Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (ZUJIPK)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture obsega:

-        Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94 z dne 2. 12. 1994),

-        Zakon o javnih skladih – ZJS (Uradni list RS, št. 22/00 z dne 10. 3. 2000),

-        Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002).

ZAKON

O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA NA PODROČJU KULTURE

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(prenehal veljati)

2. člen

(prenehal veljati)

3. člen

(prenehal veljati)

4. člen

(prenehal veljati)

5. člen

(prenehal veljati)

6. člen

(prenehal veljati)

II. NACIONALNI KULTURNI PROGRAM

7. člen

(prenehal veljati)

8. člen

(prenehal veljati)

9. člen

(prenehal veljati)

III. SVET ZA KULTURO

10. člen

(prenehal veljati)

11. člen

(prenehal veljati)

12. člen

(prenehal veljati)

IV. KULTURNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE

13. člen

(prenehal veljati)

14. člen

(prenehal veljati)

15. člen

(prenehal veljati)

16. člen

(prenehal veljati)

17. člen

(prenehal veljati)

V. FINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA

18. člen

(prenehal veljati)

19. člen

(prenehal veljati)

20. člen

(prenehal veljati)

21. člen

(prenehal veljati)

VI. JAVNI SKLADI

22. člen

(prenehal veljati)

23. člen

(prenehal veljati)

24. člen

(prenehal veljati)

25. člen

(prenehal veljati)

26. člen

(prenehal veljati)

27. člen

(prenehal veljati)

28. člen

(prenehal veljati)

VII. JAVNA INFRASTRUKTURA NA PODROČJU KULTURE

29. člen

(prenehal veljati)

30. člen

(prenehal veljati)

31. člen

(prenehal veljati)

32. člen

(prenehal veljati)

33. člen

(prenehal veljati)

34. člen

(prenehal veljati)

VIII. JAVNI ZAVODI NA PODROČJU KULTURE

35. člen

(prenehal veljati)

36. člen

(prenehal veljati)

37. člen

(prenehal veljati)

38. člen

(prenehal veljati)

39. člen

(prenehal veljati)

40. člen

(prenehal veljati)

41. člen

(prenehal veljati)

42. člen

(prenehal veljati)

43. člen

(prenehal veljati)

44. člen

(prenehal veljati)

45. člen

(prenehal veljati)

46. člen

(prenehal veljati)

47. člen

(prenehal veljati)

48. člen

(prenehal veljati)

IX. SAMOSTOJNI USTVARJALCI NA PODROČJU KULTURE

49. člen

(prenehal veljati)

50. člen

(prenehal veljati)

51. člen

(prenehal veljati)

52. člen

(prenehal veljati)

53. člen

(prenehal veljati)

54. člen

(prenehal veljati)

X. DRUŠTVA NA PODROČJU KULTURE

55. člen

Posamezniki se združujejo v društva na področju kulture z namenom, da v njih:

-        izvajajo kulturne dejavnosti,

-        združujejo poklice na posameznih področjih kulture,

-        se ukvarjajo s strokovnimi vprašanji na posameznih področjih kulture,

-        izvajajo dejavnosti na področju kulturne vzgoje in izobraževanja,

-        prispevajo k dostopnosti do kulturnih dobrin in k razvoju kulturnih dejavnosti.

Društva na področju kulture (v nadaljnjem besedilu: društva), katerih namen ustanovitve in delovanje presega uresničevanje interesov njihovih članov in pomeni delovanje v javnem interesu na področju ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot, lahko predlagajo ministru, da jim podeli status društva, ki deluje v javnem interesu.

Izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, se preverja vsakih pet let.

56. člen

Predlogu za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, je treba predložiti:

-        zapisnik najvišjega organa društva o vložitvi predloga za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu,

-        odločbo o registraciji društva,

-        temeljni akt društva,

-        utemeljitev, zakaj predlagatelj meni, da je njegovo delovanje v javnem interesu,

-        finančno stanje po poslovnem obračunu za zadnje leto,

-        premoženjsko stanje na podlagi premičnin in nepremičnin ter finančnih obveznosti.

O predlogu iz prejšnjega odstavka odloči minister po predhodnem mnenju Sveta za kulturo in lokalne skupnosti, kjer ima društvo svoj sedež.

Sklep o pridobitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu, se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ministrstvo, pristojno za kulturo, vodi javno evidenco društev, ki so pridobila status društva, ki deluje v javnem interesu.

Podrobnejše pogoje o merilih in postopku za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, predpiše minister po predhodnem mnenju Sveta za kulturo.

