Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o trošarinah obsega:
-
Zakon o trošarinah – ZTro (Uradni list RS, št.
84/98 z dne 11. 12. 1998),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah – ZTro-A
(Uradni list RS, št. 57/99 z dne 16. 7. 1999),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah – ZTro-B
(Uradni list RS, št. 33/01 z dne 5. 5. 2001),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah – ZTro-C (Uradni
list RS, št. 99/01 z dne 7. 12. 2001),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah – ZTro-D (Uradni
list RS, št. 126/03 z dne 18. 12. 2003),
-
Popravek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah –
ZTro-D (Uradni list RS, št. 7/04 z dne 27. 1. 2004),
-
Zakon o trošarinah – uradno prečiščeno
besedilo – ZTro-UPB1
(Uradni list RS, št. 20/04 z dne 4. 3. 2004).
ZAKON
o trošarinah (ZTro)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost
plačevanja trošarine od alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter
mineralnih olj in plina (v nadaljnjem besedilu: trošarinski izdelki), ki se na
območju Republike Slovenije sprostijo v porabo.
(2) Območje Republike Slovenije pomeni ozemlje pod
suverenostjo Republike Slovenije, vštevši zračni prostor in morska območja, nad
katerimi ima Republika Slovenija suverenost ali jurisdikcijo v skladu z
notranjim in mednarodnim pravom.
2. člen
(obseg obdavčitve)
(1) Trošarina se plačuje od trošarinskih izdelkov,
proizvedenih na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenije)
ali vnešenih z ozemlja držav članic Evropske skupnosti (v nadaljevanju: držav članic)
v Slovenijo ali trošarinskih izdelkov, ki se uvozijo v Evropsko skupnost
(Skupnost).
(2) Uvoz trošarinskih izdelkov je vsak vnos trošarinskih
izdelkov v Skupnost iz tretjih držav oziroma tretjih ozemelj, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
(3) Vnos trošarinskih izdelkov z ozemlja držav članic v
Slovenijo je vsak vnos z ozemlja druge države članice oziroma Skupnosti, kot je
določeno v zakonodaji Evropske skupnosti, razen s tretjih ozemelj.
(4) Tretja država je katerakoli država, razen Slovenije in drugih
držav članic oziroma Skupnosti.
(5) Tretje ozemlje je del državnega ozemlja države članice,
ki pa ne tvori sestavnega dela ozemlja države članice oziroma Skupnosti v
smislu tretjega odstavka tega člena, in sicer:
-
v Zvezni Republiki Nemčiji: otok Heligoland, ozemlje Büsingen;
-
v Kraljevini Španiji: Ceuta, Melilla, Kanarsko otočje;
-
v Italijanski republiki: Livigno, Campione d’Italia, italijanske vode
Luganskega jezera;
-
v Francoski republiki: čezmorski departmaji ter
-
v Helenski republiki: gora Atos.
(6) Po tem zakonu se gibanje trošarinskih izdelkov:
-
v ali iz Kneževine Monako obravnava kot gibanje v oziroma iz Francoske
republike;
-
v ali iz Jungholza in Mittelberga (Kleines Walsertal), obravanava kot
gibanje v oziroma iz Zvezne republike Nemčije;
-
v ali iz San Marina, obravnava kot gibanje v oziroma iz Italijanske
republike ter
-
na ali z otoka Man obravnava kot gibanje v oziroma iz Združenega
kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
3. člen
(pripadnost trošarin)
Prihodki od trošarin pripadajo proračunu Republike Slovenije.
4. člen
(definicije)
Za namene tega zakona imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
1.
trošarinski zavezanec je proizvajalec trošarinskih izdelkov, pooblaščeni
prejemnik trošarinskih izdelkov iz druge države članice, uvoznik trošarinskih izdelkov
oziroma oseba, na katero se v skladu s tem zakonom lahko prenese trošarinska
obveznost;
2.
imetnik trošarinskega dovoljenja je trošarinski zavezanec, ki pridobi
trošarinsko dovoljenje carinskega organa, da v okviru opravljanja svoje
dejavnosti v trošarinskem skladišču proizvaja, obdeluje, predeluje, dodeluje (v
nadaljnjem besedilu: proizvaja), skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske
izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;
3.
trošarinsko dovoljenje je odločba, ki jo izda carinski organ trošarinskemu
zavezancu, da lahko v okviru opravljanja svoje dejavnosti, v trošarinskem
skladišču proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod
režimom odloga plačila trošarine;
4.
trošarinsko skladišče je ena ali več med seboj povezanih ograjenih
površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto, kjer imetnik trošarinskega
dovoljenja proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod
režimom odloga plačila trošarine in, ki mora biti vidno označena in fizično
ločena od preostalih površin ali prostorov;
5.
režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo,
skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi
katere je obveznost za plačilo trošarine odložena;
6.
oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov je fizična oziroma pravna
oseba, ki pod pogoji, določenimi s tem zakonom, pridobi dovoljenje carinskega
organa, da lahko v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. in 55. člena tega zakona nabavlja trošarinske izdelke brez plačila trošarine (v nadaljnjem
besedilu: oproščeni uporabnik);
7.
obrat oproščenega uporabnika je prostor, naprava oziroma oprema, v
kateri so hranjeni trošarinski izdelki, ki jih je oproščeni uporabnik nabavil
za potrebe svoje dejavnosti brez plačila trošarine;
8.
uvoznik trošarinskih izdelkov je carinski dolžnik, določen v skladu s
carinskimi predpisi oziroma prejemnik trošarinskih izdelkov iz tretje države
oziroma tretjega ozemlja.
9.
pooblaščeni prejemnik je trošarinski zavezanec, ki ima dovoljenje
carinskega organa, da v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke od
osebe iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Pooblaščeni
prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov pod režimom
odloga plačila trošarine;
10. nepooblaščeni
prejemnik je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti občasno prejema trošarinske
izdelke od osebe iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine.
Nepooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih
izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine in mora carinskemu organu
predložiti instrument za zavarovanje plačila trošarine, predno mu dobavitelj
odpremi trošarinske izdelke;
11. davčni
zastopnik je oseba, ki jo imetnik trošarinskega skladišča iz druge države
članice pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun v Sloveniji izvršuje
obveznosti in uveljavlja pravice po tem zakonu.
II. NASTANEK TROŠARINSKE OBVEZNOSTI
5. člen
(kdaj nastane trošarinska obveznost)
(1) Trošarinska obveznost nastane, ko so:
1.
trošarinski izdelki proizvedeni v Sloveniji;
2.
trošarinski izdelki uvoženi v Skupnost;
3.
trošarinski izdelki vnešeni z ozemlja drugih držav članic oziroma
Skupnosti v Slovenijo.
(2) Trošarinska obveznost se lahko prenese od
proizvajalca oziroma uvoznika na imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega
uporabnika ob pogojih in na način, določenim s tem zakonom.
III. REŽIM ODLOGA PLAČILA TROŠARINE
6. člen
(režim odloga plačila trošarine)
(1) Plačilo trošarine se odloži, če:
1.
se proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov opravlja v trošarinskem
skladišču;
2.
so trošarinski izdelki skladiščeni v obratu oproščenega uporabnika;
3.
se trošarinski izdelki gibljejo pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
(2) Pri uvozu trošarinskih izdelkov se plačilo trošarine
odloži, če je za njih takoj po vnosu v Skupnost dovoljena začasna hramba ali je
zanje začet carinski tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja
(razen skladiščenja v prosto carinskih prodajalnah), uvoza zaradi izvoza po
sistemu odloga, predelave pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza, ali so
vnešeni v prosto carinsko cono.
(3) Če so uvoženi trošarinski izdelki sproščeni v prost
promet v skladu s carinskimi predpisi, se plačilo trošarine odloži, če so
neposredno po sprostitvi v promet, vnešeni v trošarinsko skladišče ali v obrat
oproščenega uporabnika ali odposlani osebi v drugi državi članici, ki v skladu
z zakonodajo te države članice sme prejemati trošarinske izdelke pod režimom
odloga plačila trošarine.
(4) Pri prenehanju veljavnosti trošarinskega dovoljenja,
razen v primerih iz šestega in sedmega odstavka tega člena, je plačilo
trošarine za trošarinske izdelke, ki so na zalogi, odloženo do 30. dne po tem,
ko je dovoljenje prenehalo veljati, razen, če so bili trošarinski izdelki pred
potekom tega roka sproščeni v porabo oziroma, če so bili odpremljeni v drugo
trošarinsko skladišče ali v obrat oproščenega uporabnika.
(5) Pri prenehanju veljavnosti dovoljenja oproščenega
uporabnika, razen v primerih iz šestega in sedmega odstavka tega člena, je
plačilo trošarine za izdelke, ki so na zalogi in skladiščeni v obratu
oproščenega uporabnika, odloženo do 30. dne po tem, ko je dovoljenje prenehalo
veljati.
(6) Če trošarinsko skladišče ali oproščeni uporabnik
preneha poslovati zaradi likvidacije oziroma stečaja, je plačilo trošarine še
naprej odloženo, dokler trošarinski izdelki, ki so na zalogi na dan začetka
postopka stečaja ali likvidacije, niso sproščeni v porabo v postopku
likvidacije ali stečaja oziroma, dokler so skladiščeni v tem ali drugem
trošarinskem skladišču ali obratu oproščenega uporabnika, toda največ do dneva,
ko so trošarinski izdelki odpremljeni upniku na podlagi sklepa o razdelitvi
premoženja.
(7) Če trošarinsko dovoljenje ali dovoljenje oproščenega
uporabnika trošarinskih izdelkov preneha veljati zaradi združitve, je plačilo
trošarine še naprej odloženo, dokler niso trošarinski izdelki, ki so na zalogi,
sproščeni v porabo v postopku združitve ali dokler so skladiščeni v drugem
trošarinskem skladišču oziroma obratu oproščenega uporabnika ali, dokler niso
odpremljeni, toda največ do 180. dneva, ki sledi dnevu prijave združitve za
vpis v register.
IV. GIBANJE TROŠARINSKIH IZDELKOV
7. člen
(gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila
trošarine)
(1) Trošarinski izdelki se v Sloveniji lahko gibljejo pod
režimom odloga plačila trošarine:
1.
iz trošarinskega skladišča v drugo trošarinsko skladišče;
2.
iz trošarinskega skladišča v obrat oproščenega uporabnika in izjemoma iz
obrata oproščenega uporabnika v trošarinsko skladišče;
3.
iz trošarinskega skladišča v izvoz.
