika podaljša, če so
izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku njene veljavnosti predpisani za uporabo
teh radijskih frekvenc.
(2) Vloga za podaljšanje odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc mora biti na agencijo vložena najmanj 30 dni in največ
90 dni pred iztekom veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
(3) V primeru podaljšanja agencija izda
novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc.
(4) Veljavnost odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc, namenjenih za potrebe meritev, atestiranje in drugih
preizkusov radijske opreme, in odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
namenjenih za prireditve, ni mogoče podaljšati.
52. člen
(prenos pravice do uporabe radijskih
frekvenc)
(1) Imetnik odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc lahko svojo pravico do uporabe teh radijskih frekvenc s pravnim poslom
prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje,
vendar le s predhodnim soglasjem agencije, ki preveri, ali ta druga fizična ali
pravna oseba izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, podzakonskimi predpisi ali
aktom agencije.
(2) Namen uporabe radijskih frekvenc, ki je
usklajena na podlagi predpisov Evropske skupnosti, se s prenosom pravice do
uporabe radijskih frekvenc ne sme spremeniti.
(3) Pogoji iz 49. člena tega zakona,
ki jih vsebuje odločba o dodelitvi radijskih frekvenc, izdana na podlagi
javnega razpisa, se smejo spremeniti le s predhodnim soglasjem agencije.
52.a člen
(kopičenje radijskih frekvenc z namenom
omejevanja konkurence na trgu)
Operaterji ne smejo kopičiti radijskih
frekvenc z namenom omejevanja konkurence na trgu radijskih komunikacij. Takšno
ravnanje operaterja je med drugim razvidno iz dejstva, da operater ne uporablja
radijske frekvence v obsegu in rokih, določenih v sami odločbi oziroma v
ponudbi operaterja v javnem razpisu, ter za to ne obstajajo objektivni razlogi,
na katere operater ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel predvideti v času
podelitve odločbe, ali je iz njegovega ravnanja mogoče upravičeno domnevati, da
je operater pridobil radijsko frekvenco z namenom omejevanja konkurence na
trgu.
53. člen
(sprememba odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc)
(1) Agencija lahko po uradni dolžnosti
spremeni odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, če:
1.
se spremeni razporeditev radiofrekvenčnih pasov
oziroma uporaba radijskih frekvenc;
2.
se pojavijo javne potrebe, ki jih ni mogoče
zadovoljiti na drugačen način;
3.
je to potrebno zaradi učinkovite uporabe
radiofrekvenčnega spektra v javno korist;
4.
se ni mogoče drugače izogniti škodljivemu
motenju ali ni doseženo radiofrekvenčno zaščitno razmerje;
5.
to zahtevajo mednarodnopravni akti,
uveljavljeni v Republiki Sloveniji;
6.
se spremeni ime imetnika odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc ali ime programa;
7.
je to potrebno zaradi povezovanja imetnikov
odločb o dodelitvi radijskih frekvenc v širšo regionalno ali nacionalno
programsko radijsko ali televizijsko mrežo, ki je vpisana pri pristojnem organu
v skladu z zakonom, ki ureja medije;
8.
je to potrebno zaradi izvajanja predpisov
Evropske skupnosti s področja elektronskih komunikacij.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka
agencija izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, v kateri lahko
določi tudi obseg in rok prilagoditve.
(3) Z odločbo iz prejšnjega odstavka lahko
agencija izjemoma podaljša veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
če so zaradi prilagoditve iz prejšnjega odstavka stroški prilagoditve
nesorazmerno posegli v koristi, ki jih ima imetnik odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc.
(4) V primerih iz prvega odstavka tega
člena lahko agencija odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc z novo odločbo tudi
v celoti razveljavi in določi novo vsebino.
(5) Imetnik spremenjene ali razveljavljene
odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ima pravico do dodelitve drugih
enakovrednih radijskih frekvenc, če razlogi za spremembo ali razveljavitev niso
nastali po njegovi krivdi. Radijske frekvence z enakovrednim območjem
pokrivanja se dodeli z odločbo po upravnem postopku brez javnega razpisa.
(6) Imetnik spremenjene ali razveljavljene
odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije iz
prejšnjega odstavka ima pravico do dodelitve dodatnih radijskih frekvenc na
območju pokrivanja iz odločbe, ki se spreminja, če na enakovrednih radijskih
frekvencah ni mogoče opravljati storitev pričakovane kakovosti zaradi motenja sprejema.
Dodatne radijske frekvence se dodelijo z odločbo po upravnem postopku brez
javnega razpisa.
(7) Imetnik odločbe iz prejšnjega odstavka
za dodatne radijske frekvence ni zavezanec za letno plačilo agenciji za uporabo
dodeljenih radijskih frekvenc.
(8) Sprememba odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc na predlog njenega imetnika je možna samo v okviru območja pokrivanja
iz te odločbe in to tako, da se s tem ne posega v pravice drugih, ter pod
pogoji tega zakona. V primeru, da gre za spremembo odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije je sprememba možna tudi izven
območja pokrivanja, če se s tako spremembo odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc zagotavlja večja učinkovitost uporabe radijskih frekvenc, ter takšna
sprememba ne posega v koristi, ki jih imajo drugi imetniki odločb o dodelitvi
radijskih frekvenc, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona.
54. člen
(razveljavitev odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc)
(1) Agencija lahko razveljavi odločbo o
dodelitvi radijskih frekvenc ali na predlog imetnika odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc ali po uradni dolžnosti.
(2) Na predlog imetnika odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc agencija razveljavi odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc
samo v primeru, če je ta imetnik izpolnil vse obveznosti, določene na podlagi
veljavne zakonodaje in na podlagi njegove odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc.
(3) Agencija mora po uradni dolžnosti
začeti postopek razveljavitve odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
namenjenih za radiodifuzijo, če to predlaga Svet za radiodifuzijo.
(4) Agencija razveljavi odločbo o dodelitvi
radijskih frekvenc po uradni dolžnosti, če ugotovi, da:
1.
je vloga za odločbo o dodelitvi radijskih
frekvenc vsebovala neresnične podatke;
2.
imetnik ne izpolnjuje več predpisanih pogojev,
določenih na podlagi veljavne zakonodaje ali na podlagi njegove odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc;
3.
imetnik ni začel uporabljati radijske frekvence
v roku, določenim v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc oziroma v ponudbi
operaterja v javnem razpisu, ali se dodeljena radijska frekvenca v enoletnem
obdobju med najmanj šestimi naključnimi preverjanji ni uporabljala, razen če z
odločbo ni drugače določeno ali če imetnik s pisnimi dokazi ne dokaže
nasprotnega;
4.
se ni mogoče drugače izogniti škodljivemu
motenju, ki ga povzroča signal radijske opreme drugi radijski opremi,
sprejemnikom ali električnim oziroma elektronskim sistemom;
5.
plačilo za uporabo radijskih frekvenc oziroma
znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine kljub večkratnemu opozorilu
ni bil plačan;
6.
obstajajo druge hujše ali ponavljajoče se
nepravilnosti pri izpolnjevanju pogojev za uporabo radijskih frekvenc iz 49.
člena tega zakona, ki so navedeni v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, če
te nepravilnosti niso bile odpravljene z milejšimi ukrepi v postopku nadzora.
55. člen
(prenehanje odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc)
(1) Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc
preneha na podlagi samega zakona veljati:
1.
s pretekom roka, za katerega je bila izdana;
2.
če je prenehal obstajati njen imetnik;
3.
z razveljavitvijo dovoljenja za izvajanje
radijske ali televizijske dejavnosti, ki je bilo izdano po postopku in pod
pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja medije.
(2) V primerih iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka izda agencija ugotovitveno odločbo.
56. člen
(plačila za uporabo radijskih frekvenc)
(1) Imetniki odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc so zavezanci za letno plačilo agenciji za uporabo dodeljenih radijskih
frekvenc. Plačila krijejo stroške, ki jih ima agencija z upravljanjem in nadzorom
radiofrekvenčnega spektra.
(2) Minister predpiše način izračuna plačil
agenciji na podlagi tega člena. Ta je odvisen od pokrivanja ali gostote
prebivalstva na območju pokrivanja ali radijske frekvence ali širine
radifrekvenčnega pasu ali vrste radiokomunikacij ali kombinacije naštetega, ne
sme pa omejevati konkurence ali ovirati vstopa na trg.
(3) Višino plačil na podlagi prvega in
drugega odstavka tega člena določi agencija s tarifo ob upoštevanju potrebnega
pokrivanja stroškov iz prvega odstavka tega člena ter ob smiselni uporabi
petega in šestega odstavka 6. člena tega zakona.
(4) Za radijske frekvence, ki se dodelijo
na podlagi javnega razpisa, razen za radijske frekvence za radiodifuzijo, se
plača tudi določen znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, s katerim
se zagotovi optimalna uporaba dodeljenih radijskih frekvenc. Ta je prihodek
državnega proračuna. Najmanjša višina tega zneska in način njegovega plačila se
določijo v sklepu o uvedbi postopka javnega razpisa. Pri določitvi višine oziroma
najmanjše višine tega zneska in določitvi načina plačila je treba upoštevati,
ponudbo in povpraševanje po razpisanih frekvencah, razvitost trga, na katerega
se nanašajo razpisane frekvence, ter višino tovrstnih plačil v drugih državah
Evropske unije, v nobenem primeru pa ne sme biti tako visok, da bi oviral
razvoj inovativnih storitev in konkurence na trgu.
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega
člena se agenciji ne plača za uporabo radijskih frekvenc, ki so z načrtom iz
34. člena tega zakona predvidene za radioamatersko ali radioamatersko
satelitsko storitev.
56.a člen
(prenehal
veljati)
57. člen
(nadzor in gradnja nadzorno-merilnega
sistema)
(1) Agencija nadzira izvajanje določb tega
poglavja in izpolnjevanje odločb, ki jih izda na njegovi podlagi.
(2) Za potrebe upravljanja in nadzora
radiofrekvenčnega spektra agencija postavlja in gradi nadzorno-merilni sistem
Republike Slovenije.
(3) Graditev iz prejšnjega odstavka je v
javno korist.
VI. OŠTEVILČENJE
58. člen
(cilji in upravljanje)
(1) Agencija na podlagi javnega pooblastila
upravlja množico vseh elementov oštevilčenja v Republiki Sloveniji s ciljem
zagotavljanja njihovega učinkovitega strukturiranja in uporabe ter poštenega in
nediskriminacijskega zadovoljevanja potreb operaterjev in drugih fizičnih in
pravnih oseb, ki so upravičene pridobiti odločbo o dodelitvi elementov
oštevilčenja po tem zakonu.
(2) Agencija vodi vse podatke v zvezi z
upravljanjem z elementi oštevilčenja.
(3) Agencija na svojih spletnih straneh
objavi podatke o dodeljenih številkah oziroma številskih blokih, in sicer:
1.
številko oziroma številski blok,
2.
imetnika številke oziroma številskega bloka.
59. člen
(načrt oštevilčenja)
(1) Načrt oštevilčenja sprejme s splošnim
aktom agencija.
(2) Načrt oštevilčenja določa vrsto,
dolžino in zgradbo ter namen in način uporabe elementov oštevilčenja, vključno
s številkami za klice v sili in številkami, katerih uporaba je usklajena na
podlagi predpisov Evropske skupnosti, omogočati pa mora tudi prenosljivost
številk in uvajanje novih elektronskih komunikacijskih storitev.
(3) Spremembe ali dopolnitve načrta
oštevilčenja, ki bistveno posegajo v sistem oštevilčenja in katerih izvedba je
tehnološko zahtevna, se začnejo uporabljati šele dve leti po njihovi
uveljavitvi.
60. člen
(uporaba elementov oštevilčenja)
Operater in fizične ali pravne osebe iz
prvega odstavka 62. člena tega zakona lahko uporabljajo elemente
oštevilčenja le na podlagi odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja, s katero
agencija podeli pravico do njihove uporabe.
61. člen
(postopek izdaje odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja)
(1) Agencija izda odločbo o dodelitvi elementov
oštevilčenja v skladu z načrtom oštevilčenja po določbah zakona, ki ureja
splošni upravni postopek, ter po predhodno izvedenem postopku javnega razpisa v
primerih, kot to določa ta zakon. Pri dodelitvi elementov oštevilčenja, ki jih
upravlja Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU), agencija upošteva tudi
postopke, določene v ustreznih priporočilih te zveze. Pri dodelitvi številk,
katerih uporaba je usklajena na podlagi predpisov Evropske skupnosti, agencija
upošteva tudi postopke, določene v predpisih in priporočilih Evropske
skupnosti.
(2) Postopek javnega razpisa uporabi
agencija le takrat, kadar ob smiselni uporabi postopka iz 36. člena ugotovi, da
se učinkovita uporaba določenih elementov oštevilčenja (npr. kratke številke)
lahko zagotovi le z omejitvijo števila izdanih odločb o dodelitvi elementov
oštevilčenja. V postopku javnega razpisa lahko kot ponudniki sodelujejo le
operaterji, ki na ta način pridobljene elemente oštevilčenja lahko dodeljujejo
v uporabo svojim uporabnikom pod enakimi, stroškovno naravnanimi in preglednimi
pogoji.
(3) Agencija v tem postopku javnega razpisa
smiselno uporabi določbe javnega razpisa, ki ga na podlagi tega zakona izvede
za dodelitev določenih radijskih frekvenc.
(4) O ponudbah odloči agencija z izdajo ene
ali več odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja, ki pa jih mora v tem primeru
izdati in vročiti v 42 dneh od preteka roka za predložitev ponudb ter hkrati
obvestiti javnost o svoji odločitvi.
62. člen
(izdaja odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja na podlagi splošnega upravnega postopka)
(1) Vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi
elementov oštevilčenja lahko vloži operater, druga fizična ali pravna oseba pa
le, če lahko dokaže, da elemente oštevilčenja potrebuje za opravljanje
dejavnosti, ki je v javnem interesu, kot to izhaja iz področne zakonodaje ali
predpisov Evropske skupnosti.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora
vsebovati podatke, ki jih agencija potrebuje za vodenje uradne evidence
imetnikov odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja in za nadzor uporabe elementov
oštevilčenja, in sicer zlasti:
1.
ime, naslov in davčno številko za fizične
osebe,
2.
firmo, sedež, davčno in matično številko,
registrsko številko in navedbo zakonitega zastopnika za pravne osebe,
3.
dokaze o tem, da je vlagatelj upravičen do
dodelitve elementov oštevilčenja,
4.
podatke o vrsti, količini in namenu uporabe elementov
oštevilčenja, ki jih želi dobiti,
5.
projekt, ki vsebuje načrt o oceni potreb za
prihodnja tri leta, če vlagatelj zahteva večji blok številk,
6.
utemeljitve, na podlagi katerih vlagatelj
dokazuje, da bo dodeljena količina elementov oštevilčenja v treh letih
uporabljena.
(3) Agencija lahko s splošnim aktom
podrobneje predpiše vsebino in obliko vloge ter vrsto dokazil, ki morajo biti
priložena vlogi.
(4) Agencija s splošnim aktom določi
velikost bloka številk iz 5. točke drugega odstavka tega člena.
(5) Agencija mora odločbo o dodelitvi elementov
oštevilčenja, kadar se ne izvede javni razpis, izdati in vročiti v 21 dneh od
začetka postopka za pridobitev številk.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
agencija z odločbo zavrne izdajo odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja, če
ugotovi, da:
1.
vlagatelj na podlagi veljavne zakonodaje ni
upravičen za dodelitev elementov oštevilčenja;
2.
vlagatelj nima poravnanih vseh zapadlih
obveznosti do agencije;
3.
nameravana uporaba ne upravičuje dodelitve
zahtevane količine oziroma vrste elementov oštevilčenja;
4.
bi bila dodelitev elementov oštevilčenja v
nasprotju z veljavno zakonodajo.
(7) Operater lahko dodeljene številke v
skladu z odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja in veljavno zakonodajo
dodeli končnim uporabnikom svojih storitev. Na podlagi pravnega posla jih lahko
odplačno dodeljuje v uporabo tudi izvajalcem storitev, pri čemer lahko zaračuna
le dejanske stroške. Operater ne sme delati razlik med izvajalci storitev glede
blokov številk, ki se uporabljajo za dostop do njihovih storitev. Vse podatke o
takih pravnih poslih mora poslati agenciji.
63. člen
(vsebina odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja)
(1) Odločba o dodelitvi elementov oštevilčenja mora vsebovati najmanj:
1.
podatke o imetniku pravice uporabe elementov
oštevilčenja,
2.
dodeljene elemente oštevilčenja,
3.
pogoje uporabe elementov oštevilčenja iz 64.
člena tega zakona.
(2) O spremembi podatkov iz 1. točke
prejšnjega odstavka mora imetnik pravice uporabe elementov oštevilčenja
agencijo obvestiti v 30 dneh od njihovega nastanka.
64. člen
(pogoji uporabe elementov oštevilčenja)
Pogoji iz 3. točke prvega odstavka
prejšnjega člena se smejo nanašati samo na:
1.
določitev storitve, za katero se lahko uporabi dodeljeni
element ali elemente oštevilčenja, vključno z vsemi zahtevami, povezanimi z
izvajanjem te storitve,
2.
zagotavljanje dejanske in učinkovite uporabe elementov
oštevilčenja,
3.
prenosljivost številk,
4.
obveznost zagotavljanja informacij o
naročnikih, potrebnih v javnih imenikih v skladu z 12. in 89. členom,
5.
čas trajanja odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja ob upoštevanju vseh sprememb načrta številčenja,
6.
prenos pravice uporabe elementov oštevilčenja
in pogoje tega prenosa,
7.
plačila za uporabo dodeljenih elementov
oštevilčenja v skladu s 70. členom tega zakona,
8.
obveznosti, ki jih je imetnik odločbe o
dodelitvi elementov oštevilčenja prevzel v postopku javnega razpisa,
9.
obveznosti iz mednarodnopravnih aktov,
uveljavljenih v Republiki Sloveniji, ki se nanašajo na elemente oštevilčenja in
njihovo uporabo.
65. člen
(veljavnost odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja)
Odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja
izda agencija za nedoločen čas.
66. člen
(prenos pravice uporabe elementov
oštevilčenja)
(1) Imetnik odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja lahko svojo pravico do uporabe teh elementov oštevilčenja s
pravnim poslom prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje
predpisane pogoje, vendar le s predhodnim soglasjem agencije, ki preveri, ali
ta druga fizična ali pravna oseba izpolnjuje pogoje, določene z zakonom,
podzakonskimi predpisi ali aktom agencije.
(2) Namen uporabe številk, ki je usklajena
na podlagi predpisov Evropske skupnosti, se s prenosom pravice iz prejšnjega
odstavka ne sme spremeniti.
67. člen
(sprememba odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja)
(1) Agencija lahko zaradi usklajevanja s
spremembami oziroma dopolnitvami načrta v skladu s tretjim odstavkom 59. člena
tega zakona po uradni dolžnosti z odločbami spremeni že izdane odločbe o
dodelitvi elementov oštevilčenja v 30 dneh od dneva uveljavitve sprememb
oziroma dopolnitev načrta. V tem primeru imetnik odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja oziroma uporabniki, ki so jim bile dodeljene, nimajo pravice
zahtevati odškodnino.
(2) Agencija lahko spremeni odločbo o
dodelitvi elementov oštevilčenja tudi na predlog njenega imetnika.
68. člen
(razveljavitev odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja)
(1) Agencija mora odločbo o dodelitvi elementov
oštevilčenja razveljaviti po uradni dolžnosti, če ugotovi, da:
1.
je vloga za dodelitev elementov oštevilčenja
vsebovala neresnične podatke;
2.
njen imetnik ne izpolnjuje več pogojev,
določenih na podlagi veljavne zakonodaje in odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja;
3.
se dodeljeni elementi oštevilčenja v treh letih
po izdaji odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja niso začeli uporabljati
ali se ne uporabljajo več kakor eno leto.
(2) Agencija razveljavi odločbo o dodelitvi
elementov oštevilčenja po uradni dolžnosti tudi:
1.
če plačilo za uporabo elementov oštevilčenja
oziroma znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine kljub opozorilu ni
bil poravnan ali
2.
v primeru drugih nepravilnosti pri
izpolnjevanju pogojev za uporabo elementov oštevilčenja iz 64. člena tega
zakona, ki so navedeni v odločbi o dodelitvi elementov oštevilčenja, če te
nepravilnosti niso bile odpravljene z milejšimi ukrepi v postopku nadzora.
69. člen
(prenehanje odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja)
(1) Odločba o dodelitvi elementov
oštevilčenja preneha veljati:
1.
na predlog imetnika odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja,
2.
če preneha obstajati imetnik odločbe o
dodelitvi elementov oštevilčenja,
3.
z razveljavitvijo odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja.
(2) V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora agencija izdati ugotovitveno odločbo.
70. člen
(plačila za uporabo elementov oštevilčenja)
(1) Imetniki odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja so zavezanci za letno plačilo agenciji za uporabo dodeljenih elementov
oštevilčenja. Plačila krijejo stroške, ki jih ima agencija z upravljanjem in
nadzorom elementov oštevilčenja.
(2) Minister predpiše način izračuna višine
plačila agenciji na podlagi tega člena. Ta je odvisen od količine, dolžine in
vrste elementov oštevilčenja, ne sme pa omejevati konkurence ali ovirati vstopa
na trg.
(3) Višino plačil na podlagi prvega in drugega
odstavka tega člena določi agencija s tarifo ob upoštevanju potrebnega
pokrivanja stroškov iz prvega odstavka tega člena ter ob smiselni uporabi
petega in šestega odstavka 6. člena tega zakona.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka pa
operaterju ni treba plačati agenciji za uporabo številk, ki so bile prenesene k
drugemu operaterju. Zavezanec za plačilo agenciji za te številke je operater, h
kateremu so bile prenesene. Agencija pri tem upošteva podatke, ki jih v skladu
z osmim odstavkom 71. člena posreduje operater.
(5) Za elemente oštevilčenja, ki se
dodelijo na podlagi javnega razpisa, se lahko zahteva tudi plačilo določenega
zneska za učinkovito rabo omejene dobrine, s katerim se zagotovi optimalna raba
dodeljenih elementov oštevilčenja. Ta je prihodek državnega proračuna.
Najmanjša višina tega zneska in način njegovega plačila se v tem primeru
določita v sklepu o uvedbi postopka javnega razpisa. Pri odločitvi o takšnem
razpisnem merilu, najmanjši višini tega zneska in določitvi načina njegovega plačila
se upošteva ponudbo in povpraševanje po razpisanih elementih oštevilčenja,
razvitost trga, na katerega se nanašajo razpisani elementi oštevilčenja, ter
višino tovrstnih plačil v drugih državah Evropske unije, v nobenem primeru pa
ne sme biti tako visok, da bi oviral razvoj inovativnih storitev in konkurenco
na trgu.
