Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o verski
svobodi obsega:
-
Zakon o verski svobodi – ZVS (Uradni list RS,
št. 14/07 z dne 16. 2. 2007),
-
Odločbo o razveljavitvi prvega odstavka 13.
člena, 1. in 5. točke 14. člena, tretjega odstavka 24. člena, kolikor se nanaša
na zaposlovanje duhovnikov, četrtega odstavka 24. člena, kolikor se nanaša na
zaposlenega duhovnika, drugega odstavka 25. člena in zadnjega stavka prvega
odstavka 27. člena Zakona o verski svobodi, kolikor se nanaša na 24. in 25.
člen Zakona o verski svobodi, z odložnim rokom, in o ugotovitvi, da niso v
neskladju z Ustavo 24. in 25. člen v delu, ki ni zajet v 4. točki izreka
odločbe, 22., 23., 26., 30. in 32. člen ter peti odstavek 27. člena in tretji
odstavek 29. člena Zakona o verski svobodi, tretji odstavek 52. člena Zakona o
obrambi in 20. člen Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/10 z dne 8. 6. 2010),
-
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF
(Uradni list RS, št. 40/12 z dne 30. 5. 2012),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o verski
svobodi – ZVS-A (Uradni list RS, št. 100/13 z dne 6. 12. 2013),
-
Zakon o spremembi Zakona o verski svobodi – ZVS-B (Uradni list RS, št. 102/23 z dne 2. 10. 2023).
ZAKON
o verski
svobodi (ZVS)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
I. SPLOŠNE DOLOČBE IN TEMELJNA NAČELA
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja individualno in kolektivno
uresničevanje verske svobode, pravni položaj cerkva in drugih verskih
skupnosti, postopek njihove registracije, pravice cerkva in drugih verskih
skupnosti ter njihovih pripadnikov, pravice registriranih cerkva in drugih
verskih skupnosti ter njihovih pripadnikov in pooblastila ter pristojnosti
organa, pristojnega za verske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: pristojni
organ).
2. člen
(verska svoboda)
(1) Verska svoboda v zasebnem in javnem
življenju je nedotakljiva in zagotovljena.
(2) Verska svoboda obsega pravico do
svobodne izbire ali sprejetja vere, svobodo izražanja verskega prepričanja in
odklonitve njenega izražanja ter svobodo, da vsakdo, sam ali skupaj z drugimi,
zasebno ali javno, izraža svojo vero v bogoslužju, pouku, praksi in verskih
obredih ali drugače.
(3) Nihče ne sme biti prisiljen, da postane
ali ostane član cerkve ali druge verske skupnosti ali da se udeležuje oziroma
ne udeležuje bogoslužja, verskih obredov in drugih oblik izražanja vere.
(4) Uresničevanje verske svobode vključuje
pravico do odklonitve izpolnitve obveznosti, določene z zakonom, ki resno
nasprotuje verskemu prepričanju osebe, če se s tem ne omejujejo pravice in
svoboščine drugih oseb, v primerih, ki jih določa zakon. Pogoje in postopek v
zvezi z uveljavljanjem pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti določajo
predpisi s področja obrambe in izvrševanja vojaške dolžnosti.
(5) Država zagotavlja nemoteno
uresničevanje verske svobode.
3. člen
(prepoved diskriminacije, razpihovanja
verskega sovraštva in nestrpnosti)
(1) Prepovedano je vsakršno spodbujanje k
verski diskriminaciji, razpihovanje verskega sovraštva in nestrpnosti.
(2) Prepovedana je neposredna in posredna
diskriminacija zaradi verskega prepričanja, izražanja ali uresničevanja tega
prepričanja.
(3) Različno obravnavanje zaradi verskega
prepričanja pri zaposlovanju in delu verskih ter drugih uslužbenk in
uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: uslužbenec) cerkva in drugih verskih
skupnosti ne predstavlja diskriminacije, če zaradi narave poklicne dejavnosti v
cerkvah in drugih verskih skupnostih ali zaradi vsebine, v kateri se izvaja,
versko prepričanje predstavlja bistveno legitimno in upravičeno poklicno
zahtevo glede na etiko cerkva in drugih verskih skupnostih.
4. člen
(laičnost države in enakopravnost cerkva
in drugih verskih skupnosti)
(1) Cerkve in druge verske skupnosti
delujejo ločeno od države in so svobodne v svojem organiziranju ter pri
izvajanju svojih dejavnosti. Država ne sme posegati v njihovo organiziranje in
delovanje, razen v primerih, določenih z zakonom.
(2) Cerkve in druge verske skupnosti imajo
enake pravice in obveznosti. Vsaka cerkev ali druga verska skupnost je v svoji
ureditvi neodvisna in samostojna. Država se zavezuje k polnemu spoštovanju tega
načela v medsebojnih odnosih z njimi in k sodelovanju z njimi pri napredku
človekove osebe in skupnega dobrega.
(3) Država mora biti nevtralna do verskih
prepričanj.
(4) Država se ne sme izrekati o verskih
vprašanjih.