(2) Trošarinski izdelki se med Slovenijo in drugimi državami
članicami lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine:
1.
iz trošarinskega skladišča v Sloveniji osebi v drugi državi članici, ki
v skladu z zakonodajo te države lahko prejema trošarinske izdelke pod režimom
odloga plačila trošarine;
2.
od osebe iz druge države članice, ki v skladu z zakonodajo te države
lahko pošilja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine:
-
imetniku trošarinskega dovoljenja v Sloveniji ali
-
pooblaščenemu oziroma nepooblaščenemu prejemniku v Sloveniji ali
-
drugi osebi v drugi državi članici preko Slovenije.
(3) Trošarinski izdelki se ob uvozu iz tretjih držav oziroma
tretjih ozemelj lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine:
1.
pri vnosu v trošarinsko skladišče;
2.
če je za njih takoj po uvozu dovoljena začasna hramba ali je zanje začet
carinski tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja (razen v prosto
carinskih prodajalnah), uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga, predelave pod
carinskim nadzorom ali začasnega uvoza ali, če so vnešeni v prosto carinsko
cono.
(4) Gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila
trošarine je dovoljeno samo, če ga spremlja trošarinski dokument, razen če je s
tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom drugače določeno. Pošiljatelj,
ki odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine v drugo
državo članico, mora zapečatiti tovorke ali prevozno sredstvo, če le-tega
pristojni carinski organ v skladu z veljavno zakonodajo pripozna kot primernega
za zapečatenje.
(5) Prejšnji odstavek se nanaša na vsako gibanje trošarinskih
izdelkov med Slovenijo in drugimi državami članicami tudi, če je za njih s tem
zakonom predpisana trošarina po stopnji 0% ali v znesku 0 tolarjev.
8. člen
(trošarinski dokument)
(1) Trošarinski dokument je listina, ki spremlja pošiljko
trošarinskih izdelkov in ki dokazuje, da se v njej navedene vrste ter količine
trošarinskih izdelkov gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine oziroma, da
so namenjene v drugo državo članico. Trošarinski dokument, pod pogoji, ki jih
določa ta zakon in predpis, izdan na njegovi podlagi, dokazuje tudi, da je v
njem navedene trošarinske izdelke odpremil imetnik trošarinskega dovoljenja
oziroma uvoznik oziroma oproščeni uporabnik ali da jih je prejela oseba, ki lahko
v skladu s tem zakonom prejme trošarinske izdelke v režimu odloga ali da so
bili v njem navedeni trošarinski izdelki izvoženi.
(2) Pošiljatelj trošarinskih izdelkov mora izdati trošarinski
dokument, če:
-
te trošarinske izdelke dobavlja pod režimom odloga plačila trošarine
oziroma izvaža ali
-
te trošarinske izdelke dobavlja prejemniku v drugo državo članico.
(3) Trošarinski dokument mora biti izstavljen v petih
izvodih, če ni s tem zakonom ali predpisom, izdanim na njegovi podlagi, drugače
določeno, in sicer:
1.
en izvod obdrži pošiljatelj,
2.
en izvod spremlja blago in je za prejemnika,
3.
en izvod spremlja blago in ga prejemnik potrjenega vrne pošiljatelju
oziroma carinskemu organu,
4.
en izvod spremlja blago in je namenjen nadzornemu organu namembnega
območja oziroma namembne države članice in
5.
en izvod je namenjen nadzornemu organu odpremnega območja.
(4) Izvod trošarinskega dokumenta iz 5. točke prejšnjega
odstavka mora pošiljatelj predložiti nadzornemu organu najkasneje ob odpremi
pošiljke.
8.a člen
(gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo)
(1) Če se v drugo državo članico pošiljajo trošarinski
izdelki, ki so bili že sproščeni v porabo v Sloveniji in nastane obveznost za
obračun trošarine tudi v namembni državi članici, mora pošiljatelj za pošiljko
izdati trošarinski dokument v skladu z 8. in 10. členom tega zakona. Pošiljatelj oziroma druga oseba, ki je plačnik trošarine v namembni državi članici mora
izpolniti še naslednje zahteve:
-
prej preden pošiljatelj odpošlje trošarinske izdelke, najaviti dobavo
trošarinskih izdelkov carinskemu organu namembne države članice,
-
predložiti instrument za zavarovanje plačila trošarine ali plačati
trošarino v namembni državi članici v skladu s postopkom, ki ga določa ta
država članica ter
-
omogočiti carinskemu organu namembne države članice, da se prepriča, da
je prejemnik dejansko prejel trošarinske izdelke in da je trošarina plačana.
(2) Prejšnji odstavek velja tudi, če slovenski prejemnik
prejema trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi
članici in v skladu s tem zakonom nastane obveznost za obračun trošarine v
Sloveniji. V tem primeru mora pošiljko spremljati trošarinski dokument, ki ga
pošiljatelj izda v skladu z veljavno zakonodajo države članice, iz katere so
trošarinski izdelki dobavljeni, ostale obveznosti iz prejšnjega odstavka pa
mora izpolniti prejemnik trošarinskih izdelkov oziroma druga oseba, ki je v
skladu s 17. členom tega zakona plačnik trošarine. Instrument za zavarovanje
plačila trošarine se predloži v skladu s 35.b členom tega zakona.
(3) Če se trošarinski izdelki, ki so že sproščeni v porabo v
Sloveniji pošiljajo iz enega kraja v Sloveniji v drug kraj v Sloveniji, vendar
preko ozemlja druge države članice, mora pošiljatelj izdati trošarinski
dokument v skladu z 8. in 10. členom tega zakona, pošiljka pa se mora gibati po
vnaprej določeni poti. V tem primeru:
-
mora pošiljatelj, preden odpošlje trošarinske izdelke najaviti dobavo
trošarinskih izdelkov carinskemu organu, ki je pristojen za trošarinski nadzor
glede na kraj, kjer se odpošljanje začne,
-
mora prejemnik potrditi prejem pošiljke na trošarinskem dokumentu v
skladu z 9. členom tega zakona in o tem obvestiti carinski organ, ki je
pristojen za trošarinski nadzor glede na namembni kraj pošiljke in
-
morata pošiljatelj in prejemnik omogočiti pristojnemu carinskemu organu,
da se prepriča, da je prejemnik dejansko prejel trošarinske izdelke.
(4) Če trošarinske izdelke, ki so v Sloveniji sproščeni v
porabo, nabavi oseba iz ene od držav članic, ki ni imetnik trošarinskega
dovoljenja ali pooblaščeni oziroma nepooblaščeni prejemnik, in jih prodajalec
iz Slovenije sam ali druga oseba za njegov račun neposredno ali posredno
odpošlje prejemniku v namembno državo članico ter trošarinska obveznost nastane
v tej namembni državi članici, mora prodajalec pred začetkom odpošiljanja
najaviti takšno pošiljko pristojnemu carinskemu organu v Sloveniji in
predložiti dokazila, iz katerih je razvidno, da je v namembni državi članici
predložil instrument za zavarovanje plačila trošarine in izpeljal vse predpisane
postopke za plačilo trošarine v namembni državi članici. Prodajalec mora voditi
evidenco tovrstnih dobav.
(5) Prejšnji odstavek velja tudi, če trošarinske izdelke, ki
so sproščeni v porabo v drugi državi članici, prejema oseba v Sloveniji in je
obveznost za obračun trošarine v skladu s tem zakonom nastala v Sloveniji.
Obveznosti iz prejšnjega odstavka mora izpolniti prodajalec trošarinskih
izdelkov, lahko pa tudi v njegovem imenu in za njegov račun njegov davčni
zastopnik.
9. člen
(potrditev prejema pošiljke in potrditev izvoza)
(1) Prejemnik trošarinskih izdelkov, ki prejme
trošarinske izdelke skupaj s pravilno izpolnjenim trošarinskim dokumentom mora
potrditi prejem trošarinskih izdelkov na priloženem trošarinskem dokumentu in
vrniti potrjen izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju oziroma, v primeru ko
mu je trošarinske izdelke dobavil uvoznik, carinskemu organu. Prejemnik
trošarinskih izdelkov mora vrniti potrjen izvod trošarinskega dokumenta
pošiljatelju:
-
v primerih, ko mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz
Slovenije najpozneje v 15 dneh po prejemu pošiljke oziroma
-
v primerih, ko mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz druge
države članice, najpozneje 15. dan meseca, ki sledi mesecu v katerem je prejel
pošiljko.
(2) Prejemnik trošarinskih izdelkov iz prejšnjega odstavka
potrdi prejem pošiljke tako, da na trošarinskem dokumentu navede datum in kraj
prevzema trošarinskih izdelkov ter podpiše izvod trošarinskega dokumenta, ki ga
vrne pošiljatelju oziroma carinskemu organu. Pred potrditvijo prejema
trošarinskih izdelkov mora na trošarinskem dokumentu označiti, da je preveril
vsebino pošiljke in da je ta skladna z navedbami v trošarinskem dokumentu.
(3) Izvoz trošarinskih izdelkov potrdi carinski organ na
trošarinskem dokumentu, ko se izdelki dejansko iznesejo iz Skupnosti.
(4) Pošiljatelj, ki ne prejme potrjenega izvoda trošarinskega
dokumenta v roku iz prvega odstavka tega člena, mora o tem nemudoma obvestiti
pristojni carinski organ, ki sprejme vse potrebne ukrepe, da ugotovi, ali je v
skladu s tem zakonom nastala obveznost za obračun trošarine.
10. člen
(oblika in vsebina trošarinskega dokumenta)
(1) Vsebina in oblika trošarinskega dokumenta, ki ga mora
izdati pošiljatelj, kadar dobavlja trošarinske izdelke v drugo državo članico
pod režimom odloga plačila trošarine mora ustrezati obrazcu, ki ga določa
evropska zakonodaja.
(2) Če pošiljatelj dobavlja trošarinske izdelke s plačano
trošarino v drugo državo članico ali preko druge države članice v skladu z 8.a
členom tega zakona ali če dobavlja v drugo državo članico popolnoma denaturiran
alkohol, lahko namesto obrazca iz prejšnjega odstavka uporabi poenostavljeni
trošarinski dokument, ki mora ustrezati obrazcu, ki ga določa evropska
zakonodaja.