71. člen
(prenosljivost številk)
(1) Vsi operaterji javnih telefonskih
omrežij oziroma izvajalci javno dostopnih telefonskih storitev morajo
naročnikom javno dostopnih telefonskih storitev, vključno z mobilnimi
storitvami, omogočiti, da lahko ohranijo svojo številko ali številke pri
zamenjavi izvajalca v naslednjih primerih:
1.
pri geografskih številkah na točno določeni
lokaciji,
2.
pri negeografskih številkah na vsaki lokaciji.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
pa se ne more zahtevati prenosa številk iz omrežja, ki zagotavljajo storitve na
fiksni lokaciji, v mobilno omrežje ali v obratni smeri.
(3) Operater lahko naročniku za prenos
številke k drugemu operaterju zaračuna samo enkratni znesek, ki krije stroške
izvedbe prenosa številke, vendar ne sme biti tako visok, da bi odvrnil
naročnika od uporabe te zmogljivosti.
(4) Cene medomrežnega povezovanja v zvezi z
zagotavljanjem prenosljivosti številk morajo biti stroškovno naravnane.
(5) Operaterji so dolžni sami nositi
stroške prilagoditve svojega omrežja, tako da ta omogoča prenosljivost številk,
in stroške vzdrževanja te zmogljivosti. Operater omrežja, v katerem se je
generiral klic, plača stroške po pogodbi o medomrežnem povezovanju operaterju
omrežja, na katerem se klic na preneseno številko zaključi.
(6) Agencija operaterju ne sme določiti
maloprodajnih cen za prenos številk na način, ki bi izkrivljal konkurenco, na
primer z določitvijo posebnih ali skupnih maloprodajnih cen.
(7) Agencija s splošnim aktom podrobneje
uredi način izvedbe prenosljivosti številk ter tudi tehnične in druge zahteve
za izpolnjevanje določb tega člena.
(8) Operater mora do 15. januarja
agenciji poslati izpis skupnega števila vseh številk po vrstah in blokih, ki so
bile v preteklem letu prenesene k drugim operaterjem oziroma prenesene k njemu,
in sicer s stanjem na dan 31. decembra preteklega leta, kakor mu ga pošlje
upravljavec centralne zbirke podatkov prenesenih številk. Za pošiljanje
podatkov o prenesenih številkah agenciji lahko operater pooblasti tudi
upravljavca centralne zbirke podatkov prenesenih številk.
72. člen
(številke za klice v sili)
(1) Operater javnega telefonskega omrežja
oziroma izvajalec javno dostopnih telefonskih storitev mora zagotoviti, da
imajo uporabniki javnosti dostopnih telefonskih storitev, vključno z uporabniki
javnih telefonskih govorilnic, možnost brezplačnega dostopa do številk za klice
v sili.
(2) Operater javnega telefonskega omrežja
oziroma izvajalec javno dostopnih telefonskih storitev mora uporabnikom‑invalidom
omogočiti klice v sili z uporabo govornih in znakovnih jezikov ter drugih oblik
negovorjenih jezikov. Operater oziroma izvajalec zagotavlja tovrstne klice v
sili na način in v obsegu, kot je to tehnično mogoče. Če operater oziroma
izvajalec zatrjuje, da ne more zagotavljati obveznosti v skladu s prejšnjima
stavkoma, nosi breme dokazovanja tehnične nezmožnosti zagotavljanja tovrstnih
klicev v sili.
(3) Operaterji javnih telefonskih omrežij
morajo ob vsakem klicu na enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili
»112« in številko policije »113« organu, ki ga obravnava, takoj in brezplačno
posredovati informacije o številki. Za številko za klice v sili »112« mora
operater skupaj z informacijo o številki klicočega brezplačno posredovati tudi
informacije o lokaciji klicočega. Za številko policije »113« pa mora podatke o
lokaciji klicočega posredovati na zahtevo takoj in brezplačno. Operater
posreduje vse podatke v obsegu, kot je to tehnično mogoče. Operater nosi breme
dokazovanja obsega tehnične nezmožnosti.
(4) Operater javnega telefonskega omrežja
oziroma izvajalec javno dostopnih telefonskih storitev mora obveščati svoje
uporabnike o obstoju in pomenu enotne evropske telefonske številke za klic v
sili »112«, preko objave na svojih spletnih straneh, in v imeniku, na vidnem
mestu. Gostujoče uporabnike mora ob vstopu v njegovo omrežje še dodatno
obvestiti s SMS sporočilom. Vsebino obvestila določi organ, pristojen za
obravnavo klicev v sili na enotno evropsko številko za klic v sili »112«.
(5) Minister v soglasju z ministrom oziroma
ministrico, pristojnim oziroma pristojno za zaščito in reševanje, predpiše
kakovost storitve za enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili
"112", tako da zlasti določi parametre kakovosti, njihove mejne
vrednosti in metode merjenja teh parametrov.
(6) Zloraba klica v sili je prepovedana.
Klic v sili zlorabi, kdor kljub vsakokratnemu opozorilu organa, ki sprejema
klice v sili, da vsebina klica ni taka, da bi jo obravnaval kateri koli organ,
ki je v Republiki Sloveniji določen za sprejem takih klicev, najmanj trikrat v
enem dnevu in z enakim namenom kliče številko za klic v sili.
72.a člen
(evropski telefonski številski prostor)
Operater javnega telefonskega omrežja mora
obravnavati vse klice v evropski telefonski številski prostor, kar pa ne posega
v njegovo pravico do povračila stroškov prenosa klicev v lastnem omrežju.
73. člen
(negeografske številke)
(1) Operater javnega telefonskega omrežja
oziroma izvajalec javno dostopnih telefonskih storitev mora omogočiti
uporabnikom iz drugih držav članic Evropske unije, da kličejo na negeografske
številke, določene v načrtu oštevilčenja, kadar je to tehnično in ekonomsko
izvedljivo.
(2) Operater javnih telefonskih omrežij
oziroma izvajalec javno dostopnih telefonskih storitev ni dolžan izpolniti
obveznosti iz prejšnjega odstavka, če se je klicani zaradi komercialnih
razlogov odločil za omejitev klicev, ki prihajajo iz določenega območja
Evropske unije.
73.a člen
(ENUM-domene številk)
(1) Agencija upravlja pretvorbo številk v
ENUM-domene številk.
(2) Agencija s splošnim aktom podrobneje
uredi način pretvorbe številk v ENUM-domene številk in način upravljanja
podatkovnih zbirk ter določi tehnične in druge zahteve, ki so povezane s
pretvorbo številk in so potrebne za izvrševanje tega člena.
74. člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega
poglavja in izpolnjevanje odločb, ki jih izda na njegovi podlagi.
VII. RAZLASTITEV IN OMEJITVE LASTNINSKE PRAVICE
75. člen
(odvzem ali omejitev lastninske ali druge
stvarne pravice v primerih graditve javnih komunikacijskih omrežij)
(1) Graditev, postavitev, obratovanje ali
vzdrževanje javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v
skladu s predpisi je v javno korist.
(2) Javno komunikacijsko omrežje je treba
načrtovati tako, da so posegi v tujo lastnino čim manjši.
(3) Lastninsko ali drugo stvarno pravico na
nepremičninah se v javno korist lahko odvzame ali omeji, kadar je to potrebno
zaradi gradnje, postavitve, obratovanja in vzdrževanja javnega komunikacijskega
omrežja in pripadajoče infrastrukture.
(4) Lastninsko ali drugo stvarno pravico na
nepremičninah se odvzame ali omeji po postopku in na način, ki ga določa zakon,
ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitve lastninske pravice, ter zakon, ki
ureja stvarne pravice, razen če ta zakon ne določa drugače.
(5) Operater omrežja, ki želi na tuji
nepremičnini, nad ali pod njo izvesti dela iz prvega odstavka tega člena, lahko
v postopku razlastitve nastopa kot razlastitveni upravičenec ali v postopku
ustanovitve služnosti kot služnostni upravičenec.
(6) Predpostavlja se, da gre pri odločanju v
postopku razlastitve oziroma ustanovitve služnosti v korist operaterja omrežja
za nujni primer v smislu zakona, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitve
lastninske pravice. Upravni organ, ki je pristojen za odločanje na podlagi
zakona, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitve lastninske pravice, mora
zato pri odločanju o teh zadevah posebej obrazložiti in utemeljiti tudi, če se
ne odloči za uporabo nujnega postopka.
76. člen
(ustanovitev služnosti na nepremičninah v
lasti oseb javnega prava ob zgraditvi elektronskih komunikacijskih omrežij, ki
niso javna komunikacijska omrežja)
(1) Graditev, postavitev, obratovanje ali
vzdrževanje elektronskih komunikacijskih omrežij, ki niso javna komunikacijska
omrežja, in pripadajoče infrastrukture na nepremičninah v lasti oseb javnega
prava v skladu s predpisi je v javno korist.
(2) Elektronsko komunikacijsko omrežje iz
prejšnjega odstavka je treba načrtovati tako, da so posegi v lastnino oseb
javnega prava čim manjši.
(3) Lastninska ali druga stvarna pravica na
nepremičninah v lasti oseb javnega prava se v javno korist lahko obremeni s
služnostjo v korist fizične ali pravne osebe, ki zagotavlja elektronska
komunikacijska omrežja, ki niso javna komunikacijska omrežja, kadar je to
potrebno zaradi graditve, postavitve, obratovanja in vzdrževanja tega omrežja
ter pripadajoče infrastrukture.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka se
lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah v lasti oseb javnega
prava obremeni s služnostjo po postopku in na način, ki ga določa zakon, ki ureja
razlastitev nepremičnin in omejitve lastninske pravice, in zakon, ki ureja
stvarne pravice, razen če ta zakon določa drugače.
(5) Fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja
elektronsko komunikacijsko omrežje, ki ni javno komunikacijsko omrežje, in želi
na nepremičnini, ki je v lasti oseb javnega prava, nad to nepremičnino ali pod
njo izvesti dela iz prvega odstavka tega člena, lahko v postopku ustanovitve
služnosti nastopa kot služnostni upravičenec.
77. člen
(služnost)
(1) Služnost na podlagi tega zakona je
stvarna pravica, ki obsega za služnostnega upravičenca iz 75. in 76. člena tega zakona naslednja upravičenja:
1.
graditev, postavitev in obratovanje
elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture;
2.
dostop do elektronskega komunikacijskega
omrežja in pripadajoče infrastrukture za potrebe njihovega obratovanja in
vzdrževanja;
3.
odstranjevanje naravnih ovir pri graditvi,
postavitvi, obratovanju in vzdrževanju elektronskega komunikacijskega omrežja.
(2) Upravičenja iz prejšnjega odstavka mora
upravičenec izvrševati tako, da le v najnujnejšem obsegu moti lastnika oziroma
lastnico (v nadaljnjem besedilu: lastnik) nepremičnine in obremenjuje služeče
zemljišče. Če lastniku nepremičnine pri izvrševanju teh upravičenj nastane
materialna škoda, jo je povzročitelj dolžan povrniti.
78. člen
(ustanovitev služnosti)
(1) Za ustanovitev služnosti mora služnostni
upravičenec lastniku nepremičnine predložiti predlog pogodbe.
(2) Obvezna sestavina predlagane pogodbe
sta določili o dopustnosti skupne uporabe zgrajenih zmogljivosti služnostnega
upravičenca s strani le-tega ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki
zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja, skladno z določbami tega
zakona in o višini denarnega nadomestila za služnost, ki mora biti enaka plačilu
za enakovredno služnost, ki bi jo bilo mogoče doseči v običajnem poslovnem
prometu glede na vrsto in obseg pravice ter lastnosti nepremičnine, brez
upoštevanja neobičajnih ali osebnih okoliščin. Denarno nadomestilo obsega
zmanjšanje vrednosti služeče nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni
dobiček, vključno zaradi dopustnosti skupne uporabe zgrajenih zmogljivosti
služnostnega upravičenca s strani le‑tega ter drugih fizičnih in pravnih oseb,
ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja, skladno z določbami tega
zakona in omejitev, ki za investitorja izhajajo iz prvega do tretjega odstavka
83. člena tega zakona ob prestavitvi javnih komunikacijskih omrežij.
(3) Če lastnik nepremičnine v desetih dneh
po prejemu predloga pogodbe ne pristane na njeno sklenitev, lahko služnostni
upravičenec zahteva, da o ustanovitvi služnosti v skladu s 75. ali 76. členom
tega zakona odloči pristojni upravni organ.
79. člen
(pogoji za odločanje pristojnega organa)
(1) Pristojni upravni organ mora pri
odločanju o ustanovitvi služnosti ugotoviti in upoštevati, ali:
1.
je pridobitev služnosti nujen pogoj za gradnjo
elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture;
2.
je bila gradnja elektronskega komunikacijskega
omrežja načrtovana tako, da so posegi v tujo lastnino čim manjši;
3.
bo izvrševanje služnosti bistveno oviralo
lastnika nepremičnine.
(2) Za bistveno oviranje lastnika
nepremičnine iz 3. točke prejšnjega odstavka gre v primerih, če se:
1.
lastniku nepremičnine onemogoči ali znatno
oteži dostop do nepremičnine (do zemljišča oziroma objekta na njem);
2.
lastniku nepremičnine onemogoči ali znatno
oteži opravljanje dejavnosti;
3.
znatno zmanjša vrednost nepremičnine (zemljišča
ali objekta na njem).
80. člen
(odločba pristojnega upravnega organa)
Z odločbo pristojni upravni organ ustanovi
služnost v takšnem obsegu in za takšno časovno obdobje, kot je nujno potrebno
za gradnjo, postavitev, vzdrževanje ali obratovanje elektronskega
komunikacijskega omrežja. Obvezna sestavina odločbe o ustanovitvi služnosti je
določba o dopustnosti skupne uporabe zgrajenih zmogljivosti služnostnega
upravičenca s strani le‑tega ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki
zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja skladno s tem zakonom.
81. člen
(prenehanje služnosti)
(1) Služnost preneha na podlagi sporazuma
obeh strank oziroma s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena.
(2) Služnost lahko preneha na podlagi
odločbe pristojnega upravnega organa, če se ugotovi:
1.
na zahtevo ene izmed strank, da služnost ni več
potrebna,
2.
na zahtevo lastnika nepremičnine, da nosilec
upravičenj v treh letih ni začel izvrševati upravičenj, razen če za to
obstajajo utemeljeni razlogi.
82. člen
(prestavitev ali sprememba drugih napeljav
in kasnejša graditev drugih napeljav)
(1) Operater, ki želi graditi javno komunikacijsko
omrežje, lahko v zahtevi za ustanovitev služnosti zahteva premestitev ali
spremembo obstoječih drugih napeljav, vendar le v primeru, če se javnega
komunikacijskega omrežja ne bi dalo zgraditi, druge napeljave pa se lahko
premesti ali spremeni brez negativnih posledic za njihovo uporabo, skupna
uporaba napeljav pod pogoji 8. člena tega zakona pa ni mogoča.
(2) Stroške premestitve ali spremembe
napeljav mora v celoti kriti operater omrežja, ki je premestitev ali spremembo
zahteval.
(3) Kasnejše graditve drugih napeljav se
mora opraviti tako, da ne vplivajo moteče na obstoječa javna komunikacijska
omrežja in pripadajočo infrastrukturo.
83. člen
(prestavitev in zaščita obstoječih javnih
komunikacijskih omrežij)
(1) V primeru, da je zaradi gradnje komunalnih
in drugih objektov, naprav in napeljav treba izvesti prestavitev in zaščito
obstoječega javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je
dolžan investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in
napeljav o tem obvestiti operaterja, ki je lastnik javnega komunikacijskega
omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je potrebno prestaviti in
zaščititi, najmanj 30 dni pred predvidenim pričetkom del ter njegovi
pooblaščeni osebi omogočiti prisotnost ter strokovni nadzor pri izvedbi del. V
nasprotnem primeru investitor odgovarja operaterju za morebitno povzročeno
škodo.
(2) Prestavitev in zaščito iz prvega
odstavka tega člena lahko po dogovoru z investitorjem izvede tudi operater, ki
zagotavlja elektronsko komunikacijsko omrežje in je lastnik javnega
komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ali od njega
pooblaščeni izvajalec.
(3) Stroški prestavitve in zaščite
bremenijo investitorja gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in
napeljav, če investitor gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in
napeljav ter operater, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in
pripadajoče infrastrukture, ki jo je treba prestaviti in zaščititi, s pogodbo
ne določita drugače..
(4) Lastnik javnega komunikacijskega
omrežja oziroma pripadajoče infrastrukture mora posredovati podatke o vrstah in
legi omrežij ter objektov, kolikor so ti del pripadajoče infrastrukture,
neposredno organu, pristojnem za geodetske zadeve, za vpis v evidenco
infrastrukturnih omrežij ter objektov skladno s predpisom, ki ureja vpis v to
evidenco. Vsaka sprememba teh podatkov se posreduje pristojnemu organu v roku
treh mesecev od njenega nastanka.
83.a člen
(nadzor)
Nadzor nad določbami tega poglavja, če ne
gre za upravno odločanje, izvaja inšpektor ter pri tem sodeluje z inšpektorjem,
pristojnim za prostorske in gradbene zadeve.
VIII. PRAVICE UPORABNIKOV
84. člen
(preglednost in objava informacij)
(1) Objavljeni morajo biti pregledni
podatki o veljavnih cenah in tarifah ter splošni pogoji dostopa do javnih
komunikacijskih storitev in uporabe teh storitev.
(2) Agencija v splošnem aktu skladno z
zakonodajo Evropske skupnosti, ki se nanaša na univerzalne storitve na področju
elektronskih komunikacij, podrobneje predpiše, katere informacije morajo
objaviti operaterji javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih
komunikacijskih storitev in katere informacije mora objaviti sama.
(3) Agencija v korist potrošnikov na
svetovnem spletu sprotno objavlja aktualne povezave do spletnih strani operaterjev,
ki služijo spremljanju in primerjavi podatkov o storitvah, cenah in splošnih
pogojev operaterjev.
85. člen
(naročniške pogodbe)
(1) Operater, ki zagotavlja priključitev
oziroma dostop do javnega telefonskega omrežja, mora s končnim uporabnikom
skleniti pogodbo, ki mora vsebovati najmanj:
1.
ime in naslov operaterja;
2.
navedbo storitev, ki so predmet pogodbe,
ponujene kakovosti teh storitev ter roka za izvedbo začetne priključitve;
3.
vrste ponujenih vzdrževalnih del;
4.
podatke o cenah in tarifah za storitve, ki so
predmet pogodbe in veljajo ob sklenitvi pogodbe, ter podatke o načinu
pridobivanja najnovejših informacij o vseh veljavnih tarifah in stroških
vzdrževanja;
5.
čas veljavnosti naročniške pogodbe in pogoje za
njeno podaljšanje ter pogoje prekinitve naročniške pogodbe ali izvajanja
določene storitve;
6.
nadomestila in povračila za storitve, ki niso
izvedene v skladu s pogodbeno dogovorjeno kakovostjo;
7.
postopek reševanja sporov;
8.
način obveščanja naročnika o nameravanih
spremembah pogojev, določenih v naročniški pogodbi, in način izvajanja
naročnikove pravice do prekinitve pogodbe v tem primeru;
9.
postopke v primeru neplačevanja storitev.
(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo
tudi za druge operaterje, ki sklepajo naročniške pogodbe s končnimi uporabniki.
(3) O vsaki spremembi pogojev, določenih v
naročniški pogodbi, morajo biti naročniki obveščeni najmanj 30 dni pred
predlagano uveljavitvijo sprememb. Pri tem morajo biti naročniki obveščeni, da
imajo v istem roku pravico brez odpovednega roka in brez sankcije odstopiti od
naročniške pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo.
(4) Določbe prejšnjega odstavka ne vplivajo
in ne posegajo v zapadle in neplačane obveznosti naročnikov ter v obveznosti
izpolnitve pogodbeno dogovorjenih obveznosti naročnikov.
86. člen
(kakovost javnih komunikacijskih storitev)
(1) Agencija lahko po posvetovanju z
zainteresiranimi stranmi zahteva od izvajalcev storitev, da objavijo
primerljive, primerne in najnovejše informacije o kakovosti svojih storitev
vključno s točnostjo obračuna. Izvajalec storitve mora na zahtevo te
informacije še pred objavo dostaviti agenciji.
(2) Agencija lahko s splošnim aktom
podrobneje uredi vprašanja, ki nastanejo pri izvrševanju tega člena, zlasti
lahko določi parametre kakovosti storitev, ki jih je treba meriti, vsebino,
obliko in način objave informacij.
87. člen
(tonsko izbiranje in prikaz identitete
kličočega priključka)
Agencija lahko z odločbo naloži
operaterjem, ki zagotavljajo javno telefonsko omrežje, da morajo svojim končnim
uporabnikom omogočiti tonsko izbiranje in prikaz identitete kličočega
priključka, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo.
88. člen
(radijska in telekomunikacijska
terminalska oprema)
(1) Operaterji ne smejo iz tehničnih
razlogov zavrniti razumne zahteve za priključitev uporabnikove radijske ali
telekomunikacijske terminalske opreme, ki ustreza zahtevam iz predpisov, ki
urejajo radijsko in telekomunikacijsko terminalsko opremo.
(2) Uporabniki ne smejo na javno
komunikacijsko omrežje priključiti radijske ali telekomunikacijske terminalske
opreme, ki ne ustreza zahtevam iz predpisov, ki urejajo radijsko in
telekomunikacijsko terminalsko opremo. Inšpektor nadzoruje izvajanje te določbe
v smislu nadzora nad delovanjem navedene opreme v delovanju. Ob tem sodeluje
ter usklajeno deluje z inšpektorjem, pristojnim za nadzor blaga na trgu, ter z
agencijo ob uporabi 142. člena tega zakona.
89. člen
(imeniki in imeniška služba)
(1) Naročniki javno dostopnih telefonskih
storitev imajo pravico do vpisa v univerzalni imenik iz 12. člena tega zakona.
(2) Operaterji in preprodajalci njihovih
storitev, ki dodeljujejo telefonske številke naročnikom, morajo izpolniti vse
razumne zahteve za zagotavljanje javno dostopnih imeniških storitev in
imenikov, vključno z univerzalno imeniško službo in univerzalnim imenikom, in
morajo dati na voljo ustrezne informacije v dogovorjeni obliki in pod
pravičnimi, objektivnimi, stroškovno naravnanimi in nediskriminatornimi pogoji.