5. člen
(cerkve in druge verske skupnosti kot
splošno koristne organizacije)
(1) Cerkve in druge verske skupnosti, ki se
zavzemajo za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem
življenju, si prizadevajo za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja
in imajo hkrati tudi s svojim delovanjem pomembno
vlogo v javnem življenju z razvijanjem svojih kulturnih, vzgojnih,
izobraževalnih, solidarnostnih, karitativnih in drugih dejavnosti s področja
socialne države, s katerimi bogatijo nacionalno identiteto in s tem opravljajo
pomembno družbeno nalogo, so splošno koristne organizacije.
(2) Država spoštuje identiteto cerkva in
drugih verskih skupnosti in vzpostavlja z njimi odprt in trajen dialog ter
razvija oblike trajnega sodelovanja.
6. člen
(temeljna načela delovanja cerkva in
drugih verskih skupnosti)
(1) Delovanje cerkva in drugih verskih
skupnosti je svobodno, ne glede na to, ali se registrirajo ali pa delujejo brez
registracije.
(2) Delovanje cerkva in drugih verskih
skupnosti mora biti v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in javnosti
znano. Cerkev ali druga verska skupnost sama v skladu s svojimi avtonomnimi
pravili določi način obveščanja javnosti o svojem delovanju. Delovanje cerkve
ali druge verske skupnosti ne sme nasprotovati morali in javnemu redu.
(3) Registrirane cerkve in druge verske
skupnosti so pravne osebe zasebnega prava. Pravico do pridobitve lastne pravne
osebnosti imajo tudi njihovi sestavni deli.
7. člen
(opredelitev izrazov)
Izraza, uporabljena v tem zakonu, imata
naslednji pomen:
1.
cerkev ali druga verska skupnost je prostovoljno, nepridobitno združenje
fizičnih oseb iste veroizpovedi, ki se ustanovi z namenom javnega in zasebnega
izpovedovanja te vere ter ima lastno strukturo, organe in avtonomna interna
pravila, lastno bogoslužje ali drugo versko obredje in izpovedovanje vere;
2.
verski uslužbenec cerkve ali druge verske skupnosti je pripadnik
registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki se v svoji verski skupnosti
izključno in v celoti posveča versko-obredni, versko-dobrodelni,
versko-izobraževalni in versko-organizacijski dejavnosti v skladu z ureditvijo,
predpisi, zahtevano izobrazbo in pooblastili vrhovnega organa svoje cerkve
oziroma druge verske skupnosti.
II. URESNIČEVANJE VERSKE SVOBODE
8. člen
(združevanje)
Osebe istega verskega prepričanja imajo
pravico, da zaradi uresničevanja svojega prepričanja ustanovijo cerkev ali
drugo versko skupnost.
9. člen
(svoboda delovanja cerkva in drugih
verskih skupnosti)
Cerkve in druge verske skupnosti se
svobodno organizirajo in samostojno odločajo zlasti o:
1.
oblikovanju, sestavi, pristojnostih in delovanju svojih organov;
2.
notranji organiziranosti;
3.
imenovanju in pristojnostih svojih duhovnic in duhovnikov (v nadaljnjem
besedilu: duhovniki) in drugih svojih verskih uslužbencev;
4.
pravicah in dolžnostih svojih pripadnic ali pripadnikov (v nadaljnjem
besedilu: pripadniki), povezanih z izvajanjem vere, če s tem ne posegajo v
njihovo versko svobodo;
5.
povezovanju oziroma udeležbi v medkonfesionalnih oblikah organiziranja s
sedežem v Republiki Sloveniji ali v tujini.
10. člen
(verska vzgoja otrok)
(1) Starši imajo pravico, da vzgajajo svoje
otroke v skladu s svojim verskim prepričanjem. Pri tem morajo spoštovati
njihovo telesno in duševno nedotakljivost.
(2) Otrok, ki je dopolnil 15 let, ima
pravico, da sam sprejema odločitve, povezane z versko svobodo.
11. člen
(varstvo osebnih podatkov)
Zbiranje in obdelava podatkov o verskem
prepričanju posameznika sta dovoljena pod pogoji, ki so za obdelavo občutljivih
osebnih podatkov določeni v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
12. člen
(prepoved delovanja cerkve ali druge
verske skupnosti)
(1) Cerkvi ali drugi verski skupnosti se s
sodno odločbo prepove delovanje, če:
1.
s svojim delovanjem huje krši ustavo, spodbuja k narodni, rasni, verski
ali drugi neenakopravnosti, k nasilju ali vojni ali razpihuje narodno, rasno,
versko ali drugo sovraštvo oziroma nestrpnost ali preganjanje;
2.
njen namen, cilji ali način izvajanja verskega nauka, verskega
poslanstva, verskih obredov ali druga dejavnost temelji na nasilju oziroma
uporablja nasilna sredstva, ogroža življenje ali zdravje ali ogroža druge
pravice in svoboščine pripadnikov cerkve oziroma druge verske skupnosti ali
drugih oseb na način, s katerim hudo krni človekovo dostojanstvo;
3.
se ugotovi, da je njena izključna dejavnost doseganje pridobitnega
namena ali izvajanje pridobitne dejavnosti.
(2) Državni organi in nosilci javnih
pooblastil, ki za razloge iz prejšnjega odstavka izvedo pri izvajanju svojih
pooblastil, morajo državnemu tožilcu o tem podati prijavo.
(3) Če državni tožilec na podlagi prijave
ali po uradni dolžnosti oceni, da so razlogi dejansko podani, vloži pri
pristojnem upravnem sodišču tožbo za prepoved delovanja.