(3) Če pošiljatelj pošilja trošarinske izdelke iz Slovenije v
drugo državo članico prejemniku, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni
pooblaščen da bi prejemal trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila
trošarine, in za to pošiljko izda trošarinski dokument v skladu s prejšnjim
odstavkom, mora trošarinskemu dokumentu priložiti še dokument, ki dokazuje, da
je bila trošarina plačana v namembni državi članici ali da je bil v skladu z
zakonodajo te države članice izpeljan drug predpisan postopek za obračun
trošarine v tej državi. V tem dokumentu mora biti naveden vsaj naslov
pristojnega organa v namembni državi članici ter datum in sklicna oziroma
evidenčna številka plačila trošarine pri tem organu oziroma datum in sklicna
oziroma evidenčna številka sprejema instrumenta zavarovanja za plačilo
trošarine pri tem organu.
(4) Če se trošarinski izdelki na območju Slovenije v skladu s
tem zakonom gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine, mora vsebina in
oblika trošarinskega dokumenta, ki spremlja pošiljko ustrezati obrazcu iz
prvega odstavka tega člena.
(5) Minister, pristojen za finance predpiše pogoje, pod
katerimi lahko pošiljatelj trošarinskih izdelkov namesto obrazca iz prvega
oziroma drugega odstavka tega člena kot trošarinski dokument uporabi
komercialni ali drug upravni dokument ter druge poenostavitve v zvezi z
izdajanjem trošarinskih dokumentov v skladu s tem členom, predvsem v primerih,
ko se trošarinski izdelki gibljejo pod režimom odloga med trošarinskimi
skladišči istega imetnika trošarinskega dovoljenja in v primerih, ko isti
pošiljatelj pogosto in redno pošilja trošarinske izdelke istemu prejemniku in
carinskemu organu omogoči izvajanje trošarinskega nadzora na drug ustrezen
način.
(6) Če tehnične možnosti to dopuščajo, lahko carinski organ
dovoli uporabo tehničnih pripomočkov za izmenjavo podatkov.
V. PRENEHANJE REŽIMA ODLOGA PLAČILA TROŠARINE
11. člen
(prenehanje režima odloga plačila trošarine)
Režim odloga plačila trošarine preneha:
1.
ko je imetniku trošarinskega dovoljenja, oproščenemu uporabniku oziroma
uvozniku odpuščeno plačilo trošarine;
2.
ko trošarina zapade v plačilo.
12. člen
(odpustitev plačila trošarine)
(1) Imetniku trošarinskega dovoljenja se plačilo
trošarine odpusti:
1.
ko so trošarinski izdelki uskladiščeni v trošarinskem skladišču drugega
imetnika trošarinskega dovoljenja in je ta potrdil prejem in skladnost pošiljke
z navedbami v dokumentu pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta;
2.
ko so trošarinski izdelki uskladiščeni v obratu oproščenega uporabnika
in je ta potrdil prejem in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu pošiljke
na izvodu trošarinskega dokumenta;
3.
ko so trošarinski izdelki izvoženi in je carinski organ na trošarinskem
dokumentu potrdil, da so dejansko iznešeni iz carinskega območja Skupnosti v
skladu s carinskimi predpisi;
4.
ko trošarinske izdelke pošlje osebi v drugi državi članici, ki v skladu
z zakonodajo te države lahko sodeluje v režimu odloga plačila trošarine in
prejme potrjen izvod trošarinskega dokumenta v skladu z 9. členom tega zakona.
(2) Imetniku trošarinskega dovoljenja se plačilo
trošarine od trošarinskih izdelkov, ki so bili skladiščeni v njegovem
trošarinskem skladišču odpusti, če:
1.
so bili uporabljeni kot osnovni material za proizvodnjo drugih
trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču;
2.
so bili uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem
proizvodnje oziroma za znanstvene namene;
3.
so bili uporabljeni za namene trošarinskega nadzora;
4.
so bili predloženi in uporabljeni za namene kontrole kvalitete, ki jo v
trošarinskem skladišču opravljajo pooblaščene osebe;
5.
so bili uničeni pod nadzorom carinskega organa;
6.
je bil ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, za katerega
imetnik trošarinskega dovoljenja dokaže, da je nastal zaradi višje sile (razen
kraje) ali, da je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja
in prevoza izdelkov;
7.
je bil alkohol popolnoma denaturiran v skladu s predpisom iz 44. člena tega
zakona;
8.
so bili tobačni izdelki denaturirani in uporabljeni za industrijske
oziroma hortikulturne namene.
(3) Oproščenemu uporabniku se plačilo trošarine odpusti:
1.
če so trošarinski izdelki odposlani v trošarinsko skladišče in ko je
imetnik trošarinskega dovoljenja na izvodu trošarinskega dokumenta potrdil
prejem pošiljke in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu;
2.
če so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene iz 44. ali 55.
člena tega zakona in so določeni v dovoljenju carinskega organa iz 27. člena
tega zakona.
(4) Oproščenemu uporabniku se plačilo trošarine odpusti,
če:
1.
so bili trošarinski izdelki uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s
testiranjem proizvodnje v njegovih proizvodnih prostorih ali skladišču;
2.
so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene trošarinskega nadzora;
3.
so bili trošarinski izdelki predloženi in uporabljeni za namene kontrole
kvalitete, ki jo v njegovih proizvodnih prostorih ali skladišču opravljajo
pooblaščene osebe;
4.
so bili trošarinski izdelki uničeni pod nadzorom carinskega organa;
5.
je bil ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, za katerega
dokaže, da je nastal zaradi višje sile (razen kraje) in primanjkljaj, ki
je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov,
za katerega proizvodnjo so bili trošarinski izdelki porabljeni.
(5) Imetniku trošarinskega dovoljenja se odpusti plačilo
trošarine po 2. do 6. točki drugega odstavka tega člena, oproščenemu uporabniku
pa po 1. do 5. točki prejšnjega odstavka pod pogojem, da pridobi dovoljenje
carinskega organa. Način ugotavljanja primanjkljajev, ki so neločljivo povezani
s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza trošarinskih izdelkov, določi
minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za
standardizacijo.
(6) Uvozniku se plačilo trošarine odpusti:
1.
v primeru iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, če v roku 15 dni
prejme potrditev imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega
uporabnika, da je prevzel pošiljko;
2.
če dokaže, da so trošarinski izdelki, ki so bili uvoženi v okviru
carinskega odložnega postopka, dejansko iznešeni iz Slovenije;
3.
če je alkohol, ki ga uvaža, popolnoma denaturiran v skladu s predpisom
iz 44. člena tega zakona.
(7) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu
uporabniku iz četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo
trošarine odpusti, če so trošarinski izdelki skladiščeni v drugem trošarinskem
skladišču in to na trošarinskem dokumentu potrdi imetnik trošarinskega
dovoljenja tega drugega trošarinskega skladišča.
(8) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu
uporabniku iz četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo
trošarine odpusti, če:
1.
so bili trošarinski izdelki sproščeni v porabo, in je bila trošarina
plačana s strani kupca;
2.
so bili trošarinski izdelki v postopku stečaja in likvidacije prodani
imetniku trošarinskega dovoljenja ali oproščenemu uporabniku, in je
skladiščenje potrjeno v trošarinskem dokumentu;
3.
so bili trošarinski izdelki odpremljeni iz trošarinskega skladišča ali
obrata oproščenega uporabnika upniku (na podlagi razdelitve premoženja) in
je bila hkrati plačana trošarina ali, če je upnik – imetnik trošarinskega
dovoljenja, potrdil prejem pošiljke na trošarinskem dokumentu.
(9) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku
iz sedmega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če so
bili trošarinski izdelki skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču ali obratu
oproščenega uporabnika, in je to potrjeno v drugem trošarinskem dokumentu ali
če je bilo premoženje pridobljeno v obdobju 180 dni od dneva, ki sledi dnevu
prijave združitve za vpis v register in so bili trošarinski izdelki odpremljeni
za ta namen, trošarina pa plačana v istem času.
(10) Določbe tega člena se smiselno upoštevajo za odpustitev
plačila trošarine pooblaščenemu prejemniku.
VI. NASTANEK OBVEZNOSTI ZA OBRAČUN IN PLAČILO TROŠARINE
13. člen
(nastanek obveznosti za obračun trošarine)
(1) Obveznost za obračun trošarine nastane takrat, ko se
trošarinski izdelki sprostijo v porabo. Za sprostitev trošarinskih izdelkov v
porabo se šteje:
-
vsaka odprema trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali/in iz
obrata oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, razen če so trošarinski
izdelki odpremljeni: drugemu trošarinskemu skladišču oziroma drugemu obratu
oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, carinskemu skladišču (razen
prosto carinski prodajalni), prosto carinski coni, v carinskem tranzitnem
postopku oziroma v izvoz ter
-
vsaka odprema iz proizvodnega obrata trošarinskega zavezanca, ki ni
imetnik trošarinskega dovoljenja.
(2) Pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega
skladišča ali iz obrata oproščenega uporabnika v drugo trošarinsko skladišče
ali drugemu oproščenemu uporabniku, za katero ni v roku 15 dni od dneva odpreme
potrjeno, da je pošiljka prispela na namembni kraj na ozemlju Slovenije ali
bila iznešena iz Skupnosti, nastane obveznost za obračun trošarine 16. dan po
dnevu odpreme.
(3) Pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega
skladišča v Sloveniji osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te
države lahko prejema trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine,
za pošiljko za katero v roku iz druge alinee prvega odstavka 9. člena tega
zakona ni potrjeno, da je prispela na namembni kraj v drugi državi članici,
nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v davčnem obdobju, v katerem
bi ta oseba morala potrditi in vrniti izvod trošarinskega dokumenta.
(4) Če oproščeni uporabnik uporabi trošarinske izdelke
za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine, nastane
obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili
trošarinski izdelki porabljeni.
(5) Od trošarinskih izdelkov, ki so bili v trošarinskem
skladišču porabljeni kot surovina za proizvodnjo drugih izdelkov oziroma, ki so
bili uporabljeni kot pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje ter od
primanjkljaja trošarinskih izdelkov, razen od primanjkljaja iz 6. točke drugega
odstavka 12. člena tega zakona, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji
dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni oziroma v
katerem je bil ugotovljen primanjkljaj.
(6) Trošarina, katere plačilo je bilo odloženo na
podlagi četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona, mora biti obračunana
30. dan po poteku veljavnosti dovoljenja, če oseba, ki ji je prenehala
veljavnost dovoljenja, ni prejela potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta od
prejemnika trošarinskih izdelkov.