V primeru spora odloči agencija na podlagi 129. člena tega zakona.
(3) Vsak končni uporabnik javno dostopnih
telefonskih storitev mora imeti dostop do univerzalne imeniške službe iz 12. člena
tega zakona in do ustreznih imeniških služb v drugih državah članicah.
90. člen
(pomoč pri posredovanju klicev)
Vsak končni uporabnik, ki ima dostop do
javnega telefonskega omrežja, mora imeti dostop do pomoči pri posredovanju
klicev.
91. člen
(razčlenitev računa)
(1) Vsem naročnikom javno dostopnih
telefonskih storitev mora biti na razpolago takšna stopnja razčlenitve računa,
ki jim omogoči preverjanje in nadzor uporabe in zaračunanega zneska. Ta
razčlenitev pa ne sme obsegati klicev na brezplačne telefonske številke,
vključno s številkami za klice v sili.
(2) Osnovna stopnja razčlenitve računa se
naročnikom pošlje brezplačno in ob izstavitvi vsakega računa, razen če naročnik
obvesti operaterja, da razčlenitve računa ne želi prejemati.
(3) V osnovni stopnji razčlenitve računa za
javno dostopne telefonske storitve na fiksni lokaciji morajo biti ločeno
navedeni najmanj naslednji elementi:
1.
obračunsko obdobje;
2.
priključnina;
3.
vrsta in znesek vseh morebitnih drugih
enkratnih plačil v obračunskem obdobju, za katerega se izdaja račun;
4.
naročnina,
5.
vrsta in znesek vseh morebitnih drugih mesečnih
plačil;
6.
število klicev, trajanje teh klicev, število
obračunskih enot, znesek, ločeno za:
-
notranje klice,
-
mednarodne klice,
-
klice v mobilna javna komunikacijska omrežja,
-
klice premijskih storitev,
-
prenos podatkov;
7.
vrsta in znesek za druge opravljene storitve;
8.
skupni znesek računa.
(4) Če operater iz prejšnjega odstavka uporablja
različne tarife za krajevne in medkrajevne klice, morajo biti ločeno prikazani
zahtevani podatki iz prve alinee 6. točke prejšnjega odstavka za krajevne in
medkrajevne klice.
(5) Za ostale operaterje javno dostopnih
telefonskih storitev se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka tega
člena.
(6) Vse višje stopnje razčlenitve računa,
ki jih nudi operater, morajo biti opredeljene v splošnih pogojih. Če jih
operater nudi odplačno, morajo biti njihove cene določene v višini dejanskih
stroškov, ki jih imajo operaterji z zahtevano dodatno razčlenitvijo. Navedeno
ne posega v možnost drugih uporabnikov in naročnikov, da posamične storitve
plačujejo posebej, kjer je to tehnično mogoče, in v tem primeru niso vključene
v razčlenjeni račun.
(7) Operater izda razčlenjeni račun višje
stopnje s takšno stopnjo členitve klicanih in klicočih oseb, pri kateri ni
mogoče razpoznati njihove identitete, tako da izpusti oziroma izbriše zadnja
tri mesta telefonskih številk. Celotno telefonsko številko klicane in klicoče osebe
sme operater razkriti le na izrecno zahtevo naročnika, ki ji ta priloži pisno
soglasje te osebe. Identitete klicanih in klicočih oseb operaterju ni potrebno
prikriti v primerih razčlenjenega računa za klice med telefonskimi številkami
istega naročnika. Razčlenjeni račun višje stopnje operater izda v elektronski
obliki, razen če naročnik ne zahteva drugače.
92. člen
(pravica do ugovora in spor)
(1) Vsak končni uporabnik ima pravico do
ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do
storitev, njihovim izvajanjem ali zaračunavanjem na ustrezen organ ali telo, ki
ga ustanovi operater.
(2) Operater mora vsako prijavo napake
v zvezi s svojo odločitvijo ali ravnanjem iz prejšnjega odstavka, ki jo končni
uporabnik sporoči s klicem na telefonsko številko operaterja, ki je namenjena
sprejemu takih klicev, zabeležiti.
(3) Ugovor mora končni uporabnik
vložiti v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano odločitev ali ravnanje
iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se šteje, da je ugovor pravočasen
tudi, če je vložen zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Če bi se
rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali dela prost dan, je ugovor
pravočasen, če je vložen prvi naslednji delovni dan.
(4) Ugovor se lahko vloži tudi s
klicem na telefonsko številko operaterja, ki je namenjena sprejemu prijav
napak. Pri tem mora končni uporabnik opozoriti, da vlaga ugovor v smislu prvega
odstavka tega člena. Pooblaščena oseba operaterja, ki sprejema telefonske klice
v zvezi s prijavo napak, mora zabeležiti vse podatke, ki so pomembni za
vložitev tovrstnega ugovora, ter v najkrajšem mogočem času poslati ugovor
ustreznemu organu ali telesu operaterja. Šteje se, da je operater prejel ugovor
na dan, ko je bil vložen s klicem na telefonsko številko operaterja.
(5) Če je končni uporabnik poslal
ugovor na elektronski način, lahko operater ob predhodnem soglasju končnega
uporabnika pošlje svojo odločitev o ugovoru po elektronski pošti na naslov, s
katerega ga je končni uporabnik poslal, oziroma na elektronski način, ki ga je
končni uporabnik navedel v svojem elektronskem ugovoru oziroma dal ob svoji
privolitvi.
(6) Operater mora v svoji odločitvi
izrecno navesti, da gre za njegovo končno odločitev, in v pravnem pouku
pojasniti možnost uvedbe postopka pred agencijo ter navesti rok za vložitev
tega predloga. Odločitev glede ugovora mora operater poslati končnemu
uporabniku na način, s katerim je mogoče dokazati njeno vročitev.
(7) Če operater v 15 dneh po vložitvi
ugovora temu ne ugodi, lahko končni uporabnik v 15 dneh po vročitvi odločitve
vloži predlog za rešitev spora na agencijo.
(8) Če operater v 15 dneh od vložitve
ugovora o njem ne odloči, lahko končni uporabnik vloži predlog za rešitev spora
po poteku 30 dni od vložitve ugovora.
(9) Končni uporabnik lahko vloži
predlog za rešitev spora na agencijo, tudi kadar operater ugodi njegovemu
ugovoru, pa nato svojih obveznosti ne izpolni v 15 dneh od vročitve odločitve.
Končni uporabnik lahko vloži predlog za rešitev spora v 15 dneh po poteku roka
za izpolnitev obveznosti.
(10) Agencija obravnava predlog za
rešitev spora po postopku iz 129. člena tega zakona.
(11) Način in postopek reševanja
ugovorov končnih uporabnikov mora operater podrobneje določiti v splošnih
pogojih.
(12) Organizacije, ki lahko vložijo
tožbo po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, smejo vložiti ugovor zaradi
kršitve splošnih pogojev in cen operaterjev pri poslovanju z uporabniki in
potrošniki, kot tudi postopati po določbah od petega do devetega odstavka tega
člena.
93. člen
(omejitev oziroma prekinitve zaradi
razlogov na strani operaterja)
(1) Operater lahko brez soglasja
uporabnikov začasno omeji oziroma prekine dostop do svojih storitev, če je to
potrebno zaradi dograditev, posodobitev ali vzdrževanja ali če je prišlo do
napake ali okvare.
(2) Operater mora najaviti omejitve oziroma
prekinitve zaradi dograditev, posodobitev ali vzdrževanja v sredstvih javnega
obveščanja vsaj en dan vnaprej in istočasno obvestiti agencijo, o večjih
omejitvah ali prekinitvah zaradi okvar ali napak pa mora nemudoma obvestiti
uporabnike in agencijo.
(3) Omejitve oziroma prekinitve smejo
trajati le toliko časa, kot je to potrebno za izvedbo ustreznih del oziroma
odpravo napake ali okvare.
94. člen
(omejitev ali odklopitev zaradi razlogov
na strani naročnika)
(1) Operater lahko omeji dostop do svojih
storitev oziroma naročnika odklopi ter prekine naročniško pogodbo le, če le-ta
ni poravnal zapadlih obveznosti ali je kršil druge pogoje, določene v
naročniški pogodbi. Operater mora v splošnih pogojih določiti, kateri ukrep se
izvede pri določenih kršitvah ter rok, v katerem se izvede. Izbrani ukrep ter
rok morata biti sorazmerena tem kršitvam in nediskriminatorna.
(2) Ob kršitvah mora operater naročniku na
zanesljiv način poslati opozorilo, v katerem navede razumen rok, v katerem mora
naročnik prenehati s kršitvami ali poravnati svoje obveznosti, in ukrep, ki ga
bo operater izvedel, če naročnik tudi po izteku tega roka ne bo prenehal s
kršitvami ali ne bo poravnal svojih obveznosti.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
operaterju ni treba predhodno obvestiti naročnika o izvedbi ukrepa, če kršitev
pomeni takojšnjo in resno grožnjo za javni red, javno varnost ali javno zdravje
ali povzroča resne gospodarske ali operativne težave in če je takšen ukrep
predviden v splošnih pogojih. Neplačevanje računov se v nobenem primeru ne sme
šteti za kršitev, ki bi zahtevala izvedbo ukrepa brez vnaprejšnjega obvestila.
(4) Če naročnik na podlagi 92. člena tega
zakona vloži ugovor oziroma sproži spor glede višine zneska na računu, operater
do končne rešitve spora oziroma do dokončne odločitve agencije ne sme izvesti
ukrepov iz tega člena, če je naročnik v roku poravnal nesporni del računa ali
znesek, ki ustreza povprečni vrednosti zadnjih treh nespornih računov.
(5) Če je to tehnično mogoče, mora operater
omejiti dostop le do tistih storitev, glede katerih uporabnik krši naročniško
pogodbo, razen v primeru zlorabe, stalnih zamud pri plačilu računov ali
stalnega neplačevanja računov. Operater ne sme omejiti dostopa in uporabe
enotne evropske telefonske številke za klice v sili "112".
95. člen
(vpliv javnosti)
(1) Agencija in drugi državni organi so
dolžni pri oblikovanju politike na trgu elektronskih komunikacij pred
sprejetjem ukrepov, ki bodo pomembno vplivali na ta trg, in pri sprejemanju
predpisov pridobiti in primerno upoštevati mnenje zainteresirane javnosti.
(2) Agencija in drugi državni organi so
dolžni pred sprejetjem aktov in predpisov iz prejšnjega odstavka njihove
predloge objaviti in zbirati mnenja v objavljenem roku, ki ne sme biti krajši
od 30 dni.
(3) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka
in pred sprejetjem akta ali predpisa iz prvega odstavka tega člena mora
agencija ali drug državni organ na spletnih straneh objaviti pridobljena mnenja
in pripombe ter navesti v objavi način, kako so bila upoštevana ali razloge,
zaradi katerih niso bila upoštevana. Pri tem se ne objavijo informacije in
podatki, ki so zaupne narave.
95.a člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega
poglavja, razen določb 88. člena tega zakona.
IX. IZREDNA STANJA
96. člen
(izvajanje storitev)
(1) Operaterji, ki zagotavljajo dostop do
javnega telefonskega omrežja in javnih telefonskih storitev, morajo sprejeti
ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki omogočajo, da so njihove
dejavnosti v primeru katastrofalnega izpada omrežja, v vojnem ali izrednem
stanju ter ob naravnih in drugih nesrečah čim manj motene. Te ukrepe morajo
uskladiti z organi, ki so nosilci varnostnega in obrambnega sistema ter sistema
zaščite in reševanja. Operaterji morajo te ukrepe izvajati ves čas trajanja
okoliščin, zaradi katerih so bili sprejeti.
(2) Z ukrepi iz prejšnjega odstavka mora
biti zagotovljeno, da se v najkrajšem času zagotovi celovitost javnega
telefonskega omrežja ter razpoložljivost javnega telefonskega omrežja in javno
dostopnih telefonskih storitev. S temi ukrepi se mora omogočiti tudi
neprekinjen dostop do in uporaba številk za klic v sili, predvsem do enotne
evropske telefonske številke za klice v sili »112« in številke policije »113«,
in sicer tudi v primeru delnih izpadov javnega telefonskega omrežja.
(3) Operaterji morajo prednostno
zagotavljati delovanje tistih delov omrežja, ki so nujni za nemoteno delovanje
omrežij nosilcev varnostnega in obrambnega sistema ter sistema zaščite in
reševanja. Za čim krajše izpade teh omrežij morajo operaterji po potrebi
predvideti tudi nadomestne poti.
(4) Minister lahko izda navodila o tem, kaj
morajo obsegati ukrepi iz prvega odstavka tega člena.
97. člen
(ukrepi v primeru izrednih stanj)
(1) Operaterji, ki zagotavljajo javno
telefonsko omrežje, morajo svoje omrežje prilagoditi tako, da omogoča dodelitev
prednosti komunikacijam z določenih omrežnih priključnih točk pred
komunikacijami s preostalih omrežnih priključnih točk (v nadaljnjem besedilu:
funkcija prednosti). V vojnem ali izrednem stanju, ob naravnih in drugih
nesrečah ali ob katastrofalnem izpadu omrežja lahko operaterji omogočijo
delovanje omrežnih priključnih točk s prednostjo tudi tako, da omejijo ali
prekinejo delovanje preostalih telefonskih priključkov.
(2) Vlada z uredbo določi skupine
uporabnikov, ki imajo pravico do omrežnih priključnih točk s prednostjo v
skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Vlada s sklepom določi tudi druge
ukrepe in omejitve ali prekinitve delovanja, povezane z zagotavljanjem javnih
komunikacijskih omrežij ali storitev v vojnem ali izrednem stanju, ob naravnih
in drugih nesrečah ali ob katastrofalnem izpadu omrežja, če je to potrebno
zaradi odprave nastalih razmer.
(4) Sklepi vlade, izdani na podlagi tega
člena, morajo biti določeni v takšnem obsegu in veljavni toliko časa, kolikor
je to nujno potrebno za odpravo izrednih okoliščin iz prvega odstavka tega
člena.
(5) Komunikacija, ki ji je dodeljena
funkcija prednosti v javnem telefonskem omrežju določenega operaterja, to
prednost ohrani tudi v javnih telefonskih omrežjih drugih operaterjev.
98. člen
(stavka)
Izvajalec univerzalne storitve oziroma
operater, ki je dolžan izvrševati obveznosti na podlagi tega poglavja tega
zakona, je dolžan s sklepom določiti svoje zaposlene, ki morajo med stavko
omogočiti nemoteno izvajanje storitev v okviru univerzalne storitve oziroma
obveznosti, ki jih ima operater na podlagi tega poglavja.
99. člen
(povračilo stroškov)
(1) Operaterji, ki so na podlagi tega
poglavja tega zakona dolžni prilagoditi svoje omrežje tako, da omogoča funkcijo
prednosti, imajo pravico do povračila upravičenih in utemeljenih stroškov za
izpolnitev te obveznosti.
(2) O višini in načinu povračila stroškov
iz prejšnjega odstavka odloči vlada na predlog ministra.
100. člen
(nadzor)
Inšpektor nadzira izvajanje določb tega
poglavja.
X. ZAŠČITA TAJNOSTI, ZAUPNOSTI IN VARNOSTI ELEKTRONSKIH
KOMUNIKACIJ TER HRAMBA PODATKOV O PROMETU ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ
101. člen
(pojem uporabnika in telefonske storitve)
(1) Uporabnik za potrebe tega poglavja je
fizična oseba, ki uporablja javno komunikacijsko storitev v privatne ali
poslovne namene, čeprav ni nujno, da je naročena nanjo.
(2) Telefonska storitev pomeni za potrebe
tega poglavja klice, vključno z govornimi klici, govorno pošto, konferenčnimi
ali podatkovnimi klici, dopolnilne storitve, vključno s preusmeritvijo in
predajo klica, pošiljanje sporočil in multimedijske storitve, vključno s
storitvijo kratkih sporočil, nadgrajene medijske storitve in multimedijske
storitve.
102. člen
(zaščitni ukrepi)
(1) Izvajalci javnih komunikacijskih
storitev morajo vsak zase ali po potrebi skupaj sprejeti ustrezne tehnične in
organizacijske ukrepe, da zagotovijo varnost svojega omrežja oziroma svojih
storitev.
(2) Ukrepi morajo ob upoštevanju
tehnološkega razvoja in stroškov njihove izvedbe zagotoviti takšno raven
varnosti in zaščite, ki ustreza predvidenemu tveganju. Tveganje predstavlja
zlasti vsako dejanje, storitev ali izdelek, ki posega v tajnost, zaupnost in
varnost elektronskega komunikacijskega omrežja ali elektronske komunikacijske
storitve, s tem ko spremeni dostopnost, vsebino, ceno ali kakovost storitve, in
ki ga lahko operater sam ali skupaj z drugimi operaterji učinkovito onemogoči.
(3) Pri posebnem tveganju za varnost
omrežja mora izvajalec javnih komunikacijskih storitev takoj, ko za to tveganje
izve, z objavo na svojih spletnih straneh in na drug primeren način obvestiti
naročnike o takem tveganju. Če tveganje presega obseg ukrepov, ki jih izvajalec
storitve lahko sprejme, mora hkrati obvestiti naročnike o vseh možnih sredstvih
za odpravo tveganja, vključno z navedbo verjetnih stroškov, ter jim omogočiti
hiter in učinkovit dostop do zaščitnih ukrepov.
(4) V primeru zlorab, ki niso nastale po
krivdi uporabnikov, izvajalci javnih komunikacijskih storitev prevzamejo
odgovornost in stroške, ki nastanejo kot posledica zlorab. Šteje se, da zloraba
ni nastala po krivdi uporabnika, kadar je uporabnik uporabil vse razumne ukrepe
za zaščito, o katerih je bil obveščen s strani izvajalca javnih komunikacijskih
storitev.
103. člen
(zaupnost komunikacij)
(1) Zaupnost komunikacij se nanaša na:
1.
vsebino komunikacij;
2.
podatke o prometu in lokacijske podatke,
povezane s komunikacijo iz prejšnje točke tega odstavka;
3.
dejstva in okoliščine v zvezi s prekinitvijo
povezave ali s tem, da povezava ni bila vzpostavljena.
(2) Operater in vsakdo, ki sodeluje pri
zagotavljanju in izvajanju njegove dejavnosti, je dolžan varovati zaupnost
komunikacij tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti, pri kateri jo je bil
dolžan varovati.
(3) Zavezanci iz prejšnjega odstavka smejo
pridobiti informacije o komunikacijah iz prvega odstavka tega člena le v
obsegu, ki je nujno potreben za izvajanje določenih javnih komunikacijskih
storitev, in smejo te informacije uporabljati ali posredovati drugim le zaradi
izvajanja teh storitev.
(4) Če morajo operaterji v skladu s
prejšnjim odstavkom pridobiti informacije o vsebini komunikacij, posneti ali
shraniti komunikacije in z njimi povezane podatke o prometu, morajo o tem ob
sklenitvi naročniške pogodbe oziroma ob začetku izvajanja javne komunikacijske
storitve seznaniti uporabnika, informacije o vsebini komunikacije oziroma
komunikacijo pa zbrisati takoj, ko je to tehnično izvedljivo in ko to ni več
potrebno za izvedbo določene javne komunikacijske storitve.
(5) Vse oblike nadzora oziroma
prestrezanja, kot so poslušanje, prisluškovanje, snemanje, shranjevanje in
posredovanje komunikacij iz prvega odstavka tega člena so prepovedane, razen če
je to dovoljeno v skladu s prejšnjim odstavkom ali v skladu s 107. do 107.e členom
tega zakona oziroma, če je takšna oblika nadzora oziroma prestrezanja nujno
potrebna za prenos sporočil (npr. faksimilna sporočila, elektronska pošta,
elektronski predali, glasovna pošta, storitev SMS).
(6) Naročnik ali uporabnik lahko komunikacijo
snema, vendar mora pošiljatelja oziroma prejemnika komunikacije o tem obvestiti
ali pa delovanje snemalne naprave prilagoditi tako, da je o njenem delovanju
pošiljatelj oziroma prejemnik komunikacije obveščen (npr. avtomatski
odzivniki).
(7) Ne glede na določbe petega odstavka
tega člena je dovoljeno tudi snemanje komunikacij in z njimi povezanih podatkov
o prometu v okviru zakonite poslovne prakse z namenom, da se zagotovi dokaz o
tržni transakciji ali katerikoli drugi poslovni komunikaciji, ali v okviru
organizacij, ki sprejemajo klice v sili, zaradi njihove registracije,
identifikacije in reševanja.
(8) Uporaba elektronskih komunikacijskih
omrežij za shranjevanje podatkov ali pridobitev dostopa do podatkov, shranjenih
v terminalski opremi naročnika ali uporabnika, je dovoljena samo pod pogojem,
da je bil naročnik ali uporabnik predhodno jasno in razumljivo obveščen o
upravljavcu in namenih obdelave teh podatkov. Naročnik ali uporabnik ima
pravico, da zavrne takšno obdelavo ali izrazi soglasje.
(9) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
je dovoljeno tehnično shranjevanje podatkov ali dostop do njih izključno za
namen opravljanja ali lajšanja prenosa sporočila prek elektronskega
komunikacijskega omrežja, ali če je nujno potrebno za zagotovitev storitve
informacijske družbe, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva.
104. člen
(podatki o prometu)
(1) Podatki o prometu, ki se nanašajo na
naročnike in uporabnike ter jih je operater obdelal in shranil, morajo biti
izbrisani ali spremenjeni tako, da se ne dajo povezati z določeno ali
določljivo osebo, takoj ko niso več potrebni za prenos sporočil, razen če
sodijo v kategorijo podatkov iz 107.b člena tega zakona, ki se hranijo v skladu
s četrtim in petim odstavkom 107.a člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko operater do popolnega plačila storitve, vendar najdlje do preteka
zastaralnega roka, hrani in obdeluje podatke o prometu, ki jih potrebuje za
obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem.
(3) Izvajalec storitve lahko zaradi trženja
elektronskih komunikacijskih storitev ali izvajanja storitev z dodano
vrednostjo obdeluje podatke iz prvega odstavka tega člena v obsegu in trajanju,
potrebnem za takšno trženje ali storitve, samo na podlagi naročnikovega ali
uporabnikovega predhodnega soglasja. Naročniki oziroma uporabniki morajo biti
pri tem predhodno obveščeni o vrstah podatkov o prometu, ki se obdelujejo, in
trajanju takšne obdelave pred pridobitvijo soglasja. Uporabnik ali naročnik ima
pravico, da kadarkoli prekliče to soglasje.