(4) Sodišče vodi postopek po določbah
zakona, ki ureja upravni spor.
(5) Postopek za prepoved delovanja je
prednosten in hiter.
(6) Določbe prejšnjih odstavkov veljajo
tudi za neregistrirane cerkve in druge verske skupnosti, če gre za primer iz 1.
ali 2. točke prvega odstavka tega člena.
(7) Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo
za primere, ko je podana odgovornost cerkve ali druge verske skupnosti za
kaznivo dejanje po določbah predpisov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za
kazniva dejanja.
III. REGISTRACIJA CERKVA IN DRUGIH VERSKIH SKUPNOSTI
13. člen
(registracija)
(1) Cerkev ali druga verska skupnost se
lahko registrira, če ima najmanj deset polnoletnih članov, ki so državljani
Republike Slovenije ali tujci, ki imajo na njenem ozemlju prijavljeno stalno
prebivališče.
(2) Zahtevo za registracijo cerkve ali
druge verske skupnosti poda njen zastopnik. Zahteva mora vsebovati naslednje
podatke:
1.
ime cerkve ali druge verske skupnosti, izpisano v latinici, ki se mora
razlikovati od imen drugih cerkva in drugih verskih skupnosti in ne sme biti
zavajajoče;
2.
sedež in naslov sedeža cerkve ali druge verske skupnosti v Republiki
Sloveniji;
3.
odtis žiga z imenom cerkve ali druge verske skupnosti, ki ga bo
uporabljala v pravnem prometu.
(3) Ob vložitvi zahteve za registracijo
cerkve ali druge verske skupnosti vlagatelj plača upravno takso, skladno z
zakonom, ki ureja upravne takse.
14. člen
(priloge k zahtevi)
Zahtevi za registracijo cerkve ali druge
verske skupnosti mora cerkev ali druga verska skupnost priložiti:
1.
(razveljavljena);
1.a seznam s podatki oseb iz prvega odstavka prejšnjega
člena (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov
stalnega prebivališča) z njihovimi overjenimi podpisi;
2.
seznam s podatki zastopnikov cerkve oziroma druge verske skupnosti v
Republiki Sloveniji (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol,
državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, če v
Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča) z njihovimi overjenimi podpisi;
3.
opis temeljev svojega verovanja v slovenskem jeziku, v katerem opredeli
svoj verski nauk in svoje versko poslanstvo, svoje bogoslužje in druge verske
obrede ter svoje morebitne verske praznike;
4.
temeljna verska besedila cerkve ali druge verske skupnosti v integralnem
besedilu;
5.
(razveljavljena);
6.
akt o ustanovitvi cerkve ali druge verske skupnosti v Republiki
Sloveniji;
7.
temeljni akt cerkve ali druge verske skupnosti, ki mora določati:
-
ime in sedež cerkve ali druge verske skupnosti,
-
pogoje in način včlanjevanja in prenehanja
članstva v cerkvi oziroma drugi verski skupnosti,
-
morebitne pravice in obveznosti članov,
-
notranjo in teritorialno organiziranost cerkve
ali druge verske skupnosti ter naziv notranjih organizacijskih struktur (v
nadaljnjem besedilu: sestavni deli cerkve ali druge verske skupnosti),
-
zastopanje cerkve ali druge verske skupnosti in
njenih sestavnih delov,
-
morebitni način imenovanja ali izvolitve in
odpoklica svojih duhovnikov, redovnic in redovnikov (v nadaljnjem besedilu:
redovniki) oziroma drugih verskih uslužbencev in drugega verskega osebja,
-
financiranje cerkve ali druge verske skupnosti
ter njenih sestavnih delov, način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s
premoženjem cerkve ali druge verske skupnosti ter nad finančnim in materialnim
poslovanjem cerkve ali druge verske skupnosti,
-
način prenehanja cerkve ali druge verske
skupnosti ali njenega sestavnega dela in razpolaganje s premoženjem v tem
primeru,
-
način zagotavljanja javnosti dela cerkve
oziroma druge verske skupnosti.
15. člen
(postopek registracije)
(1) O zahtevi za registracijo cerkve ali
druge verske skupnosti odloča pristojni organ v postopku, ki ga določa ta
zakon.
(2) Za vprašanja postopka, ki niso urejena
s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
16. člen
(nepopolna zahteva)
(1) Če pristojni organ ugotovi, da zahteva
za registracijo ni popolna, vložnika na to pisno opozori in mu določi rok, v
katerem mora zahtevo dopolniti oziroma uskladiti.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka ne sme biti
krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.
(3) Če cerkev ali druga verska skupnost v
danem roku zahteve ne dopolni ali je zahteva tudi po dopolnitvi nepopolna, jo
pristojni organ zavrže.
(4) Proti sklepu o zavrženju ni pritožbe,
možen pa je upravni spor.
17. člen
(vpis v register)
(1) Pristojni organ mora v 60 dneh od
prejema popolne zahteve za registracijo odločiti o prejeti vlogi.
(2) Pristojni organ v postopku registracije
ugotavlja, ali cerkev ali druga verska skupnost izpolnjuje pogoje za
registracijo iz 13., 14. in 18. člena tega zakona. Pri tem se lahko pristojni
organ opre na mnenja izvedencev ustreznih strok.