(7) Trošarina, katere plačilo je bilo odloženo na
podlagi šestega odstavka 6. člena tega zakona, mora biti obračunana 30. dan po
poteku veljavnosti dovoljenja, če oseba, ki ji je prenehala veljavnost
dovoljenja, ni prejela potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta od prejemnika
trošarinskih izdelkov.
(8) Trošarinski zavezanec mora obračunati in plačati
trošarino od predpisanih osnov po stopnjah oziroma v zneskih, ki veljajo na dan
nastanka obveznosti za plačilo trošarine.
13.a člen
(nastanek obveznosti za plačilo trošarine pri vnosu
trošarinskih izdelkov iz druge države članice)
(1) Pri vnosu trošarinskih izdelkov iz druge države članice v
Slovenijo nastane obveznost za plačilo trošarine v Sloveniji, če:
1.
trošarinski izdelki še niso sproščeni v porabo v eni od držav članic in
se sprostijo v porabo v Sloveniji ali
2.
so trošarinski izdelki, ki so bili že sproščeni v porabo v kateri drugi
državi članici, vnešeni v Slovenijo za opravljanje dejavnosti ali
3.
so trošarinski izdelki, ki so bili že sproščeni v porabo v kateri drugi
državi članici, namenjeni, da se vnesejo v Slovenijo za opravljanje dejavnosti
v Sloveniji in so najavljeni v skladu z 8.a členom.
(2) Obveznost za plačilo trošarine za trošarinske izdelke iz
1. točke prejšnjega odstavka nastane, ko so trošarinski izdelki v Sloveniji
sproščeni v porabo.
(3) Obveznost za plačilo trošarine za trošarinske izdelke iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena nastane, ko so trošarinski izdelki dobavljeni prejemniku
oziroma ko pošiljatelj najavi pristojnemu carinskemu organu, da namerava
trošarinske izdelke vnesti v Slovenijo za opravljanje dejavnosti.
(4) V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se
trošarina obračuna in plača od predpisanih osnov po stopnjah oziroma v zneskih,
ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.
(5) Za trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v
kateri drugi državi članici in jih v Slovenijo vnaša fizična oseba za svoje
osebne potrebe, obveznost za plačilo trošarine v Sloveniji ne nastane.
(6) Šteje se, da so trošarinski izdelki namenjeni za
opravljanje dejavnosti, če je prejemnik teh izdelkov v Sloveniji pravna ali
fizična oseba, ki opravlja samostojno (neodvisno) dejavnost ali ali kdo drug za
račun ene od njiju. Pri presoji, ali so izdelki, ki se vnašajo v Slovenijo
namenjeni za opravljanje dejavnosti, carinski organ upošteva predvsem:
-
status osebe, ki razpolaga s trošarinskimi izdelki,
-
namembni kraj pošiljke in, če je glede na okoliščine primera to
primerno, obliko prevoza,
-
dokumente, ki se nanašajo na pošiljko,
-
naravo in količino izdelkov.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da so vnešeni trošarinski
izdelki namenjeni za opravljanje dejavnosti, če količine presegajo:
-
800 kosov cigaret,
-
400 kosov cigarilosov,
-
200 kosov cigar,
-
1,0 kilogram drobno rezanega tobaka oziroma drugega tobaka za kajenje,
-
10 litrov žganja,
-
20 litrov vmesnih pijač,
-
90 litrov vina, vključno z največ 60 litrov penečega vina,
-
110 litrov piva.
14. člen
(nastanek obveznosti za plačilo trošarine pri uvozu)
(1) Pri uvozu trošarinskih izdelkov nastane obveznost za
plačilo trošarine kot da bi bila trošarina uvozna dajatev, razen v primerih, ko
je plačilo trošarine odloženo v skladu s tem zakonom.
(2) Trošarinski zavezanec mora plačati trošarino od
predpisanih osnov po stopnjah oziroma zneskih, ki veljajo na dan nastanka
obveznosti za plačilo trošarine.
15. člen
(drugi primeri nastanka obveznosti za plačilo trošarine)
Obveznost za plačilo trošarine nastane tudi takrat, ko:
1.
carinski organ proda ali prepusti odvzete trošarinske izdelke, razen če
jih proda ali prepusti imetniku trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenemu
uporabniku;
2.
so v postopku združitve trošarinski izdelki sproščeni v porabo razen, če
je kupec imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma oproščeni uporabnik;
3.
se konča postopek združitve, če so trošarinski izdelki odpremljeni
upniku, razen če je upnik imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma oproščeni
uporabnik;
4.
so v postopku likvidacije oziroma stečaja sproščeni v porabo oziroma ko
so odpremljeni upniku, razen če je upnik imetnik trošarinskega dovoljenja
oziroma oproščeni uporabnik;
5.
je ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, razen za primanjkljaj,
za katerega imetnik trošarinskega dovoljenja carinskemu organu dokaže, da je
nastal zaradi višje sile ali da je neločljivo povezan s procesom proizvodnje,
skladiščenja ali prevoza trošarinskih izdelkov;
6.
se v skladu s šestim odstavkom 51. člena tega zakona poveča višina
trošarine za cigarete, ki so na zalogi izven trošarinskih skladišč.
16. člen
(nezakonita proizvodnja in nezakonit uvoz)
(1) Obveznost za plačilo trošarine nastane tudi takrat, ko so
trošarinski izdelki:
1.
nezakonito proizvedeni, pridobljeni, v posesti, prevažani, uporabljeni
ali porabljeni oziroma sproščeni v porabo;
2.
nezakonito uvoženi in zanje ni bil odobren odlog plačila trošarine,
3.
nezakonito vnešeni v Slovenijo iz druge države članice.
razen v primeru, da fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti
v zvezi s trošarinskimi izdelki dokaže, da je trošarinske izdelke pridobila v
dobri veri.
(2) Če je v zvezi s prevozom trošarinskih izdelkov med
državami članicami prišlo do nepravilnosti, zaradi katerih je treba v skladu s
prejšnjim odstavkom obračunati trošarino, se trošarino obračuna v skladu s tem
zakonom, če:
-
je nepravilnost storjena na ozemlju Slovenije ali
-
je bila nepravilnost odkrita v Sloveniji, pa ni mogoče ugotoviti, v
kateri državi članici je bila dejansko storjena ali
-
je bila pošiljka odpremljena v drugo državo članico iz Slovenije, pa ni
prispela v namembni kraj in ni mogoče ugotoviti, v kateri državi članici je
bila dejansko storjena nepravilnost.
(3) Če se trošarino obračuna v skladu s prvo ali drugo alineo
prejšnjega odstavka, carinski organ o tem obvesti pristojni organ države
članice, iz katere je bila pošiljka trošarinskih izdelkov odpremljena.
(4) Carinski organ odpusti plačilo trošarine oziroma vrne
plačano trošarino, ki je bila plačana v skladu s tretjo alineo drugega odstavka
tega člena, če je pošiljatelj oziroma plačnik trošarine ali druga oseba za
njegov račun v roku štirih mesecev po odpremi pošiljke dokazal, da je bil posel
izpeljan v skladu s predpisi ali, kje je bila nepravilnost dejansko storjena. V
slednjem primeru se plačana trošarina vrne le, če upravičenec v roku treh let
od dneva izdaje trošarinskega dokumenta carinskemu organu dokaže, da je bila
trošarina plačana v državi članici, v kateri je bila nepravilnost dejansko
storjena. Carinski organ vrne znesek dejansko plačane trošarine.
(5) Način vračila trošarine iz prejšnjega odstavka predpiše
minister, pristojen za finance.
VII. PLAČNIKI TROŠARINE
17. člen
(opredelitev plačnikov trošarine)
(1) Oseba, ki mora plačati trošarino je trošarinski
zavezanec, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Plačnik trošarine v skladu s prvim odstavkom tega
člena je tudi fizična oseba, ki ne opravlja registrirane dejavnosti proizvodnje
alkohola in alkoholnih pijač in ne more pridobiti trošarinskega dovoljenja, ima
pa v lasti oziroma uporabi opremo in surovine za proizvodnjo vina, s katerimi
je mogoče letno proizvesti količine, ki presegajo količine, dovoljene za lastno
rabo ter opremo za proizvodnjo žganja, katere kapaciteta presega minimalno
določeno (v nadaljevanju: mali proizvajalec vina in žganja).
(3) Poleg oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena,
je plačnik trošarine tudi:
1.
oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov, ki uporabi trošarinske
izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine;
1.a nepooblaščeni
prejemnik trošarinskih izdelkov iz 29.b člena tega zakona;
1.b davčni
zastopnik;
1.c pošiljatelj
trošarinskih izdelkov, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici,
obveznost za obračun in plačilo trošarine pa je v skladu s tem zakonom nastala
v Sloveniji ali, če je glede na okoliščine primera to primerneje, prejemnik teh
trošarinskih izdelkov;
1.d prodajalec
trošarinskih izdelkov iz petega odstavka 8.a člena tega zakona;
2.
kupec, prejemnik trošarinskih izdelkov iz 1. točke 15. člena tega
zakona;
3.
kupec iz 2. točke 15. člena tega zakona;
4.
upnik iz 3. točke 15. člena tega zakona;
5.
upnik iz 4. točke 15. člena tega zakona;
6.
oseba, ki nezakonito proizvede, uvozi, vnese iz druge države članice,
prevaža, proda ali kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena tega zakona; v
skladu s to točko je plačnik trošarine tudi oseba, ki sodeluje pri nezakoniti
proizvodnji ali uvozu trošarinskih izdelkov oziroma oseba, ki hrani nezakonito
proizvedene oziroma uvožene trošarinske izdelke;
6.a oseba,
ki je v skladu s tem zakonom predložila instrument za zavarovanje plačila
trošarine ali garant oziroma porok, naveden na instrumentu za zavarovanje
plačila trošarine;
7.
oseba, ki ima na zalogi trošarinske izdelke, za katere se spremeni
višina trošarine v skladu s 6. točko 15. člena tega zakona.
(4) Če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za
plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
VIII. SPLOŠNI POGOJI DELOVANJA TROŠARINSKIH SKLADIŠČ
18. člen
(trošarinsko skladišče)
(1) Proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov
pod režimom odloga plačila se lahko opravlja le v trošarinskem skladišču, za
katerega delovanje je carinski organ izdal dovoljenje (v nadaljnjem besedilu:
trošarinsko dovoljenje), če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Trošarinsko skladišče se ustanovi in deluje le na
podlagi trošarinskega dovoljenja.
(3) Podrobnejše pogoje za ustanovitev in delovanje
trošarinskega skladišča, ki so vezani na posamezno vrsto trošarinskih izdelkov
in minimalni obseg poslovanja ter prometa v bodočem trošarinskem skladišču,
predpiše minister, pristojen za finance.