(4) Izvajalec storitve mora za namene iz
drugega odstavka tega člena v splošnih pogojih določiti, katere prometne
podatke se bo hranilo, obdelovalo in koliko časa, ter izjaviti, da se bo z
njimi ravnalo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(5) Podatke o prometu smejo v skladu s
prejšnjimi odstavki tega člena obdelovati le osebe, ki pod nadzorstvom
operaterja skrbijo za zaračunavanje ali upravljanje prometa, odgovarjajo na
vprašanja porabnikov, odkrivajo prevare, tržijo elektronske komunikacijske
storitve ali zagotavljajo storitve z dodano vrednostjo, pri čemer mora biti ta
obdelava omejena na to, kar je potrebno za namene takšnih dejavnosti.
(6) Ne glede na določbe prvega, drugega,
tretjega in petega odstavka tega člena operater na pisno zahtevo pristojnega
organa, ki jo ta poda z namenom reševanja sporov, zlasti sporov v zvezi z
medsebojnim povezovanjem ali zaračunavanjem, in v skladu z veljavno zakonodajo,
tega seznani s podatki o prometu.
104.a člen
(posredovanje prometnih in lokacijskih
podatkov v primerih varovanja življenja in telesa)
(1) Operater je zaradi varstva
življenjskih interesov posameznika dolžan policiji na podlagi njene pisne
zahteve, če je to glede na okoliščine konkretnega primera nujno posredovati
podatke, potrebne za ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo,
če:
1.
obstaja utemeljena verjetnost, da je neposredno
ogroženo življenje ali telo osebe, ki ima ali se domneva, da je imela pri sebi
opremo za mobilno komunikacijo in je pridobitev teh podatkov nujna, da se
prepreči smrt ali hujša telesna poškodba te osebe;
2.
je pridobitev podatkov potrebna zato, da se
najde oseba, ki ji je poslovna sposobnost odvzeta ali omejena oziroma ima
ugotovljene zdravstvene težave, ki kažejo na nevarnost za njeno življenje ali
telo, in ki je bila prijavljena kot pogrešana ter ima ali se domneva, da je
imela pri sebi opremo za mobilno komunikacijo; ali
3.
je pridobitev podatkov potrebna zato, da se
najde otrok, ki je bil s strani staršev ali zakonitih zastopnikov prijavljen
kot pogrešan ter ima ali se domneva, da je imel pri sebi opremo za mobilno
komunikacijo.
(2) Obrazloženo zahtevo za
posredovanje podatkov, potrebnih za ugotovitev zadnje lokacije opreme za
mobilno komunikacijo, policija pošlje operaterju pisno, ali po elektronski
pošti z uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil, izjemoma pa lahko tudi po
telefaksu, če je to glede na okoliščine zadeve nujno.
(3) Podatki, potrebni za ugotovitev
zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo posameznika, so podatki o lokacijski
oznaki (ID celice) na začetku komunikacije in podatki, ki določajo zemljepisno
lego celic z navedbo njihovih lokacijskih oznak (ID celice) med obdobjem, za
katero se hranijo podatki o komunikaciji, ter drugi podatki, ki jih v zbirkah
osebnih in drugih podatkov obdeluje operater, in lahko omogočajo natančnejšo
ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo posameznika.
(4) Policija vso dokumentacijo in
ugotovitve, ki so podlaga za podajo zahteve in samo zahtevo iz prvega odstavka
tega člena, operater javnih telefonskih omrežij pa podatke, poslane na podlagi
zahteve iz prvega odstavka tega člena, hranita na način in pod pogoji iz 107.c
člena tega zakona ter zagotavljata neizbrisno registracijo izvedenih ukrepov in
posegov v skladu s četrtim odstavkom 107.č člena tega zakona.
(5) Minister, pristojen za notranje
zadeve, po predhodnem mnenju informacijskega pooblaščenca podrobneje predpiše
način posredovanja zahteve, obdelave posredovanih podatkov, notranjega nadzora
glede načina oziroma tehničnih vprašanj obdelave osebnih podatkov ter tehnične
značilnosti informacijskega sistema za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega
člena.
(6) Na podlagi prejete zahteve iz
prvega odstavka tega člena mora operater javnega telefonskega omrežja zahtevane
podatke poslati vlagatelju zahteve v najkrajšem mogočem času oziroma takoj, ko
je to tehnično mogoče. Operater nosi breme dokazovanja tehnične nezmožnosti.
(7) Policija je dolžna osebo, za
katero je zahtevala in pridobila podatke o lokaciji v skladu s tem členom, o
tem takoj, ko je to mogoče, pisno seznaniti, razen če bi to škodovalo interesom
samega posameznika ali interesom drugih, njemu bližnjih posameznikov v primerih
iz prvega odstavka tega člena, dokler traja takšno stanje, vendar ne več kot
eno leto.
(8) Policija ne sme posredovati
pridobljenih podatkov po tem členu prijaviteljem pogrešanih oseb in otrok iz 2.
ali 3. točke prvega odstavka tega člena, če bi bila s posredovanjem teh
podatkov ogrožena osebna varnost ali dostojanstvo oseb ali otrok, zlasti ob upoštevanju
predpisov, ki urejajo zaščito prič, prepoved približevanja ali preprečevanje
nasilja v družini.
(9) Inšpekcijski nadzor nad obdelavo
podatkov iz prvega odstavka tega člena opravlja informacijski pooblaščenec
najmanj enkrat letno.
105. člen
(prikaz identitete kličočega priključka in
priključka v zvezi)
(1) Če izvajalec storitve nudi prikaz
identitete kličočega priključka, mora imeti pred vsakim klicem kličoči
uporabnik možnost, da sam, z enostavnimi sredstvi in brezplačno prepreči prikaz
identitete priključka, s katerega kliče. Naročnik pa lahko od izvajalca
elektronskih komunikacijskih storitev to zahteva avtomatično in brezplačno za
vse klice s svojih priključkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
morajo operaterji brezplačno razveljaviti preprečitev prikaza identitete
kličočega priključka pri klicih na številko za klic v sili.
(3) Če izvajalec storitve nudi prikaz
identitete kličočega priključka, mora imeti klicani naročnik možnost, da sam z
enostavnimi sredstvi in, ob razumni uporabi te funkcije, brezplačno za dohodne
klice prepreči prikaz identitete kličočega priključka.
(4) Če izvajalec storitve nudi prikaz
identitete kličočega priključka in je identiteta kličočega priključka prikazana
že pred vzpostavitvijo zveze, mora imeti klicani naročnik možnost, da z
enostavnimi sredstvi zavrne dohodne klice, pri katerih je kličoči uporabnik ali
naročnik preprečil prikaz identitete kličočega priključka.
(5) Če izvajalec storitve nudi prikaz
identitete priključka v zvezi, mora imeti klicani naročnik možnost, da
brezplačno in z enostavnimi sredstvi prepreči kličočemu uporabniku prikaz
identitete priključka v zvezi.
(6) Prvi odstavek tega člena se uporablja
tudi za klice, ki izvirajo iz držav članic Evropske skupnosti, in se zaključijo
v tretjih državah. Tretji, četrti in peti odstavek tega člena se uporabljajo
tudi za dohodne klice, ki izvirajo iz tretjih držav.
(7) Če naročnik pisno zahteva od
operaterja, da izsledi zanj zlonamerne ali nadležne klice, sme operater začasno
beležiti izvor vseh klicev, ki se zaključijo v omrežni priključni točki tega
naročnika, tudi tistih za katere se zahteva preprečitev prikaza identitete
kličočega priključka.
(8) Operater mora podatke o sledenju
shraniti in o rezultatu sledenja obvestiti naročnika, ki je zahteval sledenje
zlonamernih ali škodljivih klicev, in mu jih na utemeljeno zahtevo tudi
izročiti. Pod pogoji in na način iz 107. člena tega zakona pa jih mora izročiti
tudi pristojnim organom.
(9) Izvajalec storitve je dolžan v svojih
splošnih pogojih objaviti možnost prikaza in preprečitve prikaza identitete
kličočega priključka in priključka v zvezi.
(10) Ta člen se uporablja za naročniške
vode, priključene na digitalne centrale, na analogne centrale pa le, če je to
tehnično izvedljivo in če ne bi povzročilo nesorazmerno visokih stroškov.
106. člen
(lokacijski podatki, ki niso hkrati
podatki o prometu)
(1) Lokacijske podatke, ki niso hkrati
podatki o prometu in se nanašajo na uporabnike ali naročnike, se sme obdelovati
le v takšni obliki, da se ne dajo povezati z določeno ali določljivo osebo, ali
pa na podlagi predhodnega soglasja uporabnika ali naročnika v obsegu in
trajanju, ki sta potrebna za izvedbo storitve z dodano vrednostjo. Uporabnik
ali naročnik lahko to soglasje kadarkoli prekliče.
(2) Uporabnik ali naročnik mora biti pred
izdajo soglasja v zvezi z obdelavo podatkov iz prejšnjega odstavka, seznanjen:
1.
z vrsto teh podatkov, ki bodo obdelani,
2.
z namenom in trajanjem takšne obdelave,
3.
o možnostjo posredovanja teh lokacijskih
podatkov tretji osebi zaradi izvedbe storitve z dodano vrednostjo.
(3) Uporabnik ali naročnik, ki je soglašal
z obdelavo podatkov iz prvega odstavka tega člena, ima možnost, da na preprost
in brezplačen način začasno zavrne obdelavo takšnih podatkov pri vsaki
priključitvi na omrežje ali za vsak prenos komunikacije.
(4) Podatke iz prvega odstavka tega člena
smejo v skladu s prejšnjimi odstavki tega člena obdelovati le osebe, ki so pod
nadzorom operaterja ali tretje osebe, ki izvaja storitev z dodano vrednostjo,
pri čemer mora biti ta obdelava omejena na to, kar je potrebno za izvedbo
storitve z dodano vrednostjo.
(5) Pri klicih na enotno evropsko številko
za klice v sili »112« in številko policije »113« mora operater v skladu z
drugim odstavkom 72. člena tega zakona pristojnim organom posredovati
lokacijske podatke iz prvega odstavka tega člena tudi v primerih, ko je
uporabnik ali naročnik začasno zavrnil obdelavo podatkov iz prvega odstavka
tega člena ali ni izdal soglasja za njihovo obdelavo.
(6) Določbe prvega do četrtega odstavka
tega člena se ne uporabljajo za lokacijske podatke, ki niso hkrati podatki o
prometu, za katere ta zakon določa obveznost hrambe.
107. člen
(zakonito prestrezanje komunikacij)
(1) Operater mora na svoje stroške
zagotoviti ustrezno opremo v svojem omrežju in primerne vmesnike, ki v njegovem
omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij. V primeru prestrezanja
komunikacij v mednarodnih elektronskih komunikacijskih omrežjih v skladu z
zakonom, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, mora operater
omrežja na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo in izročilne vmesnike, ki v
njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje mednarodnih komunikacij, ali
ustrezne prenosne poti do izročilnih vmesnikov v nadzornem centru pristojnega
organa.
(2) Operater je dolžan omogočiti zakonito
prestrezanje komunikacij na določeni točki javnega komunikacijskega omrežja
takoj, ko prejme prepis tistega dela izreka odredbe pristojnega organa, v
katerem je navedba točke javnega komunikacijskega omrežja, na kateri naj se
izvaja zakonito prestrezanje komunikacij, ter drugi podatki, povezani z
načinom, obsegom in trajanjem tega ukrepa.
(3) Prepis odredbe iz prejšnjega odstavka
opravi organ, ki je odredbo izdal.
(4) Operater je dolžan omogočiti zakonito
prestrezanje komunikacij na način, v obsegu in trajanju, kot je določeno v
predpisu izreka odredbe.
(5) Izjemoma mora operater omogočiti
zakonito prestrezanje komunikacij na podlagi ustne odredbe, če je tako določeno
v zakonu, v katerem so določeni tudi pogoji in okoliščine za izdajo ustne
odredbe.
(6) Operaterji morajo skupaj s pristojnimi
organi, ki izvajajo nadzor komunikacij, zagotoviti neizbrisno registracijo
zakonitega prestrezanja komunikacij. Pri tem morajo zbrane podatke hraniti
trajno ter jih varovati v skladu z oznako stopnje tajnosti prepisa odredbe,
vendar najmanj z oznako stopnje tajnosti »ZAUPNO« v skladu s predpisi o
varovanju tajnih podatkov.
(7) Minister v soglasju z ministrom oziroma
ministrico, pristojnim oziroma pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem
besedilu: minister, pristojen za notranje zadeve), ministrom oziroma
ministrico, pristojnim oziroma pristojno za obrambo (v nadaljnjem besedilu:
minister, pristojen za obrambo), in direktorjem Slovensko obveščevalno-varnostne
agencije predpiše funkcionalnost opreme in določi primerne vmesnike iz prvega
odstavka tega člena.
107.a člen
(splošne določbe o podatkih, ki se
hranijo)
(1) Operater mora za namene pridobivanja
podatkov o prometu v javnem komunikacijskem omrežju, ki jih določa zakon, ki
ureja kazenski postopek, za namene zagotavljanja nacionalne varnosti in ustavne
ureditve ter varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, kot jih
določa zakon, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, in za namene
obrambe države, kot jih določa zakon, ki ureja obrambo države, hraniti podatke
iz 107.b člena tega zakona, če jih ustvari ali obdela pri zagotavljanju z njimi
povezanih javnih komunikacijskih storitev.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka ima
operater, ki pridobiva ali obdeluje podatke iz 107.b člena tega zakona ter se
sedež družbe ali podružnice oziroma oprema za izvajanje javne komunikacijske
storitve ali za zagotavljanje javnega komunikacijskega omrežja nahaja v
Republiki Sloveniji.
(3) Obveznost iz prvega odstavka tega člena
vključuje tudi hranjenje podatkov o neuspešnih klicih, kjer jih operater
ustvari ali obdela ter hrani ali beleži pri zagotavljanju z njimi povezanih
javnih komunikacijskih storitev, ne vključuje pa hrambe podatkov o povezavah,
ki niso bile uspešno vzpostavljene, in vsebine komunikacij.
(4) Operaterji lahko hrambo podatkov iz
107.b člena zagotavljajo tudi skupaj. Agencija lahko operaterju z odločbo
naloži, da mora zagotavljati hrambo tudi za druge operaterje, če je to glede na
medsebojni poslovni odnos operaterjev primerno in potrebno. Z odločbo odloči
tudi o upravičenih stroških operaterja, ki je s hrambo obremenjen.
(5) Operaterji zagotavljajo hrambo podatkov
iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena v skladu z določbami tega
zakona za obdobje 14 mesecev od dneva komunikacije za podatke v zvezi z javno
dostopnimi telefonskimi storitvami ter osem mesecev od dneva komunikacije v
zvezi z drugimi podatki.
(6) Pristojni organ, ki odloča o dostopu do
podatkov iz prvega odstavka tega člena, lahko na predlog predlagatelja odredbe
za dostop do podatkov podaljša rok hrambe za omejen čas, če to opravičujejo
posebne okoliščine kazenskega pregona, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski
postopek, zagotavljanja nacionalne varnosti in ustavne ureditve ter varnostnih,
političnih in gospodarskih interesov države, kot jih določa zakon, ki ureja
Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, ter obrambe države, kot jih določa
zakon, ki ureja obrambo države. O tem pristojni organ, ki odloča o dostopu do
podatkov, obvesti ministrstvo in informacijskega pooblaščenca. Ministrstvo o
podaljšanju hrambe uradno obvesti Evropsko komisijo in druge države članice
Evropske unije ter navede razloge za podaljšanje. Izvajanje ukrepa se prekine
takoj, ko prenehajo posebne okoliščine ali ko pristojni organ, ki je odločil o
podaljšanju, prejme obvestilo Evropske komisije o nedopustnosti ukrepa.
(7) Operaterji morajo ob koncu obdobja
hranjenja uničiti vse podatke, ki so jih hranili v skladu z določbami tega
zakona, razen tistih, za katere je bila izdana odredba za dostop in so bili
posredovanji pristojnemu organu.
107.b člen
(vrste podatkov, ki se hranijo)
Podatki, ki se hranijo (v nadaljnjem
besedilu: hranjeni podatki), so:
1.
podatki, ki so potrebni za odkritje in
prepoznanje vira komunikacije, in vključujejo:
-
pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem
omrežju telefonsko številko kličočega ter ime in naslov naročnika ali
registriranega uporabnika;
-
pri dostopu do interneta, elektronske pošte in
uporabi telefonije prek internetnega protokola uporabniško ime, telefonsko
številko, dodeljeno za vsako komunikacijo, s katero se vstopa v javno
telefonsko omrežje, ter ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika,
ki mu je bil med komunikacijo dodeljen naslov internetnega protokola,
uporabniško ime ali telefonsko številko;
2.
podatki, ki so potrebni za prepoznanje cilja
komunikacije, in vključujejo:
-
pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem
omrežju klicano telefonsko številko in v primerih, ki vključujejo dodatne
storitve, kot je preusmeritev ali predaja klica, številko ali številke, na
katere je klic preusmerjen, ime in naslov naročnika ali registriranega
uporabnika;
-
pri dostopu do elektronske pošte in uporabi
telefonije prek internetnega protokola uporabniško ime ali telefonsko številko
prejemnika klica prek telefonije prek internetnega protokola, ime in naslov
naročnika ali registriranega uporabnika in uporabniško ime namembnega
prejemnika komunikacije;
3.
podatki, ki so potrebni za ugotovitev datuma,
časa in trajanja komunikacije, ter vključujejo:
-
pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem
omrežju datum ter čas začetka in trajanje ali čas konca komunikacije;
-
pri dostopu do interneta datum in čas prijave
na internet in odjave z njega, pri čemer se upošteva določen časovni pas,
skupaj z naslovom statičnega ali dinamičnega internetnega protokola, ki ga je
ponudnik dostopa do interneta dodelil komunikaciji, in uporabniško ime
naročnika ali registriranega uporabnika;
-
pri uporabi storitev elektronske pošte in
telefonije prek internetnega protokola datum in čas pričetka izvajanje storitve
ter pri telefoniji prek internetnega protokola tudi čas trajanja ali čas konca
izvajanja storitve, pri čemer se upošteva določen časovni pas;
4.
podatki, ki so potrebni za ugotovitev vrste
komunikacije, in vključujejo:
-
pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem
omrežju vrsto uporabljene telefonske storitve;
-
pri dostopu do elektronske pošte in uporabi
telefonije prek internetnega protokola vrsto uporabljene storitve;
5.
podatki, ki so potrebni za razpoznavo
komunikacijske opreme uporabnikov, in vključujejo:
-
pri telefonskih storitvah v fiksnem omrežju
kličočo in klicano telefonsko številko;
-
pri telefonskih storitvah v mobilnem omrežju
kličočo in klicano telefonsko številko, mednarodno identiteto mobilnega
naročnika kličoče in klicane stranke, mednarodno identiteto mobilnega terminala
kličoče in klicane stranke, pri predplačniških anonimnih storitvah pa datum in
čas začetka uporabe storitve ter ID celice, kjer je bila storitev izvedena;
-
pri dostopu do interneta, elektronske pošte in
uporabi telefonije prek internetnega protokola kličočo telefonsko številko za
klicni dostop, digitalni naročniški vod ali drugo končno točko začetnika
komunikacije;
6.
podatki, ki so potrebni za ugotovitev lokacije
opreme za mobilno komunikacijo:
-
lokacijska oznaka (ID celice) na začetku
komunikacije;
-
podatki, ki določajo zemljepisno lego celic z
navedbo njihovih lokacijskih oznak med obdobjem, za katero se hranijo podatki o
komunikaciji.
107.c člen
(zavarovanje hranjenih podatkov)
(1) Operaterji zagotovijo zavarovanje
hranjenih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V
zvezi s tem vsak zase ali skupaj sprejmejo primerne tehnične in organizacijske
ukrepe, s katerimi hranjene podatke zaščitijo pred uničenjem, izgubo ali
spremembo in nepooblaščenimi ali nezakonitimi oblikami hrambe, obdelave,
dostopa ali razkritja.
(2) Operaterji lahko hranjene podatke
obdelujejo le v obsegu, ki je nujen za zagotavljanje hrambe.
(3) Hranjeni podatki morajo biti enake
kakovosti kot podatki v omrežju. Za hranjene podatke veljajo določbe tega
zakona o varstvu in zaščiti podatkov v omrežju.
(4) Agencija po predhodnem mnenju
informacijskega pooblaščenca v splošnem aktu podrobneje predpiše način
hranjenja podatkov in način izvajanja tega člena.
107.č člen
(odredba za dostop do podatkov in
posredovanje podatkov)
(1) Operater je dolžan posredovati hranjene
podatke takoj, najpozneje pa v treh dneh po prejemu prepisa tistega dela izreka
odredbe pristojnega organa, v katerem je navedba vseh potrebnih podatkov o
obsegu dostopa.
(2) Prepis odredbe iz prejšnjega odstavka
opravi organ, ki je odredbo izdal.
(3) Operater je dolžan po prejeti odredbi
posredovati hranjene podatke pristojnemu organu v obsegu, kot je določeno v
prepisu izreka odredbe.
(4) Operaterji morajo skupaj s pristojnimi
organi, ki lahko zahtevajo dostop do hranjenih podatkov, zagotoviti desetletno
neizbrisno registracijo vsakega sporočanja hranjenih podatkov in v okviru tega
roka tudi hraniti pridobljene in izročene podatke od dneva, ko so jih sporočili
pristojnemu organu, ter jih varovati v skladu z oznako stopnje tajnosti prepisa
odredbe.
(5) Minister v soglasju z ministrom,
pristojnim za notranje zadeve, ministrom, pristojnim za obrambo, in direktorjem
Slovenske obveščevalno-varnostne agencije podrobneje predpiše način
posredovanja hranjenih podatkov.
107.d člen
(stroški hrambe)
Operaterji so dolžni zagotoviti vse
potrebne tehnične in organizacijske ukrepe za hrambo podatkov v skladu z
določbami tega zakona na lastne stroške.
107.e člen
(podatki o odredbah o dostopu do podatkov
in posredovanja podatkov)
(1) Sodišče, ki je odredilo dostop do
podatkov, vodi zbirne podatke o odredbah o dostopu do podatkov in posredovanja
podatkov, hranjenih na podlagi 107.č člena tega zakona, ki obsegajo:
1.
število zadev, v katerih je bil odrejen dostop
do hranjenih podatkov,
2.
navedbo dneva ali časovnega obdobja, za katero
so bili podatki zahtevani, dneva, ko je pristojni organ izdal odredbo o dostopu
do podatkov in dneva posredovanja podatkov,
3.