(3) Če cerkev ali druga verska skupnost
izpolnjuje pogoje za registracijo, pristojni organ cerkev ali drugo versko
skupnost vpiše v Register cerkva in drugih verskih skupnosti v Republiki
Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: register).
(4) Pristojni organ v primeru, da cerkve
ali druge verske skupnosti ne vpiše v register, izda odločbo, s katero zavrne
vpis v register. Proti odločbi ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
18. člen
(omejitve registracije in zavrnitev
zahteve)
(1) Ni dovoljeno registrirati cerkve ali
druge verske skupnosti, za katero pristojni organ ugotovi, da njen namen, cilji
ali način izvajanja verskega nauka, verskega poslanstva, verskih obredov ali
druga dejavnost cerkve ali druge verske skupnosti temelji na nasilju oziroma
uporablja nasilna sredstva, ogroža življenje ali zdravje ali druge pravice in
svoboščine pripadnikov cerkve ali druge verske skupnosti ali drugih oseb,
spodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju
narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma
spodbuja k nasilju ali vojni.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka
pristojni organ zahtevo za registracijo zavrne. Proti odločbi pristojnega
organa o zavrnitvi zahteve ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
19. člen
(Register cerkva in drugih verskih
skupnosti v Republiki Sloveniji)
(1) Pristojni organ vodi register. Register
sestavljata zbirka podatkov in zbirka listin. Zbirka podatkov se vodi tudi v
informatizirani obliki.
(2) Register je javen.
(3) V register se vpisujejo naslednji
podatki:
1.
zaporedna številka vpisa cerkve ali druge verske skupnosti v register
ter enolična identifikacija cerkve ali druge verske skupnosti;
2.
številka in datum odločbe o vpisu cerkve ali druge verske skupnosti v
register;
3.
ime cerkve ali druge verske skupnosti;
4.
sedež in naslov sedeža cerkve ali druge verske skupnosti;
5.
osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol ter naslov stalnega
prebivališča zastopnika cerkve ali druge verske skupnosti;
6.
sprememba ter številka in datum odločbe o vpisu spremembe imena, sedeža,
naslova sedeža, pravil ali zastopnika cerkve ali druge verske skupnosti;
7.
številka in datum odločbe o izbrisu cerkve ali druge verske skupnosti iz
registra;
8.
opombe.
(4) Priloge k zahtevi se vodijo kot zbirka
listin. Za osebne podatke, ki se vodijo v zbirki listin, veljajo določbe
predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(5) Registrirane cerkve in druge verske
skupnosti morajo pristojnemu organu sporočiti vsako spremembo podatkov in
prilog, potrebnih za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti, v 30 dneh
od nastanka vsake spremembe.
(6) Za vpis spremembe se smiselno
uporabljajo določbe o registraciji cerkva in drugih verskih skupnosti.
20. člen
(izbris iz registra cerkva in drugih
verskih skupnosti)
(1) Pristojni organ z odločbo izbriše
cerkev ali drugo versko skupnost iz registra:
1.
če cerkev ali druga verska skupnost sprejme odločitev o svojem
prenehanju;
2.
če je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljena odgovornost cerkve ali
druge verske skupnosti za kazniva dejanja in je izrečena kazen prenehanja
pravne osebe;
3.
če je cerkev ali druga verska skupnost po določbah tega zakona
prenehala;
4.
če pristojni organ ugotovi, da so podatki ali priloge iz zahteve za
registracijo neresnični;
5.
če je cerkvi ali drugi verski skupnosti na podlagi sodne odločbe iz
prvega odstavka 12. člena tega zakona prepovedano delovanje;
6.
v primeru iz drugega odstavka 33. člena tega zakona.
(2) Cerkev ali druga verska skupnost
preneha po samem zakonu, če dejansko preneha delovati.
(3) Z izbrisom iz registra cerkev ali druga
verska skupnosti izgubi pravno osebnost.
(4) Prenehanje cerkve ali druge verske
skupnosti ugotovi pristojni organ z odločbo o izbrisu.
(5) Proti odločbi pristojnega organa o
izbrisu ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
IV. PRAVICE REGISTRIRANIH CERKVA IN DRUGIH VERSKIH SKUPNOSTI
TER NJIHOVIH PRIPADNIKOV
21. člen
(pravni temelji pravic)
Za izvajanje posameznih določb Ustave
Republike Slovenije ali zakona lahko država sklene sporazume z registriranimi
cerkvami ali drugimi verskimi skupnostmi. Sporazum se lahko sklene z vrhovnim
organom cerkve ali druge verske skupnosti v Republiki Sloveniji ali z vrhovnim
organom cerkve ali druge verske skupnosti z mednarodnopravno osebnostjo, ki je
za to pristojen po njenih avtonomnih pravilih.
22. člen
(verska duhovna oskrba v vojski)
Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske
imajo med vojaško službo pravico do verske duhovne oskrbe v skladu s predpisi o
vojaški službi in obrambi države.
23. člen
(verska duhovna oskrba v policiji)
Policistkam in policistom, ki to želijo,
država zagotovi versko duhovno oskrbo v okoliščinah, ko jim je uresničevanje
verske svobode oteženo. Organizacijo verske duhovne oskrbe in način izvrševanja
te pravice v policiji podrobneje uredi minister, pristojen za notranje zadeve.