19. člen
(kdo lahko zaprosi za trošarinsko dovoljenje)
Za trošarinsko dovoljenje lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje
naslednje pogoje:
1.
neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost v zvezi s trošarinskimi
izdelki v skladu s predpisanimi pogoji in ima sedež v Sloveniji;
2.
vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
3.
redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4.
zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma likvidacije;
5.
predloži izjavo o instrumentu zavarovanja plačila trošarine;
6.
izpolnjuje pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje
trošarinskih izdelkov.
20. člen
(vloga za izdajo trošarinskega dovoljenja)
(1) Trošarinsko dovoljenje izda carinski organ na
podlagi pisne vloge.
(2) Iz pisne vloge iz prejšnjega odstavka morajo biti
razvidni predvsem naslednji podatki: opis dejavnosti in vrsta trošarinskega
izdelka, za katero se zahteva trošarinsko dovoljenje; predvidene količine letne
proizvodnje, količine proizvedenih ter količine skladiščenih izdelkov na
zalogi; ime in identifikacija osebe, ki je zaprosila za izdajo trošarinskega
dovoljenja; dokumentacija, iz katere mora biti razviden popolen opis dela
računovodskega sistema v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek; podatki,
ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za izvajanje nadzora pristojnih organov;
narava in opis posameznih proizvodnih postopkov, vključno s podatki o napravah,
ki omogočajo merjenje proizvedenih, predelanih, skladiščenih in odpremljenih
količin trošarinskih izdelkov; lokacija in opis prostorov; način odpremljanja
trošarinskih izdelkov; izjava, da izpolnjuje pogoje iz 6. točke prvega odstavka
19. člena tega zakona.
(3) Za merilne naprave po prejšnjem odstavku, mora
oseba, ki prosi za trošarinsko dovoljenje, pridobiti odobritev tipa oziroma
overitev pri ministrstvu, pristojnem za meroslovje.
21. člen
(trošarinsko dovoljenje)
(1) Trošarinsko dovoljenje se lahko izda, če so
izpolnjeni prostorski, tehnični in ekonomski pogoji, določeni na podlagi tega
zakona.
(2) Trošarinsko dovoljenje se izda na ime vložnika
zahtevka iz 19. člena tega zakona.
(3) Trošarinsko dovoljenje se ne sme prenašati na druge
osebe.
(4) Trošarinsko dovoljenje se lahko nanaša na eno ali
več trošarinskih skladišč.
(5) V trošarinskem dovoljenju mora biti navedeno:
lokacija trošarinskega skladišča oziroma skladišč; pogoji za delovanje
trošarinskega skladišča oziroma skladišč; vrste trošarinskih izdelkov, ki se
lahko v trošarinskem skladišču proizvajajo, skladiščijo in odpremljajo; druge
obveznosti imetnika trošarinskega dovoljenja do carinskega organa; način
zavarovanja plačila trošarine; kateri carinski organ je pristojen za nadzor ter
obdobje, za katerega je izdano trošarinsko dovoljenje.
(6) Preden carinski organ izda trošarinsko dovoljenje,
mora na kraju samem ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo trošarinskega
dovoljenja.
(7) Carinski organ odloči o vlogi za izdajo
trošarinskega dovoljenja v 60 dneh po prejemu popolne vloge.
22. člen
(obveznosti imetnika trošarinskega dovoljenja)
(1) Imetnik trošarinskega dovoljenja mora:
1.
zagotoviti ustrezno varovanje trošarinskih izdelkov v trošarinskem
skladišču; nadzirati vse postopke, vključno z odpremljanjem in prejemanjem
trošarinskih izdelkov; ugotavljati izgube oziroma primanjkljaje; raziskati
kakršnokoli nepravilnost v poslovanju trošarinskega skladišča;
2.
zagotoviti vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora;
3.
voditi evidence zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini in
evidenco gibanja trošarinskih izdelkov za vsako trošarinsko skladišče ter
nadzornemu carinskemu organu predložiti mesečni obračun trošarine ter mesečni
popis zalog;
4.
obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v
vlogi za izdajo trošarinskega dovoljenja;
5.
v primeru statusne spremembe, širitve, omejitve ali opustitve dejavnosti
ali ustanovitve in delovanja novih trošarinskih skladišč, zaprositi carinski
organ za spremembo trošarinskega dovoljenja.
(2) Če carinski organ ugotovi, da imetnik trošarinskega
dovoljenja ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka, določi rok za
odpravo nepravilnosti.
(3) Podrobnejše določbe o vsebini in načinu vodenja
evidenc iz 3. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za
finance.
23. člen
(zavarovanje plačila trošarine)
(1) Imetnik trošarinskega dovoljenja mora za zavarovanje
izpolnitve obveznosti za plačilo trošarine predložiti carinskemu organu
instrument za zavarovanje plačila trošarine v skladu s tem zakonom.
(2) Instrument za zavarovanje plačila trošarine se
obvezno predloži za izdelke, ki se odpremljajo, razen, če se odpremljajo po
fiksnih cevovodih, za izdelke, ki se proizvajajo, skladiščijo in prejemajo v
trošarinskem skladišču, pa na zahtevo carinskega organa.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko namesto
imetnika trošarinskega dovoljenja, ki odpremlja trošarinske izdelke iz
Slovenije v drugo državo članico, instrument za zavarovanje plačila trošarine
predloži prevoznik ali lastnik trošarinskih izdelkov ali prejemnik trošarinskih
izdelkov.
(4) Prejšnji odstavek se uporablja tudi kadar trošarinske
izdelke iz druge države članice v Slovenijo pošilja oseba, ki ima v skladu z
zakonodajo te države članice dovoljenje, da sme odpošiljati trošarinske izdelke
v druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine.
(5) Višino zneska instrumenta za zavarovanje plačila
trošarine za izdelke, ki se odpremljajo iz trošarinskega skladišča, določi
carinski organ tako, da višina zneska ustreza trošarinskemu dolgu za te
izdelke.
(6) Če carinski organ zahteva predložitev instrumenta za
zavarovanje plačila trošarine za izdelke, ki se proizvajajo, skladiščijo in
prejemajo v trošarinskem skladišču, je višina zneska instrumenta za zavarovanje
lahko nižja od zneska trošarinskega dolga v davčnem obdobju. Višino zneska instrumenta
carinski organ določi ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
-
ugled, zanesljivost in finančna stabilnost imetnika trošarinskega
dovoljenja;
-
obseg poslovanja imetnika trošarinskega dovoljenja;
-
predvidene oblike evidenc in kontrole v trošarinskem skladišču;
-
dosedanje poslovanje imetnika trošarinskega dovoljenja.
(7) Če ima imetnik trošarinskega dovoljenja več
trošarinskih skladišč, zavarovanje pa se nanaša na vsa trošarinska skladišča,
se višina zavarovanja določi na podlagi povprečnega dolga v davčnem obdobju.
(8) Imetniku trošarinskega dovoljenja ne pripadajo
obresti od gotovinskega pologa, ki je položen v zavarovanje.
(9) Kadar carinski organ v zvezi z odobritvijo carinsko
dovoljene rabe ali uporabe trošarinskih izdelkov zahteva zavarovanje plačila
carinskega dolga v skladu s carinskimi predpisi, se predloženi instrument
zavarovanja lahko uporablja tudi za zavarovanje plačila trošarine, če je višina
zavarovanja ustrezna.
(10) Zavarovanje plačila trošarine ni potrebno za
trošarinske izdelke, za katere stopnja trošarine znaša 0.
(11) V primeru prenehanja veljavnosti trošarinskega
dovoljenja se lahko instrument zavarovanja sprosti šele po tem, ko je bila
plačana trošarina za trošarinske izdelke na zalogi oziroma, ko obveznost za
plačilo trošarine ne more več nastati.
(12) Postopek zavarovanja in vrste instrumentov
zavarovanja plačila trošarine predpiše minister, pristojen za finance.
24. člen
(prenehanje veljavnosti trošarinskega dovoljenja)
(1) Trošarinsko dovoljenje preneha veljati:
1.
če imetnik trošarinskega dovoljenja – fizična oseba – umre;
2.
s prenehanjem pravne osebe;
3.
z vrnitvijo trošarinskega dovoljenja;
4.
če carinski organ odvzame trošarinsko dovoljenje.
(2) Carinski organ odvzame trošarinsko dovoljenje, če:
imetnik trošarinskega dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev, ki so določeni v
trošarinskem dovoljenju, zlasti pa: če ne zagotavlja ustreznega sistema nadzora
nad stanjem zalog in če ne opravlja popisov v rokih, določenih v trošarinskem
dovoljenju; če ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine
ali, če ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga;
če prenehajo obstajati razlogi in pogoji, na podlagi katerih je bilo
trošarinsko dovoljenje izdano; če je bilo dovoljenje izdano na podlagi
nepopolnih ali netočnih informacij; če ne odpravi nepravilnosti v roku, ki mu
ga je določil carinski organ; ko se začne postopek stečaja oziroma likvidacije.
(3) Pritožba zoper odvzem trošarinskega dovoljenja ne
zadrži izvršitve odločbe. Carinski organ lahko do odločitve o pritožbi odloži
odvzem trošarinskega dovoljenja, če oceni, da bo pritožbi mogoče ugoditi.
(4) Podrobnejše določbe o prenehanju veljavnosti
trošarinskega dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance.
25. člen
(izdaja dokumentov pri odpremi trošarinskih izdelkov iz
trošarinskega skladišča)
Trošarinski izdelki se lahko odpremijo iz trošarinskega
skladišča:
1.
pod režimom odloga plačila trošarine, če pošiljko spremlja trošarinski
dokument;
2.
v porabo pa z računom oziroma z drugim dokumentom, ki dokazuje odpremo trošarinskih
izdelkov.
IX. OPROŠČENI UPORABNIK TROŠARINSKIH IZDELKOV
26. člen
(vloga za izdajo dovoljenja)
(1) Oproščeni uporabnik sme nabavljati trošarinske
izdelke brez plačila trošarine le, če za to pridobi dovoljenje carinskega
organa.
(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko zaprosi
oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
v skladu s predpisanimi pogoji neodvisno (samostojno) opravlja
dejavnost, pri kateri uporablja trošarinske izdelke za namene iz 44. ali 55.
člena tega zakona;
2.
vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
3.
redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4.
zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma likvidacije;
5.
pred izdajo dovoljenja predloži instrument zavarovanje plačila trošarine
v skladu s tem zakonom;
6.
izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.