57. člen

Dokler se posamezna poklicna oziroma strokovna društva ali združenja, ki ustrezajo kriterijem iz drugega odstavka 13. člena tega zakona, ne vključijo v Kulturniško zbornico Slovenije in dokler ta zbornica ne prične z rednim delovanjem, lahko taka društva ali združenja opravljajo nekatere naloge, pomembne za slovensko kulturo, zlasti:

-        dajanje mnenj o kandidatih za vodilna mesta v javnih zavodih s področja kulture;

-        predlaganje kandidatov za državne nagrade s področja kulture;

-        posredovanje mnenj in stališč o predlogu nacionalnega kulturnega programa ali o programih s posameznih področij, ki so predlagani za financiranje iz javnih sredstev;

-        za predstavljanje slovenske kulture v tujini;

-        za opravljanje nalog iz 15. člena tega zakona in

-        za opravljanje drugih pomembnih nalog.

XI. KAZENSKE DOLOČBE

58. člen

(prenehal veljati)

59. člen

(prenehal veljati)

Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

60. člen

Ustanovitelji javnih zavodov na področju kulture morajo v enem letu od sprejetja nacionalnega kulturnega programa uskladiti ustanovitvene akte s tem zakonom.

Javni zavodi iz prejšnjega odstavka morajo v šestih mesecih od uskladitve ustanovitvenega akta s tem zakonom sprejeti statute in akte o sistemizaciji delovnih mest.

61. člen

Delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev se morajo v enem letu od uveljavitve tega zakona organizirati kot zavodi ali gospodarske družbe, sicer se po preteku tega roka izbrišejo iz sodnega registra po uradni dolžnosti.

62. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona postane razvid samostojnih kulturnih delavcev razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture.

Samostojni kulturni delavci, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v razvid samostojnih kulturnih delavcev, razen tistih, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna, morajo v roku treh mesecev od izdaje podzakonskega akta iz tretjega odstavka 49. člena tega zakona predložiti ministrstvu, pristojnemu za kulturo, prijavo za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture z dokazili o izpolnjevanju pogojev. Če tega ne storijo ali če ministrstvo, pristojno za kulturo, ugotovi, da ne izpolnjujejo pogojev za vpis, se izbrišejo iz razvida samostojnih ustvarjalcev na področju kulture.

63. člen

Nepremičnine in oprema, ki so na dan uveljavitve tega zakona javna lastnina in so namenjene pretežno opravljanju, kulturnih dejavnosti, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona javna infrastruktura na področju kulture.

Nepremičnine in oprema, ki so na dan uveljavitve tega zakona družbena lastnina v upravljanju države ali lokalne skupnosti in so namenjene pretežno opravljanju kulturnih dejavnosti, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona javna lastnina in s tem javna infrastruktura na področju kulture.

Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni organ lokalne skupnosti v treh mesecih od uveljavitve tega zakona določi, katere nepremičnine in oprema iz prejšnjih dveh odstavkov so postale javna infrastruktura na področju kulture.

Če Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni organ lokalne skupnosti ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima pravni interes, predlaga, da to določi sodišče v nepravdnem postopku.

64. člen

Republika Slovenija lahko v roku treh mesecev od sprejetja tega zakona zahteva, da lokalna skupnost nanjo prenese lastninsko pravico na stvareh iz prvih dveh odstavkov 63. člena tega zakona v vrednosti sredstev, ki so bila dana prek Kulturne skupnosti Slovenije in iz državnega proračuna.

Pristojni organ lokalne skupnosti izda akt, s katerim prenese lastninsko pravico iz prejšnjega odstavka na Republiko Slovenijo v treh mesecih od podane zahteve, sicer o spornih premoženjskih vprašanjih odloči sodišče v pravdnem postopku.

65. člen

Premoženje, ki je kot družbena lastnina v upravljanju podjetij in drugih pravnih oseb, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljale dejavnosti posebnega družbenega pomena na področju kulture, postane z dnem uveljavitve tega zakona javna lastnina države oziroma lokalne skupnosti v obsegu, ki ustreza vrednosti deleža družbenega kapitala, pridobljenega ob ustanovitvi in v okviru financiranja prek samoupravnih interesnih skupnosti oziroma iz proračunov.

V preostalem delu se družbeni kapital v teh podjetjih in drugih pravnih osebah lastnini po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Pred pričetkom lastninjenja mora biti ugotovljen delež družbenega kapitala, ki postane javna lastnina po prejšnjem odstavku tega člena.

66. člen

Podjetja in druge pravne osebe iz prejšnjega člena morajo ugotoviti vrednost deleža družbenega kapitala, ki postane javna lastnina po tem zakonu, v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona in predložiti oceno vrednosti tega deleža družbenega kapitala v soglasje ministrstvu, pristojnemu za kulturo oziroma pristojnemu organu lokalne skupnosti. Če tega ne storijo v navedenem roku, postane celotno premoženje v družbeni lastnini, s katerim upravljajo, javna lastnina države oziroma lokalne skupnosti, ki je ustanovitelj podjetja oziroma druge pravne osebe.