24. člen
(verska duhovna oskrba v zavodih za
prestajanje kazni)
(1) Osebe, ki jim je na podlagi odločbe
sodišča odvzeta prostost ali jim je bilo omejeno gibanje in so v zavodu za
prestajanje kazni zapora, vzgojnem zavodu, prevzgojnem domu ali v zavodu za
usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: pridržane osebe), imajo pravico do redne
individualne in kolektivne verske duhovne oskrbe.
(2) Materialne pogoje za uresničevanje
pravice iz prejšnjega odstavka zagotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(3) Če je v vsej državi dovolj veliko
število pridržanih oseb iste veroizpovedi, ministrstvo, pristojno za
pravosodje, zaposli potrebno število duhovnikov te veroizpovedi za polni ali
krajši delovni čas oziroma drugače zagotovi plačilo za opravljeno delo. (delno
razveljavljen)
(4) Duhovnik, ki je imenovan in zaposlen v
skladu s prejšnjim odstavkom, lahko nemoteno opravlja svojo službo in brez
nadzora obiskuje pridržane osebe ustrezne veroizpovedi ob primernem času. (delno
razveljavljen)
(5) Vsaki pridržani osebi je treba v mejah
možnosti omogočiti sodelovanje pri verskih obredih, ki so organizirani v
zavodu, in ji omogočiti prejemanje knjig z versko vsebino in napotkov.
(6) Določbe tega člena veljajo tudi za
pridržane osebe v zavodih za mladoletne.
25. člen
(verska duhovna oskrba v bolnišnicah in
socialnovarstvenih zavodih, ki opravljajo institucionalno varstvo)
(1) Osebe v bolnišnicah ali
socialnovarstvenih zavodih, ki opravljajo institucionalno varstvo (v nadaljnjem
besedilu: oskrbovanci) imajo pravico do redne individualne in kolektivne verske
duhovne oskrbe.
(2) Če je v bolnišnicah v vsej državi
dovolj veliko število oskrbovancev iste veroizpovedi, ministrstvo, pristojno za
zdravje, zagotovi v partnerskem dogovarjanju, na podlagi zakona, ki ureja
financiranje zdravstvenih programov in storitev, zaposlitev potrebnega števila
duhovnikov, v skladu s predpisi ministra, pristojnega za zdravje. Duhovnik, ki
je imenovan in tako zaposlen, lahko nemoteno opravlja svojo službo in obiskuje
oskrbovance ustrezne veroizpovedi ob primernem času. (delno
razveljavljen)
(3) Versko duhovno oskrbo oskrbovancem v
socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo, in se zaradi
starostnih in zdravstvenih težav ne morejo udeleževati obredov zunaj zavoda, se
zagotavlja v skladu s predpisi ministra, pristojnega za socialno varstvo.
(4) Vsakemu oskrbovancu je treba v mejah
možnosti omogočiti sodelovanje pri verskih obredih, ki so organizirani v
bolnišnici oziroma zavodu, ki opravlja institucionalno varstvo, in mu omogočiti
prejemanje knjig z versko vsebino in napotkov.
(5) Bolnišnice oziroma zavodi, ki
opravljajo institucionalno varstvo, zagotavljajo prostorske in tehnične pogoje
za versko duhovno oskrbo.
26. člen
(svoboda gradnje in uporabe prostorov in
stavb za verske namene)
(1) Cerkve in druge verske skupnosti imajo
pravico graditi in vzdrževati prostore in stavbe za bogoslužje, druge verske
obrede ter za druga zbiranja in imajo pravico do prostega dostopa do njih.
(2) V novih urbanističnih predelih, zlasti
v predelih, namenjenih za stanovanje in prebivanje, se pri pripravi
prostorskega akta glede predvidene prostorske ureditve pridobijo in sporazumno
uskladijo tudi potrebe, priporočila in interesi cerkva ter drugih verskih
skupnosti ob upoštevanju številčnosti pripadnikov cerkva in drugih verskih
skupnosti. Pripravljavec prostorskega akta mora v predlogu oceniti potrebo po
verskih objektih.
(3) Prostorske akte iz prejšnjega odstavka,
ki so bili v veljavi ob uveljavitvi tega zakona, je treba v razumnem roku
ustrezno dopolniti ali popraviti, če obstajata za to interes in potreba tam
navzočih cerkva in drugih verskih skupnosti na območjih, na katere se ti
prostorski akti nanašajo.
27. člen
(pravica do namenske državne finančne
pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev cerkva
in drugih verskih skupnosti)
(1) Registrirane cerkve in druge verske
skupnosti lahko pod pogoji tega zakona za svoje verske uslužbence, ki so
državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
in jim je poklic verskega uslužbenca edini poklic, na podlagi njihovega
pooblastila in v njihovem imenu zaprosijo za pridobitev pravice do namenske
državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za
socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost od
osnove v višini 60 odstotkov
povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa
zavarovalna osnova: za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevek
zavarovanca) ter za obvezno zdravstveno zavarovanje (prispevek zavarovanca). Te
pravice ne morejo pridobiti verski uslužbenci, ki so zaposleni na podlagi
določb 22. do 25. člena tega zakona. (delno
razveljavljen)
(2) Duhovniki in redovniki imajo pravico do
namenske državne finančne pomoči iz prejšnjega odstavka, tudi če so s cerkvijo
ali drugo versko skupnostjo v razmerju, ki nima vseh elementov delovnega
razmerja. Država lahko plačuje pomoč iz prejšnjega odstavka za duhovnike, ki
imajo vsaj srednjo izobrazbo, in za redovnike, ki imajo obljube uboštva,
celibata ter pokorščine. Drugi verski uslužbenci imajo to pravico le, če imajo
s cerkvijo ali drugo versko skupnostjo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki
verskemu uslužbencu zagotavlja plačo.