(3) Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega
člena, lahko pridobi dovoljenje, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
1.
da je proizvodni prostor, skladišče oziroma drug prostor za skladiščenje
trošarinskih izdelkov organiziran in opremljen tako, da omogoča varno
skladiščenje in uporabo pridobljenih trošarinskih izdelkov ter pravilno
merjenje zalog teh izdelkov;
2.
da knjigovodsko spremljanje izdelkov zagotavlja natančen vpogled v
porabo trošarinskih izdelkov in stanje zalog izdelkov, za katere proizvodnjo so
bili trošarinski izdelki uporabljeni;
3.
da so dani materialni pogoji za izvajanje nadzora.
(4) Podrobnejše predpise o pogojih iz prejšnjega
odstavka, ki so vezani na posamezno vrsto trošarinskih izdelkov, predpiše minister,
pristojen za finance.
(5) V primeru prenehanja dovoljenja se lahko instrument
zavarovanja sprosti šele po tem, ko je bila plačana trošarina za trošarinske
izdelke na zalogi oziroma, ko obveznost za plačilo trošarine ne more več
nastati.
(6) Postopek zavarovanja in vrste instrumentov
zavarovanja plačila trošarine predpiše minister, pristojen za finance.
(7) Preden carinski organ izda dovoljenje, mora
ugotoviti, ali nameni uporabe trošarinskih izdelkov dejansko ustrezajo navedbam
v vlogi za izdajo dovoljenja, kot tudi normative porabe trošarinskih izdelkov v
proizvodnji drugih izdelkov. Carinski organ mora na kraju samem ugotoviti, ali
so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja.
(8) Če carinski organ ugotovi, da oproščeni uporabnik ne
izpolnjuje obveznosti iz tega člena, določi rok za odpravo nepravilnosti.
27. člen
(dovoljenje za oproščenega uporabnika)
(1) Dovoljenje za oproščenega uporabnika izda carinski
organ na podlagi pisne vloge. Carinski organ v roku 30 dni od prejema popolne
vloge obvesti osebo, ki je zaprosila za izdajo dovoljenja, da predloži
instrument zavarovanja plačila trošarine, ali pa vlogo zavrne. Carinski organ
izda dovoljenje v roku 15 dni po prejemu instrumenta za zavarovanje plačila.
(2) V vlogi za izdajo dovoljenja se podrobneje navede:
namen in način uporabe trošarinskih izdelkov; normativ porabe za vsak izdelek,
pri katerega proizvodnji se porablja; količino trošarinskih izdelkov, na katero
se nanaša dovoljenje, toda največ količino za enoletno proizvodnjo oziroma
pričakovano količino proizvodnje za isto obdobje.
(3) Dovoljenje se izda na ime osebe, ki je zaprosila za
izdajo in se ne sme prenašati na drugo osebo.
(4) V dovoljenju carinski organ navede količine
trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane
namene v določenem obdobju, ki ne sme biti daljši od 12 mesecev; kraj, kjer
bodo trošarinski izdelki uporabljeni in namen uporabe. Količine se določi glede
na proizvodne kapacitete in glede na obdobje, na katero se nanaša dovoljenje.
(5) Sprememba količin iz prejšnjega odstavka v obdobju,
na katerega se nanaša dovoljenje in odobritev količine za naslednje obdobje, je
mogoča na podlagi naknadnega zahtevka.
28. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja)
(1) Dovoljenje preneha veljati:
1.
če oproščeni uporabnik ne zaprosi za odobritev količine trošarinskih
izdelkov za naslednje obdobje do konca tekočega obdobja;
2.
če oproščeni uporabnik – fizična oseba – umre;
3.
s prenehanjem pravne osebe;
4.
z vrnitvijo dovoljenja;
5.
če carinski organ odvzame dovoljenje.
(2) Carinski organ odvzame dovoljenje, če oproščeni
uporabnik ne izpolnjuje več pogojev, ki so določeni z dovoljenjem, zlasti pa:
če ne zagotavlja ustreznega sistema nadzora nad stanjem zalog; če ne predloži
ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali, če ga ne predloži v
znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga; če je bilo dovoljenje
izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih informacij; če ne odpravi
pomanjkljivosti v roku, ki mu ga je določil carinski organ; ko se začne
postopek stečaja oziroma likvidacije.
(3) Pritožba zoper odvzem dovoljenja ne zadrži izvršitve
odločbe.
(4) Podrobnejše določbe o prenehanju veljavnosti
dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance.
29. člen
(evidence)
(1) Oproščeni uporabnik mora voditi evidenco o nakupu,
gibanju in porabi trošarinskih izdelkov po vrsti, količini in vrednosti.
(2) Podrobnejše določbe o vsebini evidenc iz prejšnjega
odstavka predpiše minister, pristojen za finance.
IX.a POOBLAŠČENI IN NEPOOBLAŠČENI PREJEMNIK
29.a člen
(pooblaščeni prejemnik)
(1) Pooblaščeni prejemnik sme prejemati trošarinske izdelke v
okviru svoje dejavnosti iz druge države članice pod režimom odloga plačila
trošarine, če ima sedež oziroma stalno poslovno enoto v Sloveniji in za to
pridobi dovoljenje carinskega organa.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda carinski organ na
podlagi pisne vloge trošarinskega zavezanca, iz katere morajo biti razvidni
predvsem naslednji podatki: opis dejavnosti in vrsta trošarinskega izdelka, za
katerega se zahteva dovoljenje; ime oziroma firma vložnika zahtevka ter naslov
oziroma sedež; lokacija prejema trošarinskih izdelkov; polno ime odgovorne
osebe vložnika zahtevka; dokumentacija, iz katere mora biti razviden opis dela
računovodskega sistema v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek; podatki,
ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za izvajanje nadzora carinskega organa in
drugi podatki, ki dokazujejo utemeljenost zahtevka.
(3) Dovoljenje se izda na ime osebe, ki je zaprosila za
izdajo in se ne sme prenašati na drugo osebo. Carinski organ ne izda dovoljenja
osebi, zoper katero je začet postopek stečaja oziroma likvidacije ali osebi, ki
ne izpolnjuje redno davčnih ali carinskih obveznosti.
(4) Pooblaščeni prejemnik mora:
-
carinskemu organu, predno začne prejemati trošarinske izdelke, predložiti
ustrezni instrument za zavarovanje plačila trošarine, pri čemer se smiselno
uporablja 23. člen tega zakona;
-
voditi evidence prejemanja trošarinskih izdelkov po vrsti, količini,
datumu prejema in dobavitelju;
-
voditi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
-
redno izpolnjevati davčne in carinske obveznosti;
-
izpolnjevati pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo
gibanje trošarinskih izdelkov;
-
obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v
vlogi za izdajo dovoljenja oziroma podatkov, ki bi lahko vplivali na veljavnost
dovoljenja;
-
zagotavljati vse, kar je potrebno za nemoteno izvajanje nadzora
carinskega organa.
(5) Dovoljenje preneha veljati s prenehanjem pravne osebe ali
z vrnitvijo dovoljenja ali če imetnik dovoljenja – fizična oseba – umre ali če
carinski organ odvzame dovoljenje.
(6) Carinski organ odvzame dovoljenje, če pooblaščeni
prejemnik ne izpolnjuje več obveznosti iz četrtega odstavka, zlasti pa: če ne
zagotavlja ustreznega izvajanja nadzora; če ne predloži ustreznega instrumenta
zavarovanja plačila trošarine ali, če ga ne predloži v znesku, ki lahko
zagotovi plačilo trošarinskega dolga; če prenehajo obstajati razlogi in pogoji,
na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano; če je bilo dovoljenje izdano na
podlagi nepopolnih ali netočnih podatkov; če ne odpravi nepravilnosti v roku,
ki mu ga je določil carinski organ; ko se zoper pooblaščenega prejemnika začne
postopek stečaja oziroma likvidacije.
(7) Pritožba zoper odvzem dovoljenja ne zadrži izvršitve
odločbe. Carinski organ lahko do odločitve o pritožbi odloži odvzem dovoljenja,
če oceni, da bo pritožbi mogoče ugoditi.
(8) Podrobnejše določbe o izdaji in prenehanju veljavnosti
dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance.
29.b člen
(nepooblaščeni prejemnik)
Nepooblaščeni prejemnik, ki želi prejemati trošarinske
izdelke iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine, mora:
-
obvestiti carinski organ o pošiljki, predno so mu trošarinski izdelki
odpremljeni;
-
predložiti carinskemu organu ustrezni instrument za zavarovanje plačila
trošarine predno mu dobavitelj odpremi trošarinske izdelke, pri čemer se
smiselno uporablja 23. člen tega zakona;
-
carinskemu organu omogočiti nemoteno opravljanje nadzora glede vrste in
količine prejetih trošarinskih izdelkov in zneska plačane trošarine;
-
plačati trošarino v skladu s tem zakonom;
-
voditi poslovne knjige tako, da carinski organ lahko preverja prejemanje
trošarinskih izdelkov po vrsti, količini, datumu prejema in dobavitelju.
IX.b DAVČNI ZASTOPNIK
29.c člen
(davčni zastopnik)
(1) Imetnik trošarinskega dovoljenja v drugi državi članici
lahko v Sloveniji imenuje davčnega zastopnika, ki izvršuje obveznosti in
uveljavlja pravice po tem zakonu. Davčni zastopnik je lahko fizična ali pravna
oseba s stalnim prebivališčem oziroma sedežem oziroma poslovno enoto v
Sloveniji, ki pridobi dovoljenje carinskega organa.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda carinski organ na
podlagi pisne vloge, iz katere morajo biti razvidni predvsem naslednji podatki:
vrsta trošarinskega izdelka, za katerega se zahteva dovoljenje; ime oziroma
firma vložnika zahtevka ter naslov oziroma sedež; polno ime odgovorne osebe
vložnika zahtevka; podatki o imetniku trošarinskega dovoljenja v drugi državi
članici, za katerega želi vložnik zahtevka delovati kot davčni zastopnik;
dokumentacija, iz katere mora biti razviden popoln opis dela računovodskega
sistema v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek; podatki, ki dokazujejo
izpolnjevanje pogojev za izvajanje nadzora carinskega organa in drugi podatki,
ki dokazujejo utemeljenost zahtevka.
(3) Dovoljenje se izda na ime osebe, ki je zaprosila za
izdajo in se ne sme prenašati na drugo osebo. Carinski organ ne izda dovoljenja
osebi, zoper katero je začet postopek stečaja oziroma likvidacije.