število zadev, v katerih odredbe za dostop do podatkov
ni bilo mogoče izvršiti.
(2) Pristojno sodišče posreduje zbirne
podatke iz prejšnjega odstavka za tekoče leto ministrstvu, pristojnemu za
pravosodje, najkasneje do 31. januarja naslednje leto.
(3) Ministrstvo, pristojno za
pravosodje, na podlagi prejetih zbirnih podatkov vseh sodišč najkasneje do
20. februarja vsako leto pripravi skupno poročilo o dostopu do hranjenih
podatkov za preteklo leto in jih posreduje ministrstvu, ki jih nemudoma
posreduje Evropski komisiji.
108. člen
(preusmeritev klicev)
(1) Naročnik mora imeti možnost, da z
uporabo preprostih sredstev in brezplačno prepreči avtomatsko preusmeritev
klicev s strani tretjih oseb na svoj terminal.
(2) Ta člen se uporablja za naročniške
vode, priključene na digitalne centrale, na analogne centrale pa le, če je to
tehnično izvedljivo in če ne bi povzročilo nesorazmerno visokih stroškov.
109. člen
(neželene komunikacije)
(1) Uporaba samodejnih klicnih sistemov za
opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega
posredovanja (klicni avtomati), faksimilnih naprav ali elektronske pošte za
namene neposrednega trženja je dovoljena samo na podlagi naročnikovega
predhodnega soglasja.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev
pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za
neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu
dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno
uporabo njegovega elektronskega naslova.
(3) Uporaba drugačnih sredstev za
neposredno trženje s pomočjo elektronskih komunikacij kot so določena v
prejšnjih dveh odstavkih tega člena, je dovoljena le s soglasjem naročnika.
(4) Elektronske pošte za potrebe neposrednega
trženja s skrito ali prikrito identiteto pošiljatelja, v imenu katerega se
sporočilo pošilja, ali brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik
pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja, ni dovoljeno
pošiljati.
110. člen
(podatki o naročnikih)
(1) Operaterji lahko zbirajo o svojih
naročnikih naslednje podatke:
1.
osebno ime oziroma firmo naročnika in njeno
organizacijsko obliko;
2.
dejavnost naročnika na njegovo željo;
3.
naslov naročnika;
4.
naročniško številko oziroma tudi druge elemente
oštevilčenja, ki se uporabljajo za vzpostavitev zveze do naročnika;
5.
na željo naročnika akademski, znanstveni ali
strokovni naziv naročnika ali naslov njegove elektronske pošte;
6.
na podlagi plačila še dodatne podatke, če to
želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb;
7.
davčno številko za fizično osebo ter davčno in
matično številko za pravno osebo.
(2) Zbrane podatke iz prejšnjega odstavka
se lahko uporablja le za:
1.
sklepanje, izvajanje, spremljanje in prekinitev
naročniške pogodbe;
2.
zaračunavanje storitev;
3.
pripravo in izdajanje naročniških imenikov v
skladu s tem zakonom.
(3) Podatke iz prvega odstavka tega člena
se mora ob prenehanju naročniškega razmerja hraniti še eno leto od takrat, ko
je bil naročniku izstavljen obračun za opravljene storitve, če je v tem času
izdana odredba pristojnega organa za hranjenje in posredovanje teh podatkov, pa
še toliko časa, kot je določeno v odredbi pristojnega organa.
111. člen
(imeniki)
(1) Preden se naročnikovi podatki vključijo
v tiskan ali elektronski imenik, ki je dostopen javnosti ali ga uporabljajo
imeniške službe, morajo biti naročniki brezplačno obveščeni o namenu tega
imenika ter o vseh nadaljnjih možnostih uporabe teh podatkov, predvsem na
podlagi iskalnih funkcij. Stroške obveščanja nosi izdajatelj imenika.
(2) Naročniki morajo imeti možnost, da sami
odločijo, ali bodo njihovi osebni podatki, določeni v 1. do 6. točki prvega
odstavka prejšnjega člena, vpisani v javni imenik, in kateri od teh podatkov
naj bodo vpisani. Naročniki smejo preveriti vpisane podatke, zahtevati njihovo
spremembo ali njihov izbris. (delno
prenehal veljati)
(3) Zavrnitev vpisa v javni imenik,
preverjanje, sprememba ali izbris osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka
morajo biti brezplačni.
112. člen
(nadzor)
(1) Agencija
nadzira izvajanje določb tega poglavja o zaščiti tajnosti, zaupnosti in
varnosti elektronskih komunikacij, razen določb o hrambi prometnih in
lokacijskih podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem
javnih komunikacijskih omrežij ali storitev v skladu s 107.a do 107.e členom
tega zakona in pošiljanjem podatkov, določenih v 104.a členu tega zakona.
(2) Inšpekcijski nadzor nad hrambo
prometnih in lokacijskih podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z
zagotavljanjem javnih komunikacijskih omrežij ali storitev v skladu s 107.a do
107.e členom tega zakona, in pošiljanjem podatkov, določenih v 104.a členu tega
zakona, opravlja informacijski pooblaščenec.
XI. DIGITALNA RADIJSKA IN TELEVIZIJSKA RADIODIFUZIJA
113. člen
(digitalna radijska in televizijska
radiodifuzija)
(1) Javna komunikacijska omrežja, ki so
namenjena za distribucijo digitalnih televizijskih storitev, morajo biti
načrtovana tako, da so primerna tudi za distribucijo široko-zaslonskih
televizijskih storitev in programov.
(2) Operater, ki zagotavlja javna
komunikacijska omrežja iz prejšnjega odstavka, mora pri sprejemu in ponovni
distribuciji široko-zaslonskih televizijskih storitev ali programov ohraniti
njihov široko-zaslonski format.
(3) Agencija lahko z odločbo naloži
operaterju, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja iz prvega odstavka
tega člena, da zagotovi dostop do vmesnikov aplikacijskih programov ali
elektronskih programskih vodnikov pod poštenimi, upravičenimi in
nediskriminatornimi pogoji.
(4) Agencija s splošnim aktom predpiše
zahteve za medsebojno delovanje digitalnih interaktivnih televizijskih storitev
in digitalne televizijske opreme, ki jo uporabljajo potrošniki.
(5) Agencija nadzira izvajanje določb o
digitalni radijski in televizijski radiodifuziji.
114. člen
(sistemi s pogojnim dostopom)
(1) Sistemi s pogojnim dostopom do storitev
digitalne televizije in radia, ki obratujejo na trgu Evropske skupnosti, morajo
imeti takšne tehnične zmožnosti za stroškovno učinkovit prenos krmilnih funkcij,
da operaterjem javnih komunikacijskih omrežij na lokalni in regionalni ravni
omogočajo popoln nadzor nad storitvami, ki uporabljajo takšne sisteme s
pogojnim dostopom.
(2) Operaterji storitev s pogojnim dostopom,
ki zagotavljajo dostop do storitev digitalne televizije in radia, od katerih so
odvisne radiodifuzne hiše, morajo vsem radiodifuznim hišam pod poštenimi,
upravičenimi in nediskriminatornimi pogoji zagotoviti tehnične storitve, ki
omogočajo naročnikom le-teh dostop do njihovih storitev s pomočjo dekoderja.
(3) Operaterji iz prejšnjega odstavka
morajo zagotavljanje pogojno dostopnih storitev računovodsko ločiti od ostalih
dejavnosti.
(4) Imetniki pravice industrijske lastnine
za izdelke in sisteme s pogojnim dostopom morajo te pravice pod pravičnimi,
upravičenimi in nediskriminatornimi pogoji podeliti proizvajalcem uporabniške
opreme. Ti imetniki ob podelitvi te pravice ne smejo s kakršnimikoli pogoji
proizvajalcu preprečiti, da v isti izdelek ne bi vključil skupnega vmesnika, ki
omogoča povezavo z drugimi dostopnimi sistemi, ali elementov, ki so značilni za
drugi dostopovni sistem, če se ravna v skladu z ustreznimi in sprejemljivimi
pogoji, s čimer se zagotovi varnost transakcij operaterjev sistemov s pogojnim
dostopom.
(5) Agencija nadzira izvajanje določb o
sistemih s pogojnim dostopom.
XII. AGENCIJA
115. člen
(agencija)
(1) Agencija je pravna oseba javnega prava.
(2) Ime agencije se glasi "Agencija za
pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije".
116. člen
(direktor agencije)
(1) Agencijo vodi, predstavlja in zastopa
direktor.
(2) Direktor za posamezna področja lahko
imenuje svoje namestnike.
(3) Direktor in njegovi namestniki, njihov
zakonec, zunajzakonski partner ali partnerica (v nadaljnjem besedilu: partner)
ali partner v skladu z zakonom, ki ureja istospolno partnersko skupnost, ter
sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena ne smejo sami kot fizične
osebe opravljati dejavnosti s področja urejanja iz pristojnosti agencije ali biti
člani upravnega ali nadzornega organa organizacije, ki opravlja dejavnost s
področja urejanja iz pristojnosti agencije, in ne smejo imeti lastninskih
deležev v organizacijah, ki opravljajo dejavnost, ki je neposredno predmet
urejanja iz pristojnosti agencije, ali v organizacijah, ki imajo lastninski
delež v takih organizacijah.
(4) (črtan)
116.a člen
(imenovanje direktorja in vršilca
dolžnosti direktorja)
(1) Direktorja agencije imenuje vlada na
predlog ministra po predhodnem javnem natečaju.
(2) Javni natečaj se objavi v dnevnem
tisku, Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletnih straneh agencije in
mora biti objavljen največ 90 dni in najmanj 60 dni pred potekom mandata trenutnega
direktorja agencije.
(3) Javni natečaj izvede posebna natečajna
komisija, ki jo imenuje uradniški svet.
(4) Direktor je imenovan za dobo petih let
in je lahko ponovno imenovan po predhodno izvedenem javnem natečaju.
(5) Zoper odločbo o imenovanju ni pritožbe,
zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem sporu.
(6) Če direktor umre, je razrešen ali mu je
potekel mandat in novi direktor še ni imenovan, imenuje vlada brez javnega
natečaja vršilca dolžnosti direktorja do imenovanja novega direktorja, vendar
najdlje za šest mesecev. Glede pogojev za imenovanje, razlogov za predčasno
razrešitev ter začasne prepovedi opravljanja nalog direktorja se za vršilca
dolžnosti direktorja smiselno uporabljajo določbe 116.b, 116.c in 116.č člena
tega zakona.
(7) V primeru začasne prepovedi opravljanja
nalog direktorja iz 116.č člena tega zakona se imenuje vršilca dolžnosti do
prenehanja tega ukrepa.
116.b člen
(pogoji za imenovanje direktorja)
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki:
-
je državljan Republike Slovenije,
-
je poslovno sposobna,
-
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po
študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven
izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo
izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri,
-
ima najmanj deset let delovnih izkušenj na
delovnem mestu, ki zahteva izobrazbo iz prejšnje alineje,
-
je strokovnjak na področjih, ki so v pristojnosti
delovanja agencije,
-
ima vodstvene, organizacijske in mednarodne
izkušnje,
-
ima višjo raven znanja vsaj enega svetovnega
jezika,
-
ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega
kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen
zapora v trajanju več kot šest mesecev oziroma ni bila pravnomočno obsojena
zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila,
-
zoper njo ni uveden kazenski postopek zaradi
naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
-
izpolnjuje zahteve iz tretjega odstavka 116.
člena tega zakona.
116.c člen
(predčasna razrešitev direktorja)
(1) Direktor je predčasno razrešen, če:
-
to sam zahteva,
-
ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje iz
prejšnjega člena, razen pogoja iz devete alineje prejšnjega člena,
-
trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje
dela na delovnem mestu direktorja.
(2) Direktor je lahko predčasno razrešen
tudi, če Računsko sodišče v skladu s svojimi pristojnostmi po zakonu, ki ureja
računsko sodišče, poda poziv za njegovo razrešitev.
(3) Minister mora predložiti vladi predlog
za razrešitev direktorja, če so podani razlogi iz prvega in drugega odstavka
tega člena.
(4) O razlogih za predčasno razrešitev mora
biti direktor obveščen, hkrati pa mu mora biti dana možnost zagovora.
(5) Vlada razreši direktorja z upravno
odločbo, v kateri mora obrazložiti razloge za svojo odločitev.
(6) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni
pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem sporu.
(7) Informacijo o razrešitvi direktorja
vlada javno objavi. Na zahtevo razrešenega direktorja mora vlada v celoti javno
objaviti tudi odločbo iz petega odstavka tega člena.
(8) Razrešenega direktorja se razporedi na
prosto delovno mesto v agenciji, ki ustreza njegovi usposobljenosti za čas, za
katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma za nedoločen čas, če je imel
pred imenovanjem sklenjeno takšno delovno razmerje. Če takšnega delovnega mesta
ni, mu vlada v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, odpove pogodbo o
zaposlitvi v skladu z določbami o redni odpovedi.
(9) Če je direktor predčasno razrešen, ker
ne izpolnjuje več pogojev za njegovo imenovanje iz osme ali desete alineje
prejšnjega člena, gre za razrešitev iz krivdnih razlogov in za odpoved pogodbe
o zaposlitvi iz krivdnih razlogov v skladu z zakonom, ki ureja delovna
razmerja.
116.č člen
(začasna prepoved opravljanja nalog
direktorja)
(1) Vlada na predlog ministra z upravno
odločbo odloči o začasni prepovedi opravljanja nalog direktorja, če je zoper
njega:
-
v zvezi z njegovim delom uveden kazenski
postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja iz 257., 261. ali
263. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in
39/09) ali
-
vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega
kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katerega je kot
glavna kazen predpisana zaporna kazen najmanj šest mesecev.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se
direktorju začasno odvzamejo pooblastila, hkrati pa se mu ponudi sklenitev
pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto v agenciji. Le v primerih, ko ni
mogoče drugače zagotoviti zakonitosti poslovanja agencije oziroma
nepristranskosti njenega odločanja, se direktorju začasno odvzamejo pooblastila
direktorja in se mu hkrati prepove delo v agenciji.
(3) Začasna prepoved opravljanja nalog
direktorja iz prvega odstavka tega člena traja do:
-
dokončne odločitve vlade o njegovi razrešitvi,
-
do izteka njegovega mandata ali
-
do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka.
(4) O razlogih za začasno prepoved
opravljanja nalog direktorja mora biti direktor obveščen, hkrati pa mu mora
biti dana možnost zagovora.
(5) Vlada o začasni prepovedi opravljanja
nalog direktorja odloči z upravno odločbo, zoper katero je zagotovljeno sodno
varstvo v upravnem sporu.
(6) Če se direktorju začasno v celoti
prepove opravljanje dela v agenciji, mu v času prepovedi pripada 50% osnovne
plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal naloge direktorja agencije. Če se
direktorju ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto v
agenciji in to sprejme, mu v tem času pripada plača za to delovno mesto. Če
takšno ponudbo zavrne, pravice iz tega odstavka nima.
(7) Če se postopek zaradi kaznivega dejanja
iz prvega odstavka tega člena pred kazenskim sodiščem pravnomočno konča tako,
da ni podlage za razrešitev direktorja po tem zakonu, se z dnem pravnomočnosti
sodne odločbe odpravijo posledice ukrepa iz prvega odstavka tega člena.
117. člen
(delovanje agencije)
(1) Delovanje agencije mora biti neodvisno
od fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja
oziroma izvajajo elektronske komunikacijske storitve, ter mora biti do njih
nepristransko.
(2) Organizacijo in poslovanje agencije
ureja statut, ki ga izda direktor agencije in potrdi vlada.
(3) Za plače zaposlenih v agenciji veljajo
predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju, pri čemer obseg sredstev za
posebne projekte, ki terjajo povečan obseg dela, določi agencija v okviru
sredstev, ki so v ta namen na voljo na podlagi finančnega načrta v tekočem
letu.
(4) Direktor izdaja splošne akte in
priporočila o vseh vprašanjih s področja svojih pristojnosti ter odloča o
posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije. Pri tem pa lahko za odločanje v
posamičnih zadevah pooblasti osebo v agenciji, ki izpolnjuje pogoje za
odločanje v splošnem upravnem postopku.
(5) Agencija lahko s splošnim aktom
podrobneje uredi vprašanja, ki se pojavijo pri izvrševanju posameznih določb
tega zakona.
(6) Statut, priporočila iz tretjega
odstavka tega člena in splošne akte agencije, izdane za izvrševanje javnih
pooblastil, mora agencija objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na
svoji spletni strani.
118. člen
(postopek pred agencijo)
(1) Agencija vodi postopek ter izdaja
odločbe in druge posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek,
če s tem zakonom ni drugače določeno. Kadar ta zakon določa, da se odločba ali
drug posamični akt izda po javnem razpisu, izvede agencija pred uvedbo
upravnega postopka postopek javnega razpisa po tem zakonu.
(2) Odločba ali drug posamičen akt agencije
sta v upravnem postopku dokončna, če ta zakon ne določa drugače.
(3) Agencija sama opravlja upravno izvršbo
svojih izvršljivih odločb in lahko pri tem izreka ustrezne kazni in uporablja prisilne
ukrepe, ki so predpisani z zakonom o splošnem upravnem postopku. Upravno izvršbo denarnih obveznosti opravi
davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
119. člen
(sodno varstvo)
(1) Zoper dokončne odločbe ali druge
posamične akte agencije je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
(2) Tožba v upravnem sporu se vloži pri
Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani. V sporu odloča Upravno
sodišče na sedežu v Ljubljani.
(3) Postopki v zvezi s tožbami v upravnem
sporu po tem zakonu so hitri. Sodišče o njih odloča po tem zakonu prednostno,
kar velja tudi za pritožbeno sodišče.
120. člen
(pristojnosti in cilji agencije)
(1) Agencija izvaja vse naloge, ki so
določene s tem zakonom, na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi akti in
drugo veljavno zakonodajo.
(2) Agencija mora pri izvrševanju svojih
nalog sprejeti vse ukrepe, ki so potrebni za dosego ciljev iz četrtega, petega
in šestega odstavka tega člena, pri tem pa mora v okviru svojih pristojnosti
prispevati k uresničevanju usmeritev, ki so namenjene spodbujanju kulturne in
jezikovne raznolikosti ter tudi pluralnosti medijev.
(3) Ukrepi, ki jih sprejema agencija,
morajo biti čim bolj tehnološko nevtralni in sorazmerni ciljem, ki jih želi
agencija z njimi doseči. Pred sprejemom ukrepov je agencija zavezana opraviti
skrben pregled dejanskega stanja.
(4) Agencija pospešuje učinkovito
konkurenco pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij, elektronskih
komunikacijskih storitev in pripadajočih zmogljivosti ter storitev med drugim
tako, da zlasti:
1.
poskrbi, da uporabniki, vključno z uporabniki-invalidi,
v celoti izkoristijo ugodnosti v smislu izbire, cene in kakovosti;
2.
zagotovi, da v sektorju elektronskih
komunikacij ni izkrivljanja ali omejevanja konkurence;
3.
spodbuja učinkovito vlaganje v infrastrukturo
in podpira inovacije;
4.
spodbuja učinkovito uporabo radijskih frekvenc
in številskega prostora ter zagotovi njihovo učinkovito upravljanje.
(5) Agencija prispeva k razvoju notranjega
trga med drugim tako, da:
1.
odpravi preostale ovire pri zagotavljanju
elektronskih komunikacijskih omrežij, pripadajočih zmogljivosti in storitev ter
elektronskih komunikacijskih storitev na nivoju Evropske unije;
2.
spodbuja graditev in razvoj vseevropskih
omrežij, vzajemno delovanje vseevropskih storitev ter povezljivost med koncema;
3.
zagotavlja, da v podobnih okoliščinah ne pride
do diskriminacije pri obravnavanju fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo
elektronska komunikacijska omrežja oziroma izvajajo elektronske komunikacijske
storitve;
4.
sodeluje z drugimi pristojnimi regulativnimi
organi držav članic Evropske unije (v nadaljevanju: drugi regulativni organi)
in z Evropsko komisijo na transparenten način, da bi zagotovila razvoj enotne
prakse njihovega delovanja in enotne implementacije zakonodaje Evropske unije.
(6) Agencija podpira interese državljanov
Evropske unije med drugim tako, da zlasti:
1.
zagotovi, da imajo vsi državljani dostop do
univerzalne storitve;
2.
poskrbi za visoko raven varstva potrošnikov pri
njihovem poslovanju z dobavitelji, zlasti z zagotovitvijo možnosti preprostih
in ne predragih postopkov reševanja sporov preko institucije, ki je neodvisna
od vseh vpletenih strank;
3.
prispeva k zagotavljanju visoke ravni varstva
osebnih podatkov in zasebnosti;
4.
pospešuje zagotavljanje jasnih informacij,
zlasti tako, da zahtevajo preglednost tarif in pogojev za uporabo javnih
komunikacijskih storitev;
5.
obravnava potrebe posebnih družbenih skupin,
zlasti uporabnikov-invalidov;
6.
poskrbi za ohranjanje integritete in varnosti
javnih komunikacijskih omrežij.
(7) Agencija mora pri opravljanju svojih
nalog upoštevati priporočila Evropske komisije, izdana za uskladitev uporabe
določb direktiv iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. Če se agencija
odloči, da ne bo upoštevala priporočila, o tem obvesti Evropsko komisijo in
navede razloge za svoje stališče.
121. člen
(javnost dela agencije)
(1) Delovanje agencije je javno.
(2) V statutu mora agencija z namenom
izvajanja določbe prejšnjega odstavka podrobneje določiti:
1.
pravila postopka za zbiranje mnenj na podlagi
95. člena tega zakona, v katerem opredeli najmanj način in mesto objave aktov
iz prvega odstavka 95. člena tega zakona in rezultatov posvetovanja ter obliko
sprejemanja mnenj zainteresirane javnosti;
2.
način dostopa do podatkov in informacij, ki jih
je agencija dolžna objavljati in drugih javnih podatkov in informacij;
3.
obliko sodelovanja s predstavniki uporabniških
organizacij javnih komunikacijskih storitev in pomoč pri njihovem oblikovanju
in delovanju.
(3) Agencija je dolžna objavljati podatke
in informacije o:
1.
sklenjenih pogodbah o medomrežnem povezovanju
operaterjev s pomembno tržno močjo;
2.
vzorčnih ponudbah tistih operaterjev omrežij,
ki so jih dolžni oblikovati in objaviti;
3.
izračunih nadomestila in stroškov za
zagotavljanje univerzalne storitve;
4.
odločbah o pravicah uporabe radijskih frekvenc
in elementov oštevilčenja;
5.
prenosu pravice do uporabe radijskih frekvenc
in elementov oštevilčenja;
6.
javnih pozivih za pridobitev mnenj
zainteresirane javnosti na podlagi tega zakona;
7.
javnih razpisih, ki jih vodi agencija na
podlagi tega zakona.