(3) Na podlagi pridobljenega pooblastila in
prejetih sredstev morajo registrirane cerkve in druge verske skupnosti za
verske uslužbence iz prvega in drugega odstavka tega člena plačati prispevke v
skladu s predpisi, ki urejajo plačilo prispevkov za socialno varnost. Nadzor
nad zakonitostjo in namembnostjo porabe izvajajo Računsko sodišče Republike
Slovenije in drugi pristojni organi.
(4) Država pri zagotavljanju pravice iz
prejšnjega odstavka tega člena upošteva razumno sorazmerje med številom verskih
uslužbencev in številom pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske
skupnosti, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji. Razumno sorazmerje je izpolnjeno, če je ugotovljeno
razmerje vsaj 1.000 pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske skupnosti
na enega verskega uslužbenca te cerkve ali druge verske skupnosti. Cerkve in
druge verske skupnosti število svojih pripadnikov dokazujejo z verodostojnimi
podatkovnimi viri, med drugim lahko predlagajo tudi uporabo podatkov zadnjega
popisa prebivalstva.
(5) Šteje se, da je pogoj razumnega
sorazmerja za enega verskega uslužbenca izpolnjen tudi v primeru, ko
registrirana cerkev ali druga verska skupnost ne more izkazati zahtevanega
števila pripadnikov iz prejšnjega odstavka, vendar dokaže, da je na območju
Republike Slovenije delovala vsaj 80 let pred uveljavitvijo tega zakona.
28. člen
(financiranje državne pomoči za plačilo
prispevkov za socialno varnost zavarovanca)
(1) Javna sredstva za financiranje državne
pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost po tem zakonu
zagotovi pristojni organ iz državnega proračuna, nakazuje pa jih na račun
cerkve ali druge verske skupnosti.
(2) Cerkve in druge verske skupnosti morajo
na zahtevo pristojnega organa predložiti podatke in dokumentacijo, s katerimi
razpolagajo, če ti podatki ali dokumentacija vplivajo na odločanje o pravicah
iz prejšnjega člena tega zakona. Cerkve in druge verske skupnosti morajo
dokumentacijo, ki se nanaša na pridobitev pravic iz prejšnjega člena, hraniti
vsaj pet let po poteku leta, na katerega se nanaša.
(3) O upravičenosti do sredstev iz
prejšnjega odstavka odloča pristojni organ z odločbo na podlagi vloge cerkve
ali druge verske skupnosti. Proti odločbi pristojnega organa je dovoljena
pritožba. O pritožbi odloča Vlada Republike Slovenije.
(4) Število oseb, za katere se za posamezni
mesec cerkvi ali drugi verski skupnosti izplača državna pomoč za plačilo
prispevkov, določena v prvem odstavku prejšnjega člena, je lahko v koledarskem
letu po uveljavitvi tega zakona največ za pet odstotkov večje, kot je bilo prvi
mesec po začetku uporabe prejšnjega člena. Če pet odstotkov ni celo število, se
število zaokroži navzgor. Vsako naslednje leto je lahko število oseb, za katere
se za posamezni mesec cerkvi ali drugi verski skupnosti izplačuje pomoč, največ
za pet odstotkov, zaokroženo navzgor na celo število, večje od števila oseb v tistem
mesecu prejšnjega leta, ko je bilo to število največje. Za cerkve in druge
verske skupnosti, ki za prvi mesec po začetku uporabe prejšnjega člena niso
pridobile pravic iz prejšnjega člena, se določbe tega odstavka smiselno
uporabljajo tako, da se letna rast števila oseb, za katere se izplačuje pomoč,
omeji na pet odstotkov.
(5) V vsakih zaporednih petih letih se
lahko največje mesečno število oseb cerkve ali druge verske skupnosti, za
katere se izplačuje pomoč, poveča največ za deset odstotkov, zaokroženo navzgor
na celo število.
29. člen
(financiranje registriranih cerkva in
drugih verskih skupnosti)
(1) Registrirane cerkve in druge verske
skupnosti se financirajo predvsem iz donacij in drugih prispevkov fizičnih in
pravnih oseb ter iz svojega drugega premoženja, kakor tudi iz prispevkov
mednarodnih verskih organizacij, katerih članice so.
(2) Registrirana cerkev ali druga verska
skupnost sme zbirati prostovoljne prispevke v skladu s svojimi pravili in
veljavno zakonodajo.
(3) Država lahko gmotno podpira
registrirane cerkve in druge verske skupnosti zaradi njihovega splošno
koristnega pomena, kakor je opredeljen v 5. členu tega zakona.