(4) Davčni zastopnik mora:
-
predložiti carinskemu organu ustrezni instrument za zavarovanje plačila
trošarine, pri čemer se smiselno uporablja 23. člen tega zakona;
-
voditi evidenco gibanja trošarinskih izdelkov po vrsti, količini, roku
in prejemnikih;
-
carinski organ obveščati o kraju dobave trošarinskih izdelkov;
-
redno izpolnjevati davčne in carinske obveznosti;
-
izpolnjevati pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo
gibanje trošarinskih izdelkov;
-
obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v
vlogi za izdajo dovoljenja oziroma podatkov, ki bi lahko vplivali na veljavnost
dovoljenja;
-
zagotavljati vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora
carinskega organa.
(5) Dovoljenje preneha veljati, če imetnik dovoljenja –
fizična oseba – umre ali s prenehanjem pravne osebe ali z vrnitvijo dovoljenja
ali če carinski organ odvzame dovoljenje.
(6) Carinski organ odvzame dovoljenje, če imetnik dovoljenja
ne izpolnjuje več pogojev iz četrtega odstavka, zlasti pa: če ne zagotavlja
ustreznega sistema nadzora; če ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja
plačila trošarine ali, če ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo
trošarinskega dolga; če prenehajo obstajati razlogi in pogoji, na podlagi
katerih je bilo dovoljenje izdano; če je bilo dovoljenje izdano na podlagi
nepopolnih ali netočnih podatkov; če ne odpravi nepravilnosti v roku, ki mu ga
je določil carinski organ.
(7) Pritožba zoper odvzem dovoljenja ne zadrži izvršitve
odločbe. Carinski organ lahko do odločitve o pritožbi odloži odvzem dovoljenja,
če oceni, da bo pritožbi mogoče ugoditi.
(8) Podrobnejše določbe o izdaji in prenehanju veljavnosti
dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance.
X. VRAČILO PLAČANE TROŠARINE
30. člen
(pravica do vračila trošarine)
(1) Pravico do vračila plačane trošarine ima:
1.
imetnik trošarinskega dovoljenja, ki je trošarinske izdelke, ki so že
bili sproščeni v porabo, vnesel v trošarinsko skladišče;
2.
uvoznik, ki vrača uvožene izdelke, od katerih je plačal trošarino, v
tretjo državo oziroma na tretje ozemlje v nespremenjenem stanju;
3.
izvoznik, ki izvozi trošarinske izdelke, ki jih je nabavil s plačilom
trošarine;
4.
oseba, ki je pridobila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino
ali je bila trošarina zanje plačana ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge države
članice, uporabljeni pa so bili za namene iz 44. člena in iz prvega odstavka
55. člena tega zakona;
5.
oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino
in jih porabila za izdelavo drugih trošarinskih izdelkov;
6.
trošarinski zavezanec, ki je trošarinske izdelke prodal, v skladu s
predpisanimi pogoji, osebi z 31. člena tega zakona brez obračunane trošarine,
sam pa je nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino oziroma je
trošarino plačal ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge države članice;
7.
pooblaščeni ali nepooblaščeni prejemnik, ki trošarinske izdelke, od
katerih je plačal trošarino, v nespremenjenem stanju pošlje v trošarinsko
skladišče;
8.
oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino,
jih umaknila iz tržišča, ker so postali neužitni oziroma neuporabni in jih
uničila pod nadzorom carinskega organa.
(2) Trošarina iz tega člena se vrne pod pogoji in na
način, ki ga določi minister, pristojen za finance.
(3) Trošarina iz tega člena se vrne v roku, določenem za
vračilo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(4) Oseba iz 5. točke prvega odstavka tega člena uveljavlja
pravico do vračila trošarine za trošarinski izdelek, porabljen v lastni
proizvodnji na podlagi dokazila o plačilu trošarine za končni izdelek.
30.a člen
(vračilo trošarine pri gibanju trošarinskih izdelkov med
državami članicami)
(1) Vračilo trošarine lahko zahteva oseba, ki v okviru
opravljanja dejavnosti, trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo v
Sloveniji, odpremi v drugo državo članico.
(2) Vračilo iz prejšnjega odstavka je mogoče, če pošiljatelj
izpolnjuje naslednje pogoje:
-
zahtevo za vračilo vloži pri pristojnem carinskem organu pred začetkom
odpreme,
-
predloži pristojnemu carinskemu organu izvod trošarinskega dokumenta, na
katerem je prejemnik potrdil prejem trošarinskih izdelkov,
-
predloži dokument, ki dokazuje, da je v namembni državi članici
trošarina plačana ali predloženo zavarovanje plačila trošarine ali uveden
predpisan postopek za plačilo trošarine in, ki vsebuje najmanj naslednje
podatke: naslov pristojnega carinskega organa v namembni državi članici, datum
ter sklicno ali evidenčno številko obračuna trošarine v namembni državi
članici,
-
predloži vsa druga dokazila, ki jih carinski organ glede na okoliščine
konkretnega primera zahteva z namenom, da bi ugotovil dejansko upravičenost do
vračila plačane trošarine.
(3) Trošarina iz tega člena se vrne na način, ki ga določi
minister, pristojen za finance.
XI. OPROSTITVE PLAČILA TROŠARINE
31. člen
(oprostitve za diplomatska in konzularna predstavništva in
mednarodne organizacije)
(1) Trošarina se ne plačuje od trošarinskih izdelkov:
1.
za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev ter
posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji, razen konzularnih predstavništev, ki
jih vodijo častni konzularni funkcionarji;
2.
za službene potrebe mednarodnih organizacij, če to določajo mednarodne
pogodbe, ki veljajo za Slovenijo;
3.
za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih
predstavništev ter posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji, vključno z
njihovimi družinskimi člani;
4.
za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z
njihovimi družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za
Slovenijo;
5.
za potrebe oboroženih sil drugih držav članic Severnoatlantske zveze ali
njihovega spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz in kantin,
6.
za porabo v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je uveljavila Slovenija s
tretjo državo ali mednarodno organizacijo, če ta pogodba za dobavo trošarinskih
izdelkov predvideva oprostitev plačila davka na dodano vrednost.
(2) Oprostitev po tem členu se uveljavlja na podlagi
potrdil ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.
(3) Če je v skladu z mednarodno pogodbo mogoče oprostitev
uveljavljati le ob pogoju vzajemnosti, le-to potrdi ministrstvo, pristojno za
zunanje zadeve.
(4) Oprostitve plačila trošarine po 3. in 4. točki prvega odstavka tega člena ne morejo uveljavljati državljani Slovenije oziroma tuji
državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
(5) Oprostitve plačila trošarine po tem členu se lahko
uveljavljajo kot neposredna oprostitev ali kot vračilo plačane trošarine.
(6) Če upravičenci iz prvega odstavka tega člena pridobijo
trošarinske izdelke iz druge države članice, jih pošiljatelj lahko pošlje pod
režimom odloga plačila trošarine, če pošiljko spremlja trošarinski dokument in
potrdilo o oprostitvi plačila trošarine na obrazcu, ki ga določa evropska
zakonodaja.
(7) Če pošiljatelj pošilja trošarinske izdelke iz Slovenije v
drugo državo članico osebam, katerih položaj po zakonodaji te države članice je
primerljiv s položajem oseb iz prvega odstavka tega člena, jih lahko odpošlje
pod režimom odloga plačila trošarine, če za pošiljko izda trošarinski dokument
v skladu z 8. in 10. členom tega zakona, ki mu priloži potrdilo o oprostitvi
plačila trošarine, ki ga izda država članica v katero se trošarinski izdelki
pošiljajo.
(8) Trošarinski izdelki, ki so oproščeni plačila
trošarine po tem členu, se ne smejo odtujiti razen, če je plačana trošarina.
(9) Način priznavanja oprostitev po tem členu predpiše
minister, pristojen za finance.
32. člen
(druge oprostitve)
(1) Trošarina se ne plačuje od trošarinskih izdelkov:
1.
ki so v prodaji na ladjah in letalih na linijah mednarodnega prometa in
v prostocarinskih prodajalnah na letališčih in pristaniščih, odprtih za
mednarodni promet;
2.
ki jih potnik prinese s seboj v svoji osebni prtljagi iz iz tretjih
držav oziroma tretjih ozemelj, če niso komercialne narave;
3.
ki jih od fizične osebe iz tretje države oziroma tretjega ozemlja prejme
fizična oseba v brezplačnih, priložnostnih malih pošiljkah, ki niso komercialne
narave in vsebujejo samo izdelke, ki so namenjeni za osebno rabo prejemnika ali
njegove družine;
4.
mineralnih olj in plina, ki so:
-
v standardnih rezervoarjih motornih vozil, plovil ali letal, ki
prihajajo iz drugih držav članic ali iz tretjih držav oziroma tretjih ozemelj
ter so namenjena za uporabo kot pogonsko gorivo v teh vozilih in ne za
nadaljnjo prodajo in so oproščena plačila uvoznih dajatev v skladu s carinskimi
predpisi, ali
-
v posebnih zabojnikih, ki prihajajo iz drugih držav članic ali iz
tretjih držav oziroma tretjih ozemelj ter so namenjena specifični uporabi za
delovanje oskrbnih sistemov teh zabojnikov med prevozom in so oproščena plačila
uvoznih dajatev v skladu s carinskimi predpisi.
(2) Za namen tega člena imajo izrazi naslednji pomen:
1.
standardni rezervoarji so:
-
rezervoarji, ki jih proizvajalec trajno pritrdi v vsa motorna vozila
istega tipa kot je zadevno vozilo in katerih stalna napeljava omogoča
neposredno uporabo goriva, tako za pogon kakor za, kjer je to ustrezno,
delovanje hladilnih ali drugih sistemov med prevozom. Plinski rezervoarji,
montirani v motornih vozilih za neposredno uporabo plina kot goriva in
rezervoarji, montirani v drugih sistemih, s katerimi je lahko opremljeno
vozilo, se prav tako štejejo za standardne rezervoarje,
-
rezervoarji, ki jih proizvajalec trajno pritrdi na vse posebne zabojnike
istega tipa kot je zadevni posebni zabojnik in katerih stalna napeljava
omogoča, da se gorivo med prevozom uporabi neposredno za delovanje hladilnih in
drugih sistemov, s katerimi so opremljeni posebni zabojniki;
2.
posebni zabojnik je vsak rezervoar z montirano posebno napravo za
hladilne sisteme, sisteme dovajanja kisika, sisteme toplotne izolacije ali
druge sisteme.