(4) Ne glede na drug način objave mora
agencija podatke in informacije iz prejšnjega odstavka vedno objaviti tudi na
svojih spletnih straneh.
122. člen
(nadzor nad delom agencije)
(1) K programu dela in finančnemu načrtu agencije
daje soglasje vlada.
(2) Agencija mora voditi računovodstvo
ločeno po področjih svojega urejanja skladno z zakonom, ki ureja računovodstvo,
in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Računovodske izkaze in poslovno
poročilo agencije mora pregledati pooblaščeni revizor.
(3) Agencija mora vsako leto pripraviti
poročilo o delu in poslovno poročilo. Na obe poročili je treba pridobiti
soglasje vlade in z njima seznaniti Državni zbor Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: državni zbor).
(4) Agencija poročilo o delu objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Ministrstvo, pristojno za upravo,
izvaja nadzor nad izvajanjem predpisov o upravnem postopku.
123. člen
(sodelovanje agencije in drugih pristojnih
državnih organov)
Kadar so za določeno področje, za katerega
je na podlagi tega zakona pristojna agencija, pristojni tudi drugi državni
organi, morajo agencija in pristojni drugi državni organi med seboj sodelovati
in se posvetovati.
124. člen
(sodelovanje agencije z organom,
pristojnim za varstvo konkurence)
(1) Agencija in organ, pristojen za varstvo
konkurence, sta si dolžna izmenjavati podatke in informacije, ki jih
potrebujeta za izvrševanje svojih pristojnosti. Pri tem morata ohraniti stopnjo
njihove zaupnosti.
(2) Podatki in informacije iz prejšnjega
odstavka morajo biti omejeni le na to, kar je primerno in sorazmerno namenu,
zaradi katerega pride do njihove izmenjave.
(3) Pri izvajanju analiz upoštevnih trgov
in določanju pomembne tržne moči po tem zakonu agencija sodeluje z organom,
pristojnim za varstvo konkurence, kar pa ne posega v njeno izključno
pristojnost sprejemanja odločitev na tem področju.
125. člen
(sodelovanje agencije z drugimi
regulativnimi organi in Evropsko komisijo)
(1) Agencija mora sodelovati z drugimi
regulativnimi organi in Evropsko komisijo in se mora z njimi posvetovati
predvsem glede ukrepov, ki jih želi uporabiti za izboljšanje delovanja trga
elektronskih komunikacij.
(2) Agencija se je dolžna posvetovati z
drugimi regulativnimi organi in Evropsko komisijo pred sprejetjem ukrepa, ki se
nanaša na določitev trga ali postopek tržne analize ali naložitev, spremembo
ali preklic določenih obveznosti in bi lahko vplival na trgovinsko menjavo med
državami članicami Evropske unije. V ta namen mora poleg posvetovanja na
podlagi 95. člena tega zakona obrazloženi ukrep sporočiti hkrati drugim
regulativnim organom in Evropski komisiji ter določiti rok, v katerem ji lahko
le-ti sporočijo svoje pripombe. Ta rok mora biti enak roku za posvetovanje na
podlagi 95. člena in ne sme biti krajši od 30 dni. Agencija mora posvetovanje
na podlagi 95. člena tega zakona uvesti vsaj 15 dni preden obrazložen ukrep
sporoči drugim regulativnim organom in Evropski komisiji, ki jim posreduje tudi
pridobljena mnenja in pripombe javnosti. Agencija sme iz razlogov varstva
konkurence ali pravic uporabnikov posvetovanje na podlagi 95. člena tega zakona
uvesti najkasneje takrat, ko obrazložen ukrep sporoči drugim regulativnim
organom in Evropski komisiji, kar mora obrazložiti.
(3) Agencija lahko po izteku roka iz
prejšnjega odstavka sprejme predlagani ukrep, pri tem pa mora v največji možni
meri upoštevati pripombe, prejete od drugih regulativnih organov urejanja in
Evropske komisije. Sprejeti ukrep mora nemudoma poslati Evropski komisiji.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
mora agencija za dodatnih 60 dni odložiti sprejetje predlaganega ukrepa iz
drugega odstavka tega člena, ki se nanaša na določitev ustreznega trga, ki ga
ne vsebuje priporočilo Evropske komisije, ali na določitev operaterja s
pomembno tržno močjo, če Evropska komisija v roku iz drugega odstavka sporoči,
da bi takšen ukrep, kot je predlagan, oviral delovanje enotnega trga ali da
resno dvomi o njegovi združljivosti z veljavno zakonodajo Evropske skupnosti.
(5) Če Evropska komisija v roku iz
prejšnjega odstavka ne odloči, da agencija ne sme sprejeti predlaganega ukrepa,
in hkrati ne predlaga njegove spremembe, agencija lahko predlagani ukrep
sprejme in ga sporoči Evropski komisiji in drugim organom urejanja,
(6) Če je to potrebno zaradi takojšnega
varstva konkurence ali pravic uporabnikov, lahko agencija izjemoma brez
posvetovanja v skladu z drugim oziroma s četrtim odstavkom tega člena sprejme
začasni ukrep, ki pa mora biti sorazmeren s cilji, ki jih želi doseči. Agencija
mora začasni ukrep, skupaj z vsemi razlogi za njegovo sprejetje, nemudoma
poslati drugim regulativnim organom in Evropski komisiji.
(7) Če želi agencija začasni ukrep iz
prejšnjega odstavka spremeniti v stalnega ali podaljšati njegovo veljavnost,
mora upoštevati drugi oziroma četrti odstavek tega člena.
126. člen
(zbiranje in dajanje podatkov in
informacij)
(1) Vse fizične in pravne osebe, ki
zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma izvajajo elektronske
komunikacijske storitve, so dolžne dati agenciji na podlagi njene pisne zahteve
na voljo vse informacije, s katerimi razpolagajo, vključno s finančnimi
podatki, ki jih agencija zahteva za izvrševanje svojih pristojnosti, predvsem
za:
1.
sistematično ali posamično preverjanje
izpolnjevanja zahtev, povezanih s prispevki za financiranje univerzalne
storitve ali plačil na podlagi obvestila, za uporabo radijskih frekvenc, za
uporabo številk oziroma plačil za učinkovito rabo omejene naravne dobrine;
2.
posamično preverjanje izpolnjevanja določb tega
zakona ali posamičnih aktov agencije, če je bilo vloženo pravno sredstvo ali če
agencija iz drugih razlogov sumi, da se določbe ne izpolnjujejo, ali če
agencija na lastno pobudo preverja izpolnjevanje določb tega zakona ali
posamičnih aktov agencije;
3.
postopke za vloge ali presojo vlog za dodelitev
pravic uporabe omejenih dobrin na podlagi tega zakona;
4.
objavo primerjalnih pregledov kakovosti in cen
storitev v korist potrošnikov;
5.
jasno opredeljene statistične namene;
6.
tržno analizo.
(2) Zahtevane informacije morajo biti
sorazmerne namenu, za katerega bodo uporabljene. Agencija mora v zahtevi
navesti namen uporabe zahtevanih informacij.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena
morajo agenciji predložiti informacije brezplačno ter v obsegu in roku,
določenem v zahtevi agencije.
(4) Agencija mora Evropski komisiji na
njeno utemeljeno zahtevo poslati informacije, ki jih Evropska komisija
potrebuje za izvajanje svojih nalog in so sorazmerne izvrševanju teh nalog. Če
je agencija zahtevane informacije predhodno pridobila od določene osebe iz prvega
odstavka tega člena, mora to osebo pred izročitvijo teh informacij o tem
obvestiti in ji obrazložiti, da Evropska komisija lahko te informacije
posreduje tudi drugim regulativnim organom. Če ta oseba utemeljeno nasprotuje,
da bodo ti podatki in informacije posredovani drugim organom urejanja, mora
agencija o tem obvestiti Evropsko komisijo.
(5) Agencija lahko da informacije,
pridobljene od oseb iz prvega odstavka, na voljo drugim regulativnim organom na
njihovo utemeljeno zahtevo.
(6) Pri posredovanju oziroma uporabi
zaupnih informacij mora agencija poskrbeti, da se ohrani stopnjo njihove
zaupnosti. Zaupne informacije, ki jih agencija pridobi od drugega regulatorja,
lahko uporabi le za namen, za katerega jih je zahtevala.
(7) Če agencija meni, da bi pripomogla k
odprtosti in konkurenčnosti trga, lahko določene podatke in informacije objavi.
Pri tem mora s splošnim aktom podrobneje določiti načine dostopa do takih
objav.
127. člen
(uradne evidence)
(1) Agencija vodi uradne evidence:
1.
operaterjev,
2.
imetnikov odločb o dodelitvi radijskih
frekvenc,
3.
imetnikov odločb o dodelitvi elementov
oštevilčenja.
(2) Uradne evidence iz prejšnjega odstavka
vodi agencija kot med seboj povezano informatizirano bazo.
(3) V uradni evidenci operaterjev agencija
vodi naslednje podatke:
1.
ime, naslov, davčna številka za fizične osebe;
2.
firma, sedež, matična številka, registrska
številka za pravne osebe;
3.
o obvestilu, o javnem komunikacijskem omrežju
oziroma javni komunikacijski storitvi;
4.
o datumu začetka, spremembe ali prenehanja
zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih
komunikacijskih storitev;
5.
o odločbi o ugotovitvi, da gre za operaterja s
pomembno tržno močjo;
6.
o poravnavanju obveznosti operaterjev, ki
izvirajo iz tega zakona;
7.
o kaznovanju zaradi kršitev določil tega
zakona.
(4) V uradni evidenci imetnikov odločb o
dodelitvi radijskih frekvenc agencija vodi naslednje podatke:
1.
ime, naslov, davčna številka za fizične osebe;
2.
firma, sedež, matična številka, registrska
številka za pravne osebe;
3.
o odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, o
elektronskem komunikacijskem omrežju, oziroma elektronski komunikacijski
storitvi, za katere se uporablja dodeljene radijske frekvence, datum prenehanja
veljavnosti te odločbe ter drugi podatki iz te odločbe;
4.
o poravnavanju obveznosti imetnika odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc, ki izvirajo iz tega zakona;
5.
o kaznovanju imetnika odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc zaradi kršitev določil tega zakona.
(5) V uradni evidenci imetnikov odločb o
dodelitvi elementov oštevilčenja agencija vodi naslednje podatke:
1.
ime, naslov, davčna številka za fizične osebe;
2.
firma, sedež, matična številka, registrska
številka za pravne osebe;
3.
o odločbi o dodelitvi elementov oštevilčenja, o
elektronskem komunikacijskem omrežju oziroma elektronski komunikacijski
storitvi, za katere se uporablja dodeljene elemente oštevilčenja, datum
prenehanja veljavnosti te odločbe ter drugi podatki iz te odločbe;
4.
o poravnavanju obveznosti imetnika imetnikov
odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja, ki izvirajo iz tega zakona;
5.
o kaznovanju imetnikov odločb o dodelitvi elementov
oštevilčenja zaradi kršitev določil tega zakona.
(6) V tem členu navedene podatke lahko
agencija pridobiva tudi iz uradnih evidenc drugih državnih organov in z
neposredno računalniško oziroma elektronsko povezavo.
(7) Podatke iz tretjega odstavka tega člena
agencija vodi, dokler operater zagotavlja javna komunikacijska omrežja oziroma
izvaja javne komunikacijske storitve na podlagi tega zakona, nato pa jih hrani
trajno. Podatke iz četrtega in petega odstavka tega člena pa agencija vodi ves
čas, dokler ima fizična ali pravna oseba pravico uporabljati radijske frekvence
oziroma uporabljati številke, nato pa jih hrani trajno.
128. člen
(financiranje agencije)
Agencija se financira s prihodki od plačil,
ki so določena s tem zakonom ter z drugimi zakoni s področij njenega delovanja.
XIII. REŠEVANJE SPOROV
129. člen
(reševanje sporov)
(1) Agencija rešuje spore med subjekti na
trgu elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji, kakršni so spori med
fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska
omrežja oziroma storitve (medoperaterski spori), ter spori med fizičnimi in
pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma
storitve, in uporabniki (uporabniški spori), če se spori nanašajo na pravice in
obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi in
splošni akti, kar pa ne posega v morebitno sodno pristojnost.
(2) Agencija si prizadeva rešiti spor
najprej z uvedbo posredovalnega postopka iz 130. člena tega zakona.
(3) Če katera od strank nasprotuje
posredovanju agencije ali to ne pripelje do poravnave oziroma sporazuma med strankami ter o zadevi ni bil sprožen sodni postopek, agencija na predlog katere koli stranke ali
po uradni dolžnosti v primeru iz 9. člena tega zakona nadaljuje postopek
reševanja spora in o sporu odloči z odločbo.
(4) V postopku reševanja sporov s strani
agencije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek,
kadar s tem zakonom ni drugače določeno.
(5) Če katerakoli stranka med postopkom
reševanja spora pred agencijo o isti zadevi začne pravdo pred pristojnim
sodiščem, se postopek reševanja spora pred agencijo ustavi.
(6) Agencija izda odločbo v najkrajšem
možnem času, vendar najpozneje v štirih mesecih od uvedbe postopka reševanja medoperaterskega
spora, in v dveh mesecih od uvedbe tega postopka v uporabniških sporih.
(7) Agencija mora odločiti na podlagi
zakona, podzakonskih predpisov in splošnih aktov ter skladno s cilji, ki jih na
podlagi 120. člena tega zakona zasleduje na trgu, zlasti glede
zagotavljanja učinkovite konkurence in zaščite interesov uporabnikov. V
postopku reševanja sporov morajo stranke polno sodelovati z agencijo. Fizične
in pravne osebe, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma
storitve, so v skladu s 126. členom tega zakona dolžne agenciji na njeno
pisno zahtevo dati na voljo vse potrebne informacije, s katerimi razpolagajo.
(8) Agencija mora odločbe, ki se nanašajo
na medoperaterske spore, javno objaviti v obliki, ki upošteva prepoved objave
poslovnih skrivnosti strank, razen če stranke predlagajo objavo svojih
poslovnih skrivnosti. Agencija na svojih spletnih straneh objavlja tudi
informacije o uporabniških sporih, ki jih obravnava, pri tem pa ne sme objaviti
osebnih podatkov ali poslovnih skrivnosti.
(9) V sporu med subjekti na trgu
elektronskih komunikacij, ki nastane v različnih državah članicah Evropske
unije in za katerega so poleg agencije pristojni še eden ali več drugih
regulativnih organov, mora agencija uskladiti prizadevanja za njegovo rešitev
skupaj z njimi in skladno s cilji, ki jih pristojni organi na trgu zasledujejo.
Če je bil spor predložen v reševanje agenciji in po uskladitvi z drugimi
pristojnimi organi urejanja, se smiselno uporabljajo določbe prejšnjih
odstavkov tega člena.
130. člen
(posredovanje)
(1) Agencija po preučitvi predloga za
rešitev spora uvede posredovalni postopek, katerega namen je, da se stranki
medsebojno poravnata s sporazumom.
(2) Agencija v osmih dneh od prejema
predloga za rešitev spora s strani ene od sprtih strani ali v primeru
9. člena tudi po uradni dolžnosti pisno obvesti sprti strani o uvedbi
posredovalnega postopka in pogojih za reševanje spora z odločbo agencije iz
tretjega odstavka prejšnjega člena, če do sporazuma ne pride.
(3) Agencija ima v posredovalnem postopku
vlogo posrednika in vodi celoten postopek tako, da upošteva načela
nepristranskosti, enakosti, pravičnosti in zaupnosti ter cilje, ki jih
zasleduje skladno s 120. členom tega zakona.
(4) Če agencija uporabniku, ki je vlagatelj
zahteve za rešitev uporabniškega spora, predloži predlog sporazumne rešitve, ki
ga je pripravila fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja elektronska
komunikacijska omrežja in storitve, in s katerim ta v celoti ugodi zahtevku uporabnika,
vlagatelj pa na ta predlog v za to določenem roku ne odgovori, se šteje, da se
strinja s ponujeno rešitvijo in je umaknil zahtevek. Agencija mora v
predloženem predlogu sporazumne rešitve vlagatelja zahteve za rešitev spora
opozoriti na posledice, če ne odgovori v roku, določenem v predloženem
predlogu.
(5) Posredovalni postopek je zaupne narave,
kar je dolžan spoštovati vsakdo, kdor v njem kakor koli sodeluje.
(6) Agencija lahko pravila posredovanja
natančneje opredeli v splošnem aktu.
131. člen
(črtan)
132. člen
(črtan)
133. člen
(črtan)
134. člen
(črtan)
135. člen
(črtan)
136. člen
(črtan)
137. člen
(črtan)
138. člen
(črtan)
139. člen
(črtan)
140. člen
(črtan)
XIV. NADZOR IN ODLOČANJE O PREKRŠKIH
141. člen
(pristojnost za nadzor)
(1) Agencija nadzira izvajanje določb tega
zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter splošnih aktov, razen v
primerih, ki spadajo v pristojnost inšpektorjev na podlagi šestega odstavka
7. člena, 83.a člena, drugega odstavka 88. člena in 100. člena
tega zakona ali v pristojnost informacijskega pooblaščenca na podlagi drugega
odstavka 112. člena tega zakona. Agencija opravlja tudi nadzor nad
izvajanjem vseh posamičnih aktov oziroma ukrepov, ki jih sprejema na podlagi
tega zakona ter na njegovi podlagi sprejetih predpisov in splošnih aktov.
(2) Agencija nadzira tudi izvajanje določb
predpisov Evropske skupnosti s področja elektronskih komunikacij, ki imajo
neposredni učinek v pravnem redu Republike Slovenije, če določajo nadzor in
sankcioniranje na ravni držav članic.
142. člen
(sodelovanje med organi nadzora)
Agencija, pristojni inšpektorji in
informacijski pooblaščenec so dolžni sodelovati in se obveščati o izvedenih
ukrepih nadzora, drug drugemu zagotavljati podatke, potrebne za izvajanje
nadzora, in medsebojno strokovno sodelovati. Agencija lahko opravlja tudi
posamezna strokovna dela iz pristojnosti in na zahtevo inšpektorja.
143. člen
(postopek nadzora)
(1) V postopku nadzora po tem zakonu se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, če s tem zakonom ni
drugače določeno.
(2) Če izvaja nadzor informacijski
pooblaščenec, se v postopku nadzora uporabljajo tudi določbe zakona, ki ureja
varstvo osebnih podatkov.
144. člen
(postopek nadzora fizičnih oziroma pravnih
oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve)
(1) Če agencija pri nadzoru fizičnih
oziroma pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja
oziroma storitve, ugotovi nepravilnosti pri izvajanju določb tega zakona ter na
njegovi podlagi izdanih predpisov, splošnih aktov in posamičnih aktov oziroma
ukrepov, ki jih sama sprejema, te osebe o tem pisno obvesti in jim da primerno
možnost, da se o zadevi izrečejo ali nepravilnosti tudi same odpravijo v roku,
ki ga določi agencija. Postavljeni rok je lahko krajši od 30 dni, če gre za
ponavljajoče se kršitve ali če se zadevna fizična ali pravna oseba s tem
strinja.
(2) Če fizična oziroma pravna oseba ne
odpravi nepravilnosti v postavljenem roku iz prejšnjega odstavka, agencija kot
organ nadzora z odločbo sprejme primerne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev
odprave nepravilnosti.
(3) Odločba, izdana v postopku nadzora, ki
vsebuje ukrepe za odpravo nepravilnosti z razlogi zanje, mora biti odposlana
osebi iz prejšnjega odstavka v sedmih dneh po izdaji, vsebovati pa mora tudi
razumen rok za izpolnitev naloženih ukrepov.
(4) V primeru kršitev 23. člena in 1. in 2. točke prvega odstavka 126. člena tega zakona se ne uporabljajo določbe prvega in
drugega odstavka tega člena.
(5) Če ukrepi iz drugega odstavka tega
člena v določenem roku niso bili izpolnjeni, lahko agencija ob resnih in
ponavljajočih se kršitvah osebi iz prvega odstavka tega člena z odločbo prepove
nadaljnje zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev ali
pa začasno ali trajno odvzame pravico uporabe radijskih frekvenc ali elementov
oštevilčenja.
(6) Ne glede na določbe prvega, drugega in
petega odstavka tega člena lahko agencija, če ima dokaze o kršitvi, ki pomeni
takojšnjo in resno grožnjo za javni red, javno varnost ali življenje in zdravje
ljudi ali bo povzročila resne gospodarske ali obratovalne težave drugim
izvajalcem ali uporabnikom elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev,
sprejme nujne začasne ukrepe za odpravo tega stanja pred sprejetjem končne
odločbe in ne da bi prej določila rok za odpravo nepravilnosti ali dala možnost
izreči se o zadevi. V tem primeru dobi zadevna fizična ali pravna oseba, ki
zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, možnost, da se
o zadevi izreče in predlaga rešitev, šele po sprejetju nujnih začasnih ukrepov.
145. člen
(pooblaščene osebe agencije)
(1) Naloge nadzora agencije na podlagi tega
poglavja opravljajo osebe, ki so zaposlene na agenciji in imajo za to
pooblastilo ministra (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene osebe agencije).
(2) Pooblastilo za opravljanje nalog
nadzora se izkazuje s službeno izkaznico in značko, ki ju izda minister.
(3) Pooblaščene osebe agencije morajo
izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja inšpektorski nadzor za
inšpektorje.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega člena
samostojno opravljajo naloge nadzora po tem zakonu, vodijo upravni postopek ter
izdajajo odločbe in sklepe v upravnem postopku. Za ostala pooblastila,
pristojnosti, postopek in ukrepanje se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki
ureja inšpekcijski nadzor.
146. člen
(pravna sredstva)
(1) Odločba agencije in informacijskega
pooblaščenca, izdana v postopku nadzora na podlagi tega zakona, je v upravnem
postopku dokončna. Zoper odločbo se lahko vloži tožba v upravnem sporu.
(2) Zoper odločbo, izdano v postopku
nadzora po tem zakonu s strani pristojnih inšpektorjev, je v 15 dneh od njene
vročitve dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo. Pritožba ne zadrži njene
izvršitve.
(3) Tožba v upravnem sporu zoper dokončno
odločbo, izdano v postopku nadzora po tem zakonu, se vloži na sedežu Upravnega
sodišča Republike Slovenije.