V. PRISTOJNI ORGAN
30. člen
(naloge pristojnega organa)
(1) Pristojni organ opravlja naslednje
naloge:
1.
spremlja položaj cerkva in drugih verskih skupnosti;
2.
daje strokovno pomoč in obvešča registrirane cerkve in druge verske
skupnosti o predpisih, drugih aktih in ukrepih, ki zadevajo njihovo delovanje;
3.
vodi postopek za registracijo in register cerkva in drugih verskih skupnosti
v skladu s 13. do 20. členom tega zakona;
4.
izdaja izpise iz registra in podatke o stanju registra;
5.
izdaja potrdila o pravni osebnosti registriranih cerkva in drugih
verskih skupnosti;
6.
izdaja potrdila o pravni osebnosti sestavnih delov registriranih cerkva
in drugih verskih skupnosti na podlagi predhodnega potrdila cerkve ali druge
verske skupnosti;
7.
izvaja izplačila in potrebne proračunske načrtovalne dejavnosti za
izplačevanje namenske državne finančne pomoči, določene v 27. in 28. členu tega zakona, ter vodi postopek odločanja, določen v tretjem odstavku 28. člena tega
zakona;
8.
daje pomoč in zagotavlja proračunska sredstva v skladu s prejšnjim
členom zakona;
9.
spremlja izvajanje predpisov, drugih aktov in ukrepov, ki zadevajo
delovanje cerkva in drugih verskih skupnosti;
10. sodeluje
pri pripravi predpisov, drugih aktov in ukrepov s področja delovanja cerkva in
drugih verskih skupnosti, ki jih pripravljajo ministrstva oziroma drugi državni
organi;
11. pripravlja
gradiva in predloge sklepov za odločanje Vlade Republike Slovenije o zadevah s
področja delovanja cerkva in drugih verskih skupnosti;
12. organizira
razgovore in srečanja s predstavniki registriranih cerkva in drugih verskih
skupnosti;
13. sodeluje
z ministrstvi, drugimi državnimi in lokalnimi organi ter organizacijami pri
reševanju odprtih vprašanj cerkva in drugih verskih skupnosti;
14. spremlja
mednarodne konference in srečanja s področja religije in se jih udeležuje;
15. sodeluje
s pristojnimi službami v drugih državah;
16. v
okviru svojega delovnega področja si zlasti prizadeva za uresničevanje načela
enakega obravnavanja;
17. v
okviru svojih pristojnosti ustvarja pogoje za enako obravnavanje oseb ne glede
na versko prepričanje z ozaveščanjem in spremljanjem položaja na tem področju
ter z ukrepi normativne in politične narave;
18. opravlja
druge naloge, določene z zakoni ali podzakonskimi akti.
(2) Pristojni organ opravlja naloge
samostojno in v sodelovanju z ministrstvi, vladnimi službami, strokovnimi in
znanstvenimi institucijami oziroma strokovnjaki za posamezna področja.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
31. člen
(kršitve določb o uporabi imena in
sporočanju podatkov)
(1) Z globo od 150.000 do 300.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek registrirana cerkev ali druga verska skupnost oziroma
njen posamezni sestavni del, če:
1.
uporablja v pravnem prometu drugačno ime cerkve ali druge verske
skupnosti, kot je vpisano v register (3. točka tretjega odstavka 19. člena);
2.
v 30 dneh ne sporoči spremembe podatkov ali prilog, potrebnih za
registracijo (peti odstavek 19. člena);
3.
predloži pristojnemu organu napačne podatke za odločanje o pravicah iz
27. člena.
(2) Z globo od 100.000 do 150.000 tolarjev
se kaznuje odgovorna oseba registrirane cerkve ali druge verske skupnosti
oziroma njenega sestavnega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
32. člen
(prekrškovni organ)
Pristojni
organ je pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona kot prekrškovni organ
za prekrške, določene v prejšnjem členu tega zakona.
Zakon o verski svobodi – ZVS (Uradni list RS, št. 14/07) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(že prijavljene
cerkve in druge verske skupnosti)
(1) Cerkve in druge verske skupnosti, ki so
na dan uveljavitve tega zakona prijavljene pri Uradu Vlade Republike Slovenije
za verske skupnosti, ohranijo status pravne osebe in jih pristojni organ vpiše
v register po uradni dolžnosti.
(2) Cerkve in druge verske skupnosti iz
prejšnjega odstavka morajo v treh letih od uveljavitve tega zakona predložiti
pristojnemu organu podatke iz 3. točke drugega odstavka 13. člena ter listine
iz 2., 3., 4. in 7. točke 14. člena tega zakona. Če cerkev ali druga verska
skupnost tega ne stori v predpisanem roku, se izbriše iz registra.
(3) Registrirane cerkve in druge verske
skupnosti, ki so že pred uveljavitvijo tega zakona za svoje verske uslužbence
prejemale iz državnega proračuna finančna sredstva za delno plačilo prispevkov
za socialno varnost, so upravičene do prejemanja namenske državne finančne pomoči,
določene v 27. in 28. členu tega zakona, in sicer za najmanj isto število oseb
ter za isto vrsto zavarovanja, kakor decembra 2003, ne glede na izpolnjevanje
pogojev iz četrtega in petega odstavka 27. člena tega zakona.