Ministrstvo, pristojno za kulturo, oziroma pristojni organ lokalne skupnosti mora odločiti o soglasju iz prejšnjega odstavka v dveh mesecih ali v tem roku imenovati komisijo, ki bo opravila novo ocenitev, sicer se šteje, da je soglasje dano.

Akt iz prejšnjega odstavka se lahko izpodbija s tožbo v pravdnem postopku, ki se lahko vloži v 30 dneh po prejemu akta.

67. člen

Nepremičnine in oprema, ki po določbah prejšnjih dveh členov postanejo javna lastnina, se štejejo za javno infrastrukturo na področju kulture.

68. člen

Zemljiško-knjižnemu predlogu predloži novi lastnik pisno izjavo, po potrebi z ustreznimi dokazili, o pridobitvi lastninske pravice po tem zakonu.

69. člen

Do uveljavitve predpisov na področju naravne dediščine se za naravno dediščino po tem zakonu štejejo oblikovana narava in tisti deli narave, ki imajo posebno kulturno vrednost.

70. člen

Do uveljavitve predpisov o davčnem postopku se šteje, da opravljajo nepridobitne dejavnosti po tem zakonu organizacije na področju kulture, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-        da imajo v aktu o ustanovitvi navedeno, da opravljajo dejavnosti ustvarjanja, posredovanja ali varovanja kulturnih vrednot iz 5. člena tega zakona,

-        da imajo v aktu o ustanovitvi navedeno, da se sme presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj registrirane dejavnosti iz prejšnje alinee;

-        da člani organizacije, zaposleni v organizaciji oziroma lastniki ne smejo sprejemati nobenih deležev od presežka in, kot člani organizacije, prejemati nobenih drugih dotacij iz sredstev organizacije;

-        da članom, oziroma zaposlenim ob izstopu ali razpustitvi, stečaju oziroma likvidaciji organizacije ne sme biti vrnjeno več kot njihov vplačani kapitalski delež in vrednost njihovih opredmetenih vlog;

-        da organizacije ne smejo obračunati in izplačevati zaposlenim plače oziroma nadomestila plače članom upravnega ali nadzornega odbora več kot 20% nad tarifnimi razredi kot jih določata zakon, ki ureja plače v javnih zavodih in kolektivna pogodba zaposlenih v negospodarstvu za podobne naloge;

-        da se sme v primeru, če premoženje organizacije ob stečaju ali likvidaciji presega plačane deleže članov oziroma zaposlenih in vrednost njihovih opredmetenih vlog, ta presežek uporabiti le za kulturne namene in sicer s prenosom na druge tovrstne organizacije.

71. člen

Vlada Republike Slovenije lahko izda podrobnejši predpis za izvajanje prejšnjega člena tega zakona.

72. člen

Do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali delovna razmerja delavcev v javnih zavodih, vodi postopek o ugovoru zoper odločbo disciplinskega organa prve stopnje svet zavoda.

73. člen

Podzakonski akti za izvrševanje tega zakona morajo biti sprejeti v treh mesecih od njegove uveljavitve.

74. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        zakon o založništvu razen 12. člena (Uradni list SRS, št. 25/78, 42/86),

-        zakon o kulturnoumetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot (Uradni list SRS, št. 10/84, 42/86),

-        zakon o samostojnih kulturnih delavcih (Uradni list SRS, št. 9/82).

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in 26)92) in zakona o knjižničarstvu (Uradni list SRS, št. 27/82, 42/86), ki se nanašajo na ustanavljanje in upravljanje javnih zavodov.

75. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o javnih skladih – ZJS (Uradni list RS, št. 22/00) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 22. do 28. člena zakona določa:

»56. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        22. do 28. člen zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94),

[…]

uporabljajo pa se do preoblikovanja skladov v javne sklade po prvem odstavku 57. člena tega zakona.«;

spreminja 60. člen zakona tako, da se glasi:

»60. člen

Ustanovitelji javnih zavodov na področju kulture morajo v enem letu od sprejetja nacionalnega kulturnega programa uskladiti ustanovitvene akte s tem zakonom.

Javni zavodi iz prejšnjega odstavka morajo v šestih mesecih od uskladitve ustanovitvenega akta s tem zakonom sprejeti ustanovitvene akte oziroma splošne pogoje poslovanja in akte o sistemizaciji delovnih mest.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»61. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK (Uradni list RS, št. 96/02) v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti zakona določa:

»142. člen

(razveljavitvene določbe)

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94), razen 55., 56. in 57. člena, ki veljajo do uveljavitve novega zakona, ki ureja društva.

[…]

Podzakonski predpisi, sprejeti na podlagi zakona iz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo do uveljavitve podzakonskih predpisov k temu zakonu.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»143. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.