(4) Sodišče prve stopnje in pritožbeno
sodišče o tožbah v upravnem sporu po tem zakonu odločata prednostno.
147. člen
(prekrškovni organi)
(1) Agencija, informacijski pooblaščenec in
inšpektorat, pristojen za elektronske komunikacije, odločajo o prekrških za
kršitve tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov kot prekrškovni
organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, vsak na svojem področju, ki ga
nadzorujejo.
(2) Prekrškovni organ lahko za prekrške iz
tega zakona izreče globo v znesku, višjem od najnižje predpisane mere za
posamezni prekršek.
(3) Za nadzor pooblaščene osebe agencije in
inšpektorji so hkrati tudi pooblaščene uradne osebe, ki vodijo postopek prekrškovnega
organa in v njem odločajo, vse pod pogoji in skladno z zakonom, ki ureja
prekrške.
XV. SVET ZA ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE REPUBLIKE SLOVENIJE
148. člen
(Svet za elektronske komunikacije)
(1) Svet za elektronske komunikacije (v
nadaljnjem besedilu: svet) je organ za spremljanje in svetovanje pri usmerjanju
razvoja elektronskih komunikacij in pri varstvu interesov potrošnikov na
področju elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji.
(2) Svet ima 11 članov, ki jih za dobo pet
let imenuje Državni zbor. Pri tem štiri člane imenuje izmed predstavnikov
nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva interesov potrošnikov,
od tega vsaj enega predstavnika invalidskih organizacij in vsaj enega
predstavnika izobraževalnih institucij, preostalih sedem članov pa izmed
različnih strokovnjakov s področja elektronskih komunikacij.
(3) Predsednika oziroma predsednico (v
nadaljnjem besedilu: predsednik sveta) in namestnika oziroma namestnico
predsednika sveta imenujejo člani sveta izmed sebe.
(4) Člani sveta ne smejo biti:
1.
člani oziroma članice vodstev političnih
strank,
2.
poslanci oziroma poslanke v državnem zboru,
3.
državni funkcionarji oziroma funkcionarke (v
nadaljnjem besedilu: funkcionarji) ali funkcionarji samoupravnih lokalnih
skupnosti,
4.
javni uslužbenci v državnih organih,
5.
osebe, ki so zaposlene pri operaterju oziroma
so člani nadzornega sveta ali upravnega odbora organizacije, ki opravlja
dejavnost s področja urejanja iz pristojnosti agencije, oziroma imajo
lastninske deleže v organizacijah, ki opravljajo dejavnost, ki je neposredno
predmet urejanja iz pristojnosti agencije, ali v organizacijah, ki imajo
lastninski delež v takih organizacijah,
6.
osebe, katerih zakonec, zunajzakonski partner
ali partner v skladu z zakonom, ki ureja istospolno partnersko skupnost, ter
sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena je član nadzornega sveta ali
upravnega odbora organizacije, ki opravlja dejavnost s področja urejanja iz
pristojnosti agencije, oziroma ima lastninske deleže v organizaciji, ki
opravlja dejavnost, ki je neposredno predmet urejanja iz pristojnosti agencije,
ali v organizaciji, ki ima lastninski delež v taki organizaciji..
(5) Člani sveta imajo pravico do povračila
stroškov in do nagrade za svoje delo. Višino nagrade določi državni zbor.
Sredstva, pogoje za delo in informiranje sveta zagotovi agencija.
149. člen
(delovanje sveta)
(1) Svet sprejme svoj poslovnik.
(2) Svet se mora sestati na seji najmanj
dvakrat letno. Seja se skliče, če direktor agencije ali vsaj štirje člani pisno
zahtevajo sklic. Predsednik sveta pa lahko kadarkoli skliče sejo.
(3) Sejam sveta lahko prisostvujeta
direktor agencije oziroma njegovi pooblaščenci in minister oziroma državni
funkcionar, odgovoren za elektronske komunikacije.
(4) Seja sveta je sklepčna, če je prisotnih
več kot polovica članov. Sklepe se sprejema z navadno večino prisotnih članov.
V primeru neodločenega izida glasovanja se predlog zavrne.
150. člen
(naloge sveta)
(1) Svet daje mnenja, priporočila in
predloge glede zadev na področju elektronskih komunikacij in glede uporabe
določb tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov ter
spremlja delovanje agencije.
(2) Svet sme zahtevati informacije, razen
osebnih podatkov, od agencije, državnih organov in drugih akterjev na področju
elektronskih komunikacij.
(3) Mnenja, priporočila in predloge iz
prvega odstavka tega člena objavi agencija na svojih spletnih straneh.
XVI. KAZENSKE DOLOČBE
151. člen
(prekrški)
(1) Z globo do pet odstotkov letnega
prometa, ustvarjenega na trgu javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih
komunikacijskih storitev v predhodnem poslovnem letu, se za prekršek kaznuje
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če:
1.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z
zagotavljanjem preglednosti ali ne ravna v skladu z objavljeno vzorčno ponudbo
za medomrežno povezovanje oziroma operaterski dostop (23. člen);
2.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z
zagotavljanjem enakega obravnavanja (24. člen);
3.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z
ločitvijo računovodskih evidenc (25. člen);
4.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z
dopustitvijo operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in
njihove uporabe (26. člen);
5.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih s
cenovnim nadzorom ali stroškovnim računovodstvom (27. člen);
6.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih s
funkcionalno ločitvijo (27.a člen);
7.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z
regulacijo storitev (28. člen);
8.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z zagotavljanjem
minimalnega nabora zakupljenih vodov (29. člen);
9.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z
zagotavljanjem izbire ali predizbire izvajalca javnih komunikacijskih storitev
(30. člen);
10.
kopiči radijske frekvence z namenom omejevanja
konkurence na trgu (52.a člen).
(2) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov
se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka..
152. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 50.000 do 400.000 eurov
se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1.
pisno ne obvesti agencije pred začetkom,
spremembo ali prenehanjem zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma
izvajanja javnih komunikacijskih storitev (prvi in osmi odstavek 5. člena);
2.
ne gradi ali ne načrtuje elektronskih
komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v skladu s 7. členom
oziroma 7.a členom tega zakona;
3.
ne izvrši odločbe agencije (tretji odstavek 8.
člena);
4.
ne uresničuje pravice skupne uporabe v skladu s
petim odstavkom 8. člena tega zakona;
5.
se ne pogaja o medomrežnem povezovanju (prvi
odstavek 9. člena);
6.
ne varuje zaupnosti podatkov (tretji odstavek
9. člena);
7.
ne izvrši odločbe agencije (peti odstavek 9.
člena);
8.
ne zagotavlja elektronskih komunikacijskih
omrežij oziroma ne izvaja elektronskih komunikacijskih storitev v pravno
samostojni družbi ali ne vodi ločenih računovodskih evidenc za aktivnosti,
povezane z izvajanjem oziroma zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih
storitev ali omrežij (10. člen);
9.
zagotavlja univerzalni imenik oziroma
univerzalno imeniško službo in različno obravnava podatke, ki jih dobi od
različnih izvajalcev javno dostopne telefonske storitve (četrti odstavek 12.
člena);
10.
ne zagotavlja univerzalne storitve, ki ji je
bila naložena z odločbo agencije (tretji odstavek 13. člena);
11.
cene storitev, ki jih izvaja kot univerzalno
storitev, niso enake na celotnem ozemlju Republike Slovenije (drugi odstavek
14. člena);
12.
cen in splošnih pogojev ni določila v skladu s
četrtim odstavkom 14. člena tega zakona;
13.
ne spoštuje odločbe agencije (tretji in peti
odstavek 14. člena);
14.
izmerjene vrednosti parametrov kakovosti
univerzalne storitve, ki jo izvaja, najmanj trikrat zaporedoma ne dosežejo
mejnih vrednosti (sedmi odstavek 15. člena);
15.
svojega prispevka ne plača izvajalcu
univerzalne storitve v roku in višini, ki ju z odločbo določi agencija (tretji
odstavek 17. člena);
16.
v roku, ki je določen s tem zakonom, ne obvesti
agencije o prihodkih iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma
izvajanja javnih komunikacijskih storitev (četrti odstavek 17. člena);
17.
ovira agencijo pri pregledu podatkov in oceni
prihodkov (peti odstavek 17. člena);
18.
ne obvesti agencije v skladu s prvim odstavkom
27.b člena tega zakona;
19.
uporablja radijske frekvence brez veljavne
odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc (prvi odstavek 35. člena);
20.
ne uporablja radijskih frekvenc v skladu s
tretjim odstavkom 36.a člena tega zakona;
21.
ne deluje v skladu z odločbo o dodelitvi
radijskih frekvenc ali ne izpolnjuje pogojev, določenih v odločbi o dodelitvi
radijskih frekvenc (48. in 49. člen);
22.
pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji
ali zunaj Republike Slovenije ne deluje v skladu z odločbo, izdano na podlagi
skupnega izbirnega postopka, ki so ga izvedle pristojne institucije Evropske
skupnosti na podlagi predpisa Evropske skupnosti (tretji odstavek 48. člena in
9. točka 49. člena);
23.
je imetnik odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc in brez predhodnega soglasja agencije prenese pravico do uporabe teh
radijskih frekvenc (52. člen);
24.
uporablja elemente oštevilčenja brez veljavne
odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja (60. člen);
25.
dodeljene številke na podlagi pravnega posla
dodeljuje v uporabo izvajalcem storitev in pri tem zaračuna več kot le dejanske
stroške (sedmi odstavek 62. člena);
26.
imetnik odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja brez predhodnega soglasja agencije prenese pravico do uporabe teh
elementov oštevilčenja (prvi odstavek 66. člena);
27.
svojim naročnikom ne omogoči prenosljivosti
številk (prvi odstavek 71. člena);
28.
prenos številke drugemu operaterju naročniku
zaračuna v nasprotju s tretjim odstavkom 71. člena tega zakona;
29.
cene medomrežnega povezovanja niso stroškovno
naravnane (četrti odstavek 71. člena);
30.
svojim uporabnikom ne omogoči brezplačnega
dostopa do številk za klic v sili (prvi odstavek 72. člena);
31.
ne omogoči uporabnikom‑invalidom klicev v sili
z uporabo govornih in znakovnih jezikov ter drugih oblik negovorjenih jezikov
na način in v obsegu, kot je to tehnično mogoče (drugi odstavek 72. člena);
32.
v skladu s tehničnimi zmožnostmi pristojnim
organom ne pošlje podatkov o številki in lokaciji kličočega (tretji odstavek
72. člena);
33.
ne obvešča uporabnikov v skladu s četrtim
odstavkom 72. člena tega zakona;
34.
ne pošlje podatkov organu, pristojnemu za
geodetske zadeve, skladno s četrtim odstavkom 83. člena tega zakona;
35.
v skladu s predpisi ne objavi preglednih
podatkov o veljavnih cenah in tarifah ter splošnih pogojev dostopa do javnih
komunikacijskih storitev in uporabe teh storitev (84. člen);
36.
ne obvesti uporabnikov in agencije v skladu z
drugim odstavkom 93. člena tega zakona;
37.
omeji dostop do svojih storitev oziroma
naročnika odklopi ter prekine naročniško pogodbo iz razlogov, ki niso določeni
v njenih splošnih pogojih (prvi odstavek 94. člena);
38.
ukrep, ki ga izvede, ni določen v splošnih
pogojih oziroma ni sorazmeren s kršitvami ali je diskriminacijski (prvi
odstavek 94. člena);
39.
ne opozori uporabnika v skladu z drugim
odstavkom 94. člena tega zakona;
40.
zaradi neplačevanja računov izvede ukrep iz
tretjega odstavka 94. člena tega zakona brez vnaprejšnjega obvestila;
41.
izvede ukrep, čeprav je naročnik ravnal v
skladu s četrtim odstavkom 94. člena tega zakona;
42.
ne odklopi uporabnika le od neplačane ali
premalo plačane storitve, pa je tak odklop tehnično izvedljiv (peti odstavek
94. člena);
43.
ne sprejme ustreznih tehničnih in
organizacijskih ukrepov za primer izpada omrežja, vojnega ali izrednega stanja
ter naravnih in drugih nesreč oziroma teh ukrepov ne izvaja ves čas trajanja okoliščin,
zaradi katerih so bili sprejeti, razen če je bilo to nemogoče zaradi višje sile
(prvi odstavek 96. člena);
44.
ne zagotavlja neprekinjenega dostopa do
številke za klic v sili in uporabe te številke (drugi odstavek 96. člena);
45.
ne prilagodi svojega omrežja tako, da omogoča
funkcijo prednosti (prvi odstavek 97. člena);
46.
v vojnem ali izrednem stanju, ob naravnih in
drugih nesrečah ali ob katastrofalnem izpadu omrežja ne izvede drugih ukrepov
oziroma omejitev ali prekinitev delovanja skladno s sklepom vlade (tretji
odstavek 97. člena);
47.
s sklepom ne določi svojih zaposlenih, ki
morajo med stavko omogočiti nemoteno izvajanje univerzalne storitve oziroma
obveznosti, ki jih ima operater ob izrednih stanjih (98. člen);
48.
tehnično in organizacijsko ne ukrepa tako, da
zagotovi varnost svojega omrežja in svojih storitev (prvi odstavek 102. člena);
49.
ne sprejme takih ukrepov, ki zagotovijo raven
varnosti in zaščite, ki je sorazmerna s pričakovanimi tveganji in stroški ter v
skladu s tehničnim in tehnološkim razvojem (drugi odstavek 102. člena);
50.
ne opozori uporabnikov na posebna tveganja za
varnost omrežja ali storitev takoj, ko za tveganje izve, ali jih ne obvesti o
vseh mogočih sredstvih za odpravo tveganja in verjetnih stroških ali
uporabnikom ne omogoči hitrega in učinkovitega dostopa do zaščitnih ukrepov
(tretji odstavek 102. člena);
51.
ne varuje zaupnosti elektronskih komunikacij v
skladu z drugim odstavkom 103. člena tega zakona;
52.
sebi ali komu drugemu pridobi podatke o
vsebini, dejstvih in okoliščinah prenesenih sporočil, ki presegajo najmanjšo
potrebno mero, nujno potrebno za izvajanje določenih elektronskih storitev,
oziroma teh podatkov ne uporablja samo za izvajanje teh storitev ter
uresničevanje pogodbenih obveznosti v zvezi z njimi (tretji odstavek 103.
člena);
53.
ne seznani naročnika ali uporabnika v skladu s
četrtim in šestim odstavkom 103. člena tega zakona;
54.
nadzoruje oziroma prestreza komunikacije, kadar
to ni izrecno dovoljeno s tem zakonom (peti odstavek 103. člena);
55.
jasno in razumljivo ne obvesti uporabnika o upravljavcu
in namenu obdelave podatkov in mu hkrati ne omogoči, da zavrne tako obdelavo
ali izrazi soglasje (osmi odstavek 103. člena);
56.
podatkov o prometu po končani zvezi ne izbriše
ali ne naredi tako, da postanejo brezosebni (prvi odstavek 104. člena);
57.
ne pridobi naročnikovega oziroma uporabnikovega
predhodnega soglasja v skladu s tretjim odstavkom 104. člena tega zakona;
58.
podatke o prometu namesto oseb, ki so pod
njenim nadzorom, obdeluje kdo drug (peti odstavek 104. člena);
59.
ne ravna v skladu s šestim odstavkom 104. člena
tega zakona;
60.
ne hrani dokumentacije, ugotovitev in zahtev
oziroma podatkov na način in pod pogoji iz 107.c člena tega zakona ali ne
zagotavlja neizbrisne registracije izvedenih ukrepov in posegov v skladu s
107.č členom tega zakona (četrti odstavek 104.a člena);
61.
ne pošlje zahtevanih podatkov, kot določa zakon
(šesti odstavek 104.a člena);
62.
ne obdeluje lokacijskih podatkov v skladu s
prvim odstavkom 106. člena tega zakona;
63.
uporabniku ali naročniku krši pravico do
začasne zavrnitve obdelave podatkov iz tretjega odstavka 106. člena tega
zakona;
64.
lokacijske podatke namesto oseb, ki so pod
njenim nadzorom, obdeluje kdo drug (četrti odstavek 106. člena);
65.
ne zagotovi na svoje stroške ustrezne opreme in
primernih vmesnikov ali ustreznih prenosnih poti do nadzornih centrov
pristojnega organa (prvi odstavek 107. člena);
66.
ne začne zakonitega prestrezanja komunikacij po
prejemu prepisa izreka odredbe oziroma ustne odredbe (drugi in peti odstavek
107. člena);
67.
ne izvaja zakonitega prestrezanja na način, v
obsegu in trajanju, kot je določeno v prepisu izreka odredbe ali v ustni
odredbi (četrti in peti odstavek 107. člena);
68.
ne zagotovi neizbrisne registracije
prestrezanja ali podatkov ne varuje v skladu z oznako stopnje tajnosti oziroma
kot tajni podatek stopnje tajnosti »ZAUPNO« (šesti odstavek 107. člena);
69.
ne zagotovi hrambe za druge operaterje, če ji
je naložena z odločbo (četrti odstavek 107.a člena);
70.
hrani podatke za krajši čas, kot ga določa
zakon (peti odstavek 107.a člena);
71.
hranjenih podatkov ne uniči po koncu obdobja
hranjenja ali uniči tiste podatke, do katerih je bil odrejen dostop (sedmi
odstavek 107.a člena);
72.
ne zagotavlja hrambe podatkov v obsegu, kot ga
določa zakon (107.b člen);
73.
ne zavaruje hranjenih podatkov (prvi odstavek
107.c člena);
74.
hranjene podatke pregleda, obdeluje ali drugače
uporablja v nasprotju z zakonom (drugi odstavek 107.c člena);
75.
ne zagotavlja enake kakovosti, varnosti ali
zaščite hranjenih podatkov kot za podatke v omrežju (tretji odstavek 107.c
člena);
76.
ne posreduje hranjenih podatkov takoj oziroma
najpozneje v treh dneh, na način in v obsegu, kot je določeno v prepisu izreka
odredbe (prvi in tretji odstavek 107.č člena);
77.
ne zagotovi neizbrisne registracije sporočanja
hranjenih podatkov ali podatkov ne varuje v skladu z oznako tajnosti prepisa
odredbe (četrti odstavek 107.č člena);
78.
ne vodi zbirnih podatkov v skladu s prvim
odstavkom 107.e člena tega zakona;
79.
elektronski naslov kupca uporablja za
neposredno trženje, čeprav je kupec tako neposredno trženje odklonil (drugi
odstavek 109. člena);
80.
uporablja elektronske komunikacije za
neposredno trženje brez soglasja naročnika (prvi oziroma tretji odstavek 109.
člena);
81.
pri neposrednem trženju z uporabo elektronskih
komunikacij uporablja lažno identiteto ali lažni naslov (četrti odstavek 109. člena);
82.
na podlagi odločbe agencije ne zagotovi dostopa
do vmesnikov aplikacijskega programa ali elektronskega programskega vodnika ali
tega ne zagotovi pod poštenimi, upravičenimi in nediskriminacijskimi pogoji
(tretji odstavek 113. člena);
83.
ne spoštuje predpisanih zahtev za medsebojno
delovanje digitalnih interaktivnih televizijskih storitev in digitalne
televizijske opreme, ki jo uporabljajo potrošniki (četrti odstavek 113. člena);
84.
njeni sistemi s pogojnimi dostopom do storitev
digitalne televizije ali radia ne delujejo v skladu s prvim odstavkom 114.
člena tega zakona;
85.
ne zagotovi tehničnih storitev pod poštenimi,
upravičenimi in nediskriminacijskimi pogoji (drugi odstavek 114. člena);
86.
zagotavljanja pogojno dostopnih storitev
računovodsko ne loči od drugih dejavnosti (tretji odstavek 114. člena);
87.
pravic industrijske lastnine za izdelke in
sisteme s pogojnim dostopom pod pravičnimi in nediskriminacijskimi pogoji ne
podeli proizvajalcem uporabniške opreme (četrti odstavek 114. člena);
88.
s kakršnimi koli pogoji prepreči izdelovalcu,
da v isti izdelek vključi skupni vmesnik, ki dopušča priključitev na druge
dostopne sisteme, ali elemente, ki so značilni za druge dostopne sisteme
(četrti odstavek 114. člena);
89.
agenciji ne pošlje zahtevanih podatkov v skladu
s 126. členom tega zakona;
90.
ovira pooblaščene osebe agencije,
informacijskega pooblaščenca oziroma inšpektorje pri opravljanju nalog nadzora
(141. do 144. člen).
(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 10.000 eurov se
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
153. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 20.000 do 50.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1.
(črtana)
2.
ne pošlje vseh podatkov o pravnih poslih v zvezi
z dodeljenimi številkami agenciji (sedmi odstavek 62. člena);
3.
ne deluje v skladu z odločbo o dodelitvi
številk (63. in 64. člen);
4.
ne omogoči uporabnikom iz drugih držav članic
Evropske unije, da kličejo na negeografske številke v Republiki Sloveniji, če
je to tehnično in ekonomsko izvedljivo (prvi odstavek 73. člena);
5.
(črtana)
6.
deluje v nasprotju z drugim odstavkom 77. člena;
7.
naročniška pogodba ne vsebuje vseh predpisanih
elementov (prvi in drugi odstavek 85. člena);
8.
ne obvešča svojih naročnikov v skladu s tretjim
odstavkom 85. člena;
9.
ne nudi na razpolago takšne stopnje razčlenitve
računa, ki omogoča preverjanje in nadzor uporabe in zaračunanega zneska (prvi
odstavek 91. člena);
10.
naročnikom osnovne stopnje razčlenitve računa
ne nudi brezplačno (drugi odstavek 91. člena);
11.
ne upošteva naročnikove zahteve (drugi odstavek
91. člena);
12.
osnovna stopnja razčlenitve računa ne vsebuje z
zakonom določenih elementov (tretji in četrti odstavek 91. člena);
13.
zaračuna višjo ceno za dodatno razčlenitev
računa kot pa so dejanski stroški (šesti odstavek 91. člena);
13.a operater ustrezno ne zabeleži
prijave napake končnega uporabnika (drugi odstavek 92. člena);
14.
v svojih splošnih pogojih ne določi, katere
podatke o prometu se bo hranilo, ali obdelovalo, ali koliko časa oziroma ne
izjavi, da se bo z njimi ravnalo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo podatkov
(četrti odstavek 104. člena);
15.
podatke o prometu obdeluje za trženje ali za
izvajanje storitev z dodano vrednostjo brez predhodnega soglasja uporabnika
(tretji odstavek 104. člena);
16.
ne zagotavlja možnosti, ki so določene v prvem
do vključno šestem odstavku 105. člena;
17.
ne zagotavlja možnosti, ki je določena v sedmem
odstavku 105. člena v skladu sedmim in osmim odstavkom 105. člena;
18.
ne objavi v svojih splošnih pogojih možnost prikaza
in preprečitve prikaza identitete kličočega ali klicanega priključka ali
priključka v zvezi (deveti odstavek 105. člena);
19.
ne seznani uporabnika pred njegovim soglasjem
z:
-
vrsto lokacijskih podatkov, ki se bodo
obdelovali;
-
namenom in trajanjem obdelovanja lokacijskih
podatkov;
-
vrsto lokacijskih podatkov, ki bodo posredovani
tretjim osebam (drugi odstavek 106. člena);
20.
ne nudi naročniku oziroma uporabniku možnosti,
da kadarkoli na enostaven način in brezplačno začasno prepreči obdelovanje
lokacijskih podatkov (tretji odstavek 106. člena);
21.