(4) Če je Urad Vlade Republike Slovenije za
verske skupnosti za posamezno osebo, za katero verska skupnost uveljavlja
pravico do namenske državne finančne pomoči, določene v 27. in 28. členu tega zakona, zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona nakazoval namensko finančno
pomoč, se za to osebo sredstva za isto vrsto zavarovanja, kot jih je Urad
nakazoval zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona, lahko nakazujejo tudi po
uveljavitvi tega zakona, ne glede na to, ali cerkev oziroma druga verska
skupnost izpolnjuje pogoje iz 4. in 5. odstavka 27. člena tega zakona, in ne
glede na to, ali ta oseba izpolnjuje pogoje iz 1. in 2. odstavka 27. člena tega zakona.
(5) Cerkvi ali drugi verski skupnosti, ki
je prejemala sofinanciranje prispevkov za socialno varnost že pred
uveljavitvijo tega zakona, se izplačevanje nadaljuje v enakem obsegu kot zadnji
mesec pred uveljavitvijo tega zakona, do začetka uporabe 27. člena tega zakona.
(6) Po tem zakonu se registrirajo vse
cerkve in druge verske skupnosti, ki na dan uveljavitve zakona niso vpisane v
evidenco verskih skupnosti, ki jo na podlagi Sklepa o ustanovitvi Urada Vlade
Republike Slovenije za verske skupnosti (Uradni list RS, št. 72/93) vodi Urad
Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti.
34. člen
(vzpostavitev
Registra cerkva in drugih verskih skupnosti v Republiki Sloveniji)
Pristojni organ v treh mesecih po
uveljavitvi zakona v skladu s tem zakonom vzpostavi register in vanj vnese tudi
podatke o že prijavljenih cerkvah in drugih verskih skupnostih, s katerimi
razpolaga. Podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena pristojni organ vpisuje
sproti.
35. člen
(prenehanje
veljavnosti predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati določbe Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v
Republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/76 in 42/86, in Uradni list RS,
št. 22/91 ter 59/02 - ZJZ in 60/05 ZJZ-A), razen določb 20. člena navedenega
zakona, ki ostanejo v veljavi.
(2) Zakon o pravnem položaju verskih
skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/76 in 42/86, in Uradni
list RS, št. 22/91 ter 59/02 - ZJZ in 60/05 ZJZ-A) se uporablja do začetka
uporabe tega zakona.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati 73.a člen Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno
prečiščeno besedilo).
36. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe zakona)
Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi, razen 27. člena tega
zakona, ki se začne uporabljati 1. januarja 2007.«.
Odločba o razveljavitvi prvega odstavka 13.
člena, 1. in 5. točke 14. člena, tretjega odstavka 24. člena, kolikor se nanaša
na zaposlovanje duhovnikov, četrtega odstavka 24. člena, kolikor se nanaša na
zaposlenega duhovnika, drugega odstavka 25. člena in zadnjega stavka prvega
odstavka 27. člena Zakona o verski svobodi, kolikor se nanaša na 24. in 25.
člen Zakona o verski svobodi, z odložnim rokom, in o ugotovitvi, da niso v
neskladju z Ustavo 24. in 25. člen v delu, ki ni zajet v 4. točki izreka
odločbe, 22., 23., 26., 30. in 32. člen ter peti odstavek 27. člena in tretji
odstavek 29. člena Zakona o verski svobodi, tretji odstavek 52. člena Zakona o
obrambi in 20. člen Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki
Sloveniji (Uradni list
RS, št. 46/10) v zvezi z razveljavitvijo prvega
odstavka 13. člena, 1. in 5. točke 14. člena, tretjega in četrtega odstavka 24. člena, drugega
odstavka 25. člena in zadnjega stavka prvega odstavka 27. člena zakona določa:
»Razveljavitev
začne učinkovati eno leto po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF
(Uradni list RS, št. 40/12) določa tudi:
»V. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONOV,
TRAJNIH UKREPOV IN ZAČASNIH UKREPOV
20. Zakon o verski svobodi
233. člen
Pristojni organ po uradni dolžnosti izda
nove odločbe, s katerimi določi višino pomoči v skladu s prvim odstavkom 27.
člena zakona.«;
ter
vsebuje naslednjo končno določbo:
»VI. DEL
KONČNA DOLOČBA
251. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o
verski svobodi – ZVS-A (Uradni list RS, št. 100/13) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Zakona o verski svobodi –
ZVS-B (Uradni list RS, št. 102/23) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(uskladitev
pomoči in izdaja odločb)
(1) Ministrstvo, pristojno za kulturo (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v 15 dneh od uveljavitve tega zakona po
uradni dolžnosti izda nove odločbe, s katerimi uskladi višino do uveljavitve
tega zakona verskim uslužbencem registriranih cerkva ali drugih verskih
skupnosti že priznane namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna
za pokritje prispevkov za socialno varnost, z višino te pomoči iz spremenjenega
prvega odstavka 27. člena zakona.
(2) V roku iz prejšnjega odstavka
ministrstvo po uradni dolžnosti izda odločbe o ugotovitvi prenehanja statusa
splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti, podeljenega na
podlagi 2. in 7. člena Uredbe o načinu ugotavljanja kriterijev za priznanje
statusa splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti in za
določitev višine namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov
zavarovanca za socialno varnost njihovih uslužbencev (Uradni list RS,
št. 65/22).
3. člen
(prenehanje
veljavnosti uredbe)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Uredba o načinu ugotavljanja kriterijev za priznanje statusa splošno
koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti in za določitev višine
namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno
varnost njihovih uslužbencev (Uradni list RS, št. 65/22).
4. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.