(črtana)
22.
zbrane podatke uporablja v nasprotju z drugim
odstavkom 110. člena;
23.
naročnikov predhodno in brezplačno ne obvesti o
namenu in nadaljnji uporabi tiskanega ali elektronskega naročniškega imenika,
ki vsebuje njihove osebne podatke (prvi odstavek 111. člena);
24.
naročnikom ne da možnosti za odločitev (drugi
odstavek 111. člena);
25.
zavrnitev vpisa v javni naročniški imenik,
preverjanje, sprememba ali izbris osebnih podatkov ni brezplačna (tretji
odstavek 111. člena);
26.
elektronska komunikacijska omrežja za
razširjanje storitev digitalne televizije ne načrtuje tako, da se da po njih
razširjati tudi široko – zaslonske televizijske storitve in programe (prvi
odstavek 113. člena);
27.
ne ohrani širokozaslonski format (drugi
odstavek 113. člena);
(2) Z globo od 500 do 15.000 eurov se
kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
154. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se
za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1.
v zakonsko določenem roku o spremembi podatkov
določenih z zakonom ne obvesti agencije (četrti odstavek 5. člena);
2.
v zakonsko določenem roku agenciji ne predloži
podatkov o višini letnega prihodka, ki ga ima iz zagotavljanja javnih
komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev
(tretji odstavek 6. člena);
3.
ne objavlja ažurnih podatkov o kakovosti
univerzalne storitve oziroma podatke o tem in vsako njihovo spremembo ne pošlje
agenciji (četrti odstavek 15. člena);
4.
v roku ne sporoči spremembe podatkov (peti
odstavek 48. člena in drugi odstavek 63. člena);
5.
ne objavi ustreznih in posodobljenih podatkov o
kakovosti svojih storitev ali jih ne dostavi agenciji (86. člen);
6.
svojim uporabnikom ne omogoči tonskega
izbiranja ali prikaza identitete kličočega, kjer je to tehnično in ekonomsko
izvedljivo (87. člen);
7.
zavrne priključitev radijske ali
telekomunikacijske terminalske opreme v nasprotju z določbo prvega odstavka 88.
člena;
8.
na javno komunikacijsko omrežje priključi
radijsko ali telekomunikacijsko terminalsko opremo v nasprotju z določbo
drugega odstavka 88. člena;
9.
ne omogoči vsem svojim naročnikom vpisa v
univerzalen imenik, ki se zagotavlja v okviru univerzalne storitve (prvi
odstavek 89. člena);
10.
ne da na voljo ustreznih informacij za potrebe
zagotavljanja javno dostopnih imenikov ali imeniške službe pod pravičnimi,
objektivnimi, stroškovno usmerjenimi in nediskriminatornimi pogoji (drugi
odstavek 89. člena);
11.
vsem uporabnikom ne zagotovi dostopa do
univerzalne imeniške službe oziroma do ustreznih imeniških služb v drugih
državah (tretji odstavek 89. člena);
12.
ne omogoči pomoči pri posredovanju klicev (90.
člen);
13.
pri izvajanju elektronske komunikacijske
storitve, ki omogoča preusmeritev klicev, ne omogoči naročnikom, da za
posamezen klic ali priključek, brezplačno in z enostavnimi sredstvi preprečijo
avtomatsko preusmeritev klicev s strani tretjih oseb na svoj terminal (prvi
odstavek 108. člena).
(2) Z globo od 200 do 1.000 eurov se
kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z
globo od 100 do 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna
oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka
tega člena.
155. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 500 do 5.000 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 151. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 152. člena tega zakona.
(3) Z globo od 250 do 3.000 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 153. člena tega zakona.
(4) Z globo od 300 do 1.000 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 154. člena tega zakona.
(5) Z globo od 200 do 500 eurov se
kaznuje posameznik, ki kljub opozorilom organa, ki sprejema klice v sili, da
vsebina klica ni taka, da bi jo obravnaval kateri koli organ, ki je v Republiki
Sloveniji določen za sprejem takih klicev, najmanj trikrat v enem dnevu in z
enakim namenom kliče številko za klic v sili (šesti odstavek 72. člena).
Zakon o elektronskih komunikacijah – ZEKom
(Uradni list RS, št. 43/04)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XVII. PREHODNE DOLOČBE
156. člen
(obstoječa
dovoljenja)
(1) Za operaterje, ki jim je bilo izdano
dovoljenje v skladu z določbami Zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št.
30/01 in 110/02 – ZGO-1), se šteje, da so z dnem uveljavitve tega zakona
obvestili agencijo v skladu z določbami 5. člena tega zakona.
(2) Operaterji iz prejšnjega odstavka
nadaljujejo z opravljanjem svoje dejavnosti v skladu s tem zakonom. Agencija
jim v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona pošlje potrdilo iz petega odstavka
5. člena tega zakona.
(3) Dovoljenja, izdana v skladu z določbami
Zakona o telekomunikacijah, prenehajo veljati z dnem uveljavitve tega zakona.
(4) Operaterjem, ki jim je bilo izdano
dovoljenje v skladu z 29., 44. in 149. členom Zakona o telekomunikacijah,
agencija poleg potrdila iz drugega odstavka tega člena izda v enakem roku tudi
odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc po tem zakonu, v katerem povzame določbe
dovoljenja, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka
tega člena prenehajo veljati dovoljenja, izdana v skladu z 29., 44. in 149. členom Zakona o telekomunikacijah z izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
157. člen
(obstoječa
obvestila)
(1) Pisno obvestilo iz prvega odstavka 27.
člena Zakona o telekomunikacijah se šteje za obvestilo iz 5. člena tega zakona.
(2) Fizične in pravne osebe, ki so na
podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o telekomunikacijah pisno obvestile
agencijo, nadaljujejo z opravljanjem svoje dejavnosti v obsegu, na način in pod
pogoji določenimi v tem zakonu.
(3) Agencija operaterjem iz prejšnjega
odstavka v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona pošlje potrdilo iz petega
odstavka 5. člena tega zakona ali pa jih pozove na dopolnitev potrebnih
podatkov in dokazil v smislu šestega odstavka 5. člena tega zakona.
158. člen
(postopki)
Postopki za pridobitev dovoljenja na
podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o telekomunikacijah, ki do
uveljavitve tega zakona še niso bili dokončani, se s sklepom agencije prekinejo
in se lahko ponovno začnejo na podlagi tega zakona.
159. člen
(obstoječa
odločba o izvajanju univerzalne storitve)
(1) Agencija mora v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona pričeti s postopkom določitve izvajalca univerzalne
storitve po tem zakonu.
(2) Dosedanji izvajalec univerzalne
storitve nadaljuje z izvajanjem univerzalne storitve pod pogoji obstoječe
odločbe, izdane na podlagi Zakona o telekomunikacijah, do njene razveljavitve z
odločbo o izvajanju univerzalnih storitev izdano na podlagi tega zakona.
160. člen
(odločbe o
dodelitvi)
(1) Odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
ki so bile izdane na podlagi Zakona o telekomunikacijah, veljajo do poteka roka
njihove veljavnosti in se lahko podaljšajo po postopku določenim s tem zakonom.
(2) Odločbe o dodelitvi številk, ki so bile
izdane na podlagi Zakona o telekomunikacijah, so veljavne in se lahko
spremenijo, razveljavijo ali prenehajo veljati pod pogoji in na način, kot je
določen s tem zakonom.
161. člen
(operaterji s
pomembno tržno močjo)
Odločbe o pomembni tržni moči, ki so bile
izdane na podlagi Zakona o telekomunikacijah, so veljavne najdlje do poteka
roka njihove veljavnosti in se lahko spremenijo, razveljavijo ali prenehajo
veljati pod pogoji in na način, kot je določen s tem zakonom.
162. člen
(rok za sprejem
načrta ukrepov)
Operaterji, ki zagotavljajo dostop do
javnega telefonskega omrežja in uporabo javno dostopnih telefonskih storitev na
fiksni lokaciji, so dolžni sprejeti načrt ukrepov iz prvega odstavka 96. člena
tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
163. člen
(rok za
zagotovitev funkcije prednosti)
Operaterji, ki zagotavljajo javno
telefonsko omrežje, so dolžni svoje omrežje prilagoditi skladno s prvim
odstavkom 97. člena tega zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
164. člen
(obstoječa
omrežja na tujem zemljišču)
(1) Lastniki zemljišč, po katerih potekajo
ali na katerih se gradijo oziroma postavljajo elektronska komunikacijska
omrežja, morajo dovoliti nadaljnjo uporabo svojih zemljišč za potrebe gradnje
oziroma postavitve, vzdrževanja in obratovanja elektronskega komunikacijskega
omrežja, če so sami ali njihovi pravni predniki pisno izrazili strinjanje s
takšno uporabo.
(2) Pravica operaterja, ki izhaja iz
obveznosti lastnikov zemljišča iz prejšnjega odstavka, vsebuje upravičenja, ki
jih vsebuje služnost po tem zakonu, izvrševati pa jo treba skladno z določbami
77. člena tega zakona.
165. člen
(plačila
agenciji)
Določbe 6., 56., 70. in 128. člena glede plačil agencije se uporabljajo od 1. januarja 2005.
166. člen
(inšpektorat)
Z uveljavitvijo tega zakona inšpektorat,
pristojen za telekomunikacije, nadaljuje z delom kot inšpektorat, pristojen za
elektronske komunikacije.
167. člen
(agencija)
(1) Agencija za telekomunikacije,
radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije, ki je bila ustanovljena na podlagi
Zakona o telekomunikacijah in sklepa o ustanovitvi Agencije za
telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije (Uradni list RS,
št. 60/01 in 52/02), nadaljuje z delom kot agencija po tem zakonu.
(2) Vlada v treh mesecih od uveljavitve
tega zakona sprejme sklep o spremembi sklepa o ustanovitvi Agencije za
telekomunikacije, radiofuzijo in pošto Republike Slovenije (Uradni list RS, št.
60/01 in 52/02).
(3) Direktor in namestniki Agencije za
telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije do izteka mandatov
nadaljujejo z delom kot direktor in namestniki po tem zakonu.
(4) V štirih mesecih po uveljavitvi tega
zakona direktor agencije izda statut v skladu s tem zakonom.
(5) Agencija mora prve tržne analize vseh
upoštevnih trgov na podlagi 21. člena tega zakona končati najkasneje v devetih
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
168. člen
(svet)
(1) Svet za telekomunikacije nadaljuje z
delom kot svet po tem zakonu. Ime Sveta za telekomunikacije se spremeni tako,
da se glasi: "Svet za elektronske komunikacije".
(2) Državni zbor v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona sprejme odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za
telekomunikacije (Uradni list RS, št. 56/01 in 13/03). Člani Sveta za
telekomunikacije do izteka mandatov nadaljujejo z delom kot člani Sveta za
elektronske komunikacije po tem zakonu.
169. člen
(prehodno
izrekanje denarnih kazni in uporaba odločb o prekrškovnih organih)
(1) Do začetka uporabe Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03) se v tem zakonu predpisane globe izrekajo kot
denarne kazni v mejah, določenih s tem zakonom.
(2) Določba 147. člena (prekrškovni organi)
tega zakona se začne uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o prekrških.
(3) Odgovorni osebi samostojnega podjetnika
posameznika se globe začnejo izrekati z dnem začetka uporabe Zakona o
prekrških.
170. člen
(veljavnost
predpisov)
(1) Rok za izdajo podzakonskih predpisov in
splošnih aktov agencije, ki so po tem zakonu obvezni, je največ šest mesecev od
uveljavitve tega zakona. Do izdaje ustreznih podzakonskih aktov in splošnih
aktov na podlagi tega zakona ostanejo v veljavi naslednji predpisi, izdani na
podlagi Zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01 in 110/02-ZGO-1)
in na podlagi Zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97,
45/97-odločba US, 13/98, 59/99-odločba US in 36/2000-odločba US), če niso v
nasprotju s tem zakonom:
1.
Splošni akt o vrednosti točke za določitev
višine določenih pristojbin na področju telekomunikacij (Uradni list RS, št.
3/04),
2.
Splošni akt o postopku in kriterijih za
določitev operaterja s pomembno tržno močjo (Uradni list RS, št. 97/03),
3.
Seznam standardov, katerih uporaba ustvari
domnevo o skladnosti proizvoda s predpisi o elektromagnetni združljivosti
(Uradni list RS, št. 77/03),
4.
Seznam standardov, katerih uporaba ustvarja
domnevo o skladnosti proizvoda s predpisi o radijski in terminalski opremi
(Uradni list RS, št. 77/03),
5.
Pravilnik o opremi in vmesnikih za zakonito
prestrezanje telekomunikacij (Uradni list RS, št. 73/03),
6.
Splošni akt o souporabi delov omrežja UMTS/IMT
– 2000 (Uradni list RS, št. 70/03),
7.
Splošni akt o izbiri in predizbiri operaterja
(Uradni list RS, št. 45/03),
8.
Splošni akt o registru Agencije za
telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije (Uradni list RS,
št. 111/02),
9.
Pravilnik o načinu izvajanja in obračunavanja
posebnih telekomunikacijskih storitev (Uradni list RS, št. 88/02),
10.
Pravilnik o zbiranju in uporabi podatkov o
razvoju telekomunikacijskega trga (Uradni list RS, št. 86/02),
11.
Uredba o objektih, napravah in napeljavah, ki
sestavljajo sekundarno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 84/02),
12.
Statut Agencije za telekomunikacije,
radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 77/02),
13.
Splošni akt o načrtu uporabe radijskih frekvenc
(Uradni list RS, št. 32/02);
14.
Uredba o metodologiji oblikovanja cen javnih
telekomunikacijskih storitev in omrežij (Uradni list RS, št. 25/02),
15.
Splošni akt o fiksnih javnih
telekomunikacijskih omrežjih in o fiksnih javnih storitvah (Uradni list RS, št.
18/02),
16.
Splošni akt o razčlenjenem računu (Uradni list
RS, št. 18/02),
17.
Splošni akt o skupni uporabi objektov in napeljav
(Uradni list RS, št. 11/02),
18.
Pravilnik o načrtu oštevilčenja (Uradni list
RS, št. 2/02 in 40/03),
19.
Pravilnik o načinu izračuna določenih pristojbin
na področju telekomunikacij (Uradni list RS, št. 2/02 in 35/02),
20.
Uredba o načrtu razporeditve radiofrekvenčnih
pasov (Uradni list RS, št. 98/01),
21.
Odredba o radijskih frekvencah, za katere ni
potrebno pridobiti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc (Uradni list RS, št.
91/01),
22.
Pravilnik o razveljavitvi predpisov na področju
telekomunikacij (Uradni list RS, št. 85/01),
23.
Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (EMC)
(Uradni list RS, št. 84/01 in 32/02),
24.
Pravilnik o kakovosti univerzalnih storitev
(Uradni list RS, št. 82/01),
25.
Navodilo za izvajanje nadzora
telekomunikacijskega prometa (Uradni list RS, št. 78/01),
26.
Pravilnik o radijski in telekomunikacijski
terminalski opremi (R&TTE) (Uradni list RS, št. 77/01 in 40/03),
27.
Sklep o ustanovitvi Agencije za telekomunikacije,
radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 60/01 in
52/02),
28.
Pravilnik o vsebini vloge in vsebini odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc (Uradni list RS, št. 60/01),
29.
Pravilnik o pogojih za izdajo odločbe o
dodelitvi številk (Uradni list RS, št. 60/01),
30.
Pravilnik o pogojih za izdajo dovoljenja za
opravljanje fiksnih javnih telefonskih storitev (Uradni list RS, št. 60/01),
31.
Pravilnik o pogojih za izdajo dovoljenj za
opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev (Uradni list RS, št. 60/01),
32.
Pravilnik o obveznih sestavinah in drugih
elementih splošnih pogojev za opravljanje storitev fiksnega javnega
telefonskega omrežja in mobilnega javnega radijskega omrežja (Uradni list RS,
št. 77/01),
33.
Pravilnik o vrstah amaterskih radijskih postaj
in tehničnih pogojih za njihovo uporabo (Uradni list RS, št. 41/98).
(2) Za naročila, ki jih oddajajo
operaterji, se ne uporablja zakon, ki ureja javna naročila.
XVIII. KONČNE DOLOČBE
171. člen
(prenehanje
veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Zakon o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01 in 110/02-ZGO-1).
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
se določbe IX. poglavja (radijska in terminalska oprema) in X. poglavja
(elektromagnetna združljivost (EMC) Zakona o telekomunikacijah ter XVII.
poglavja (nadzor) Zakona o telekomunikacijah v delu, ki se nanaša na prej
navedeni poglavji, uporabljajo do sprejema ustreznih predpisov, ki jih izda
minister oziroma ministrica, pristojen oziroma pristojna za gospodarstvo, v
šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka
tega člena se do 31. decembra 2004 uporabljajo določbe 35. člena, razen
njegovega petega odstavka, določbe 50. člena, 104. člena, 109. člena, 115.
člena, 116. člena ter šestega odstavka 117. člena Zakona o telekomunikacijah.
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati:
1.
Uredba o podelitvi koncesije za uporabo
radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM (Uradni list RS,
št. 49/97 in 24/2000),
2.
Uredba o podelitvi koncesije za uporabo
radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev satelitskih osebnih komunikacij
(Uradni list RS, št. 68/99),
3.
Uredba o podelitvi koncesije za uporabo
radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev NMT (Uradni list RS, št.
53/99),
4.
Uredba o podelitvi koncesije za uporabo
radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev osebnega klica v sistemu ERMES
(Uradni list RS, št. 53/99),
5.
Uredba o podelitvi koncesije za uporabo
radiofrekvenčnega spektra na 1800 MHz za opravljanje storitev mobilne
telefonije (Uradni list RS, št. 79/99 in 72/00).
172. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati 1. maja 2004.«.
Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-1
(Uradni list RS, št. 86/04)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»Začetek
veljavnosti
117. člen
Ta zakon začne
veljati 1. januarja 2005.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
elektronskih komunikacijah – ZEKom-A (Uradni list RS, št. 129/06)
spreminja 164. člen zakona tako, da se glasi:
»164. člen
(obstoječa
omrežja na tujem zemljišču)
(1) Lastniki zemljišč, po katerih potekajo
ali na katerih se gradijo oziroma postavljajo elektronska komunikacijska
omrežja, morajo dovoliti nadaljnjo uporabo svojih zemljišč za potrebe gradnje
oziroma postavitve, vzdrževanja in obratovanja elektronskega komunikacijskega
omrežja, če so sami ali njihovi pravni predniki pisno izrazili strinjanje s
takšno uporabo.
(2) Pravica operaterja, ki izhaja iz
obveznosti lastnikov zemljišča iz prejšnjega odstavka, vsebuje upravičenja, ki
jih vsebuje služnost po tem zakonu, izvrševati pa jo treba skladno z določbami
77. člena tega zakona.
(3) V primerih obstoječih elektronskih
komunikacijskih omrežij v javnih cestah se je operater dolžan ravnati v skladu
s pogoji uporabe omrežja, kot jih določa soglasje za njegovo postavitev, dano
na podlagi zakona, ki ureja javne ceste.
(4) Če je zaradi gradnje javne ceste in z
njo povezanih objektov potrebno izvesti prestavitev in zaščito omrežja iz
prejšnjega odstavka, mora operater predložiti soglasje iz prejšnjega odstavka,
sicer ga bremenijo vsi stroški prestavitve in zaščite tega omrežja.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
121. člen
(1) Agencija v roku šestih mesecev od
uveljavitve tega zakona izda oziroma uskladi splošne akte, ki so po tem zakonu
v njeni pristojnosti.
(2) Do izdaje splošnega akta iz
14. člena tega zakona ostane v veljavi Pravilnik o kakovosti univerzalne
storitve (Uradni list RS, št. 110/04).
(3) Do izdaje splošnega akta, ki določa
načrt oštevilčenja, ostane v veljavi Pravilnik o načrtu oštevilčenja (Uradni
list RS, št. 57/05).
(4) Odločbe o uporabi številk, izdane na
podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/04 in 86/04
– ZVOP-1), se štejejo kot odločbe o uporabi elementov oštevilčenja po tem
zakonu.
(5) Operaterji morajo v dveh letih od
uveljavitve tega zakona zagotoviti, da se funkcija prednosti prenaša med
omrežji.
(6) Določbe 92. člena tega zakona, ki
se nanašajo na hrambo podatkov pri telefonskih storitvah, se začnejo
uporabljati 15. septembra 2007, določbe, ki se nanašajo na hrambo podatkov
o dostopu do interneta, elektronski pošti in internetni telefoniji, pa
15. marca 2009.
122. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o digitalni radiodifuziji – ZDRad
(Uradni list RS, št. 102/07)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»41. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
elektronskih komunikacijah – ZEKom-B (Uradni list RS, št. 110/09)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
44. člen
(1) Agencija v roku šestih mesecev od uveljavitve
tega zakona izda splošni akt iz drugega odstavka 8. člena, drugega odstavka 84.
člena in četrtega odstavka 107.c člena zakona.
(2) Minister, pristojen za notranje
zadeve, v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona izda podzakonski predpis
iz petega odstavka 104.a člena zakona.
45. člen
Člani Sveta za elektronske komunikacije
nadaljujejo z delom do izteka obdobja, za katerega so bili imenovani na podlagi
drugega odstavka 148. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list
RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo in 102/07 – ZDRad).
46. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
elektronskih komunikacijah – ZEKom-C (Uradni list RS, št. 33/11)
vsebuje naslednji končni določbi:
»KONČNI DOLOČBI
7. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se za
agencijo preneha uporabljati določba prvega odstavka 23. člena Zakona o javnih agencijah
(Uradni list RS, št. 52/02 in 51/04 – EZ-A).
8. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.