(3) Količinske omejitve za izvajanje tega člena in način
uveljavljanja oprostitev po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.
XII. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE TROŠARINE
33. člen
(obdobje obračunavanja trošarine)
(1) Trošarinski zavezanci obračunavajo trošarino za
trošarinske izdelke sami.
(2) Trošarinski zavezanec mora obračunavati trošarino v
davčnem obdobju. Davčno obdobje je koledarski mesec.
34. člen
(predložitev obračuna trošarine)
(1) Trošarinski zavezanec mora izkazati obračunano
trošarino v mesečnem obračunu trošarine.
(2) Mesečni obračun trošarine mora trošarinski zavezanec
predložiti carinskemu organu do 25. dne naslednjega meseca po poteku davčnega
obdobja.
(3) Trošarinski zavezanec mora predložiti obračun
trošarine ne glede na to, ali je v predpisanem obdobju dolžan plačati trošarino
ali ne.
(4) Če ima imetnik trošarinskega dovoljenja več kot eno
trošarinsko skladišče, lahko predloži skupni obračun trošarine za vsa
trošarinska skladišča.
(5) Če oproščeni uporabnik skladišči trošarinske izdelke
v večih obratih, lahko predloži skupni obračun trošarine.
(6) V primeru prenehanja veljavnosti trošarinskega
dovoljenja oziroma dovoljenja oproščenega uporabnika oziroma dovoljenja
pooblaščenega prejemnika, se predloži obračun trošarine v 30 dneh po dnevu
prenehanja, razen v primeru stečaja, likvidacije ali združitve.
(7) V primerih stečaja, likvidacije ali združitve se
predloži obračun trošarine v 30 dneh po končanih postopkih.
35. člen
(plačevanje trošarine)
(1) Obračunana trošarina za davčno obdobje zapade v
plačilo zadnjega dne v davčnem obdobju, plačana pa mora biti v 30 dneh po
zapadlosti.
(2) (črtan)
(3) Trošarina iz šestega odstavka 34. člena tega zakona
zapade v plačilo na dan prenehanja veljavnosti trošarinskega dovoljenja,
plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.
(4) Trošarina iz sedmega odstavka 34. člena tega zakona
zapade v plačilo na dan dokončanja postopka stečaja, likvidacije ali združitve
plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.
(5) Vračilo plačane trošarine lahko imetnik
trošarinskega dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona,
uveljavi z odbitkom od trošarinske obveznosti, izkazane v mesečnem obračunu ali
z zahtevkom za vračilo.
35.a člen
(obračunavanje in plačevanje trošarine v posebnih primerih)
(1) Trošarina, ki jo je dolžan plačati nepooblaščeni
prejemnik trošarinskih izdelkov iz 29.b člena tega zakona zapade v plačilo na
dan, ko je nepooblaščeni prejemnik prejel trošarinske izdelke, plačana pa mora
biti najpozneje v 30 dneh po zapadlosti.
(2) Trošarina, ki jo je dolžan plačati pošiljatelj oziroma
prodajalec trošarinskih izdelkov oziroma druga oseba iz 8.a člena tega zakona,
zapade v plačilo na dan, ko je prejemnik prejel trošarinske izdelke oziroma na
dan, ko je pošiljatelj najavil carinskemu organu, da namerava v Slovenijo
vnesti trošarinske izdelke, plačana pa mora biti najpozneje v 30 dneh po
zapadlosti.
(3) Davčni zastopnik obračunava in plačuje trošarino v skladu
s 34. in 35. členom tega zakona.
35.b člen
(zavarovanje plačila trošarine v posebnih primerih)
(1) Carinski organ lahko v primerih iz prejšnjega člena
zahteva, da oseba, ki bi morala plačati trošarino, za čas od nastanka
trošarinske obveznosti do dneva plačila predloži ustrezen instrument za
zavarovanje plačila trošarine. Instrument za zavarovanje lahko za račun
plačnika trošarine predloži tudi druga oseba, če carinski organ takšno
zavarovanje glede na okoliščine konkretnega primera šteje za ustrezno.
(2) Carinski organ bo zahteval predložitev instrumenta za
zavarovanje v skladu s prejšnjim odstavkom, če je pošiljka trošarinskih
izdelkov iz druge države članice napovedana tako pozno, da rok za plačilo
poteče šele po tem, ko so trošarinski izdelki že dobavljeni prejemniku v
Sloveniji in v vseh drugih primerih, ko carinski organ glede na okoliščine
primera oceni, da je plačilo trošarine ogroženo.
(3) Glede vrste in višine instrumenta za zavarovanje plačila
trošarine po tem členu se smiselno uporablja 23. člen tega zakona.
36. člen
(obračunavanje in plačevanje trošarine pri uvozu)
Pri uvozu trošarinskih izdelkov, ki se sprostijo v porabo, se
trošarina obračuna in plača, kot da bi bila uvozna dajatev, razen, če je
plačilo trošarine odloženo v skladu s tem zakonom.
XIII. TROŠARINSKI IZDELKI
1. Alkohol in alkoholne pijače
37. člen
(definicije)
(1) Trošarina se plačuje od: piva, vina, drugih
fermentiranih pijač, vmesnih pijač ter etilnega alkohola (v nadaljnjem
besedilu: alkohol in alkoholne pijače).
(2) Vrsta alkohola oziroma alkoholne pijače se določi
glede na uvrstitev izdelka v tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske
tarife, veljavne na dan pričetka uporabe tega zakona (v nadaljnjem besedilu: tarifna
oznaka) in v odvisnosti od vsebnosti alkohola.
(3) Vsebnost alkohola je volumenski odstotek alkohola
pri temperaturi 20°C. Vsebnost alkohola se označi z oznako “vol.%.“
38. člen
(piva)
Piva so:
1.
vsak izdelek iz tarifne oznake 2203 z vsebnostjo alkohola, ki presega
0,5 vol.%;
2.
vsak izdelek, ki je mešanica piva in brezalkoholnih pijač, ki se uvršča
v tarifno oznako 2206, z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol.%.
39. člen
(mirna in peneča vina)
(1) Mirna vina so vsi izdelki iz tarifne oznake 2204 in 2205, razen penečih vin, in sicer:
1.
z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod
pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo;
2.
z vsebnostjo alkohola, ki presega 15 vol.%, ne presega pa 18 vol.%, pod
pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo in da
niso oplemenitena.
(2) Peneča vina so vsi izdelki iz tarifnih oznak 2204
10, 2204 21 100, 2204 29 100 in 2205, in sicer:
1.
v steklenicah s šampanjskim zamaškom, pritrjenim z žičnimi košaricami
ali, ki imajo povišan tlak zaradi ogljikovega dioksida v raztopini 3 ali več
barov;
2.
z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod
pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.
40. člen
(druge fermentirane pijače, razen vina in piva)
(1) Med druge mirne fermentirane pijače se uvrščajo vsi
drugi izdelki iz tarifnih oznak 2204 in 2205, ki se ne uvrščajo med mirna vina
po prejšnjem členu in izdelki iz tarifne oznake 2206, ki se ne uvrščajo med piva
iz 38. člena in izdelki, ki se ne uvrščajo med druge peneče fermentirane pijače
po tem členu, in sicer:
1.
z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 10 vol.%;
2.
z vsebnostjo alkohola, ki presega 10 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod
pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.
(2) Med druge peneče fermentirane pijače se uvrščajo
izdelki iz tarifnih oznak 2206 00310, 2204 10, 2204 21 100, 2204 29 100 in 2205, ki se ne uvrščajo med vina in peneča vina, in sicer:
1.
v steklenicah s šampanjskim zamaškom, pritrjenim z žičnimi košaricami
ali, ki imajo povišan tlak zaradi ogljikovega dioksida v raztopini 3 ali več
barov;
2.
z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 13 vol.%;
3.
z vsebnostjo alkohola, ki presega 13 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod
pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.
41. člen
(vmesne pijače)
(1) Vmesne pijače so vsi izdelki z vsebnostjo alkohola, ki
presega 1,2 vol.%, ne presega pa 22 vol.% iz tarifnih oznak: 2204, 2205 in 2206, ki niso zajeti v 38., 39. in 40. členu tega zakona.
(2) Ne glede na 40. člen tega zakona so vmesne pijače vse
mirne fermentirane pijače iz prvega odstavka 40. člena tega zakona z
vsebnostjo alkohola, ki presega 5,5 vol.% in ni dobljen samo s fermentacijo ter
vse peneče fermentirane pijače iz drugega odstavka 40. člena tega zakona z
vsebnostjo alkohola, ki presega 8,5 vol.% in ni dobljen samo s fermentacijo.
42. člen
(etilni alkohol)
Med etilni alkohol se uvrščajo:
1.
vsi izdelki iz tarifnih oznak 2207 ali 2208 z vsebnostjo alkohola, ki
presega 1,2 vol.%, ne glede na to, če so sestavni del izdelka, ki se uvršča v
drugo poglavje kombinirane nomenklature;
2.
izdelki iz tarifnih oznak 2204, 2205 in 2206 z vsebnostjo alkohola, ki presega 22 vol.%;
3.
druge alkoholne pijače, ki niso zajete v prejšnjih členih.
43. člen
(trošarinska osnova in znesek trošarine)
(1) Trošarinska osnova za vina, vmesne in fermentirane
pijače je količina trošarinskih izdelkov, merjena v hektolitrih; za pivo in
etilni alkohol pa prostorninska vsebnost alkohola na en hektoliter.
(2) Trošarina se plačuje v višini:
1.
1.643 tolarjev za 1% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter
piva;
2.
0 tolarjev za en hektoliter mirnega vina;
3.
0 tolarjev za en hektoliter penečega vina;
4.
0 tolarjev za en hektoliter drugih fermentiranih pijač;
5.
15.000 tolarjev za en hektoliter vmesnih pijač;
6.
166.500 tolarjev za 100% prostorninske vsebnosti alkohola na en
hektoliter etilnega alkohola.
(3) V prostocarinskih prodajalnah se trošarina plačuje v
višini 90% trošarine, določene v prejšnjem odstavku.
44. člen
(uporaba za namene, za katere se ne plača trošarina)
(1) Uporaba alkohola in alkoholnih pijač je oproščena
trošarine, če se uporablja kot surovina v:
-
proizvodnji zdravil;
-
proizvodnji kisa iz tarifne oznake 2209;
-
proizvodnji živil, pod pogojem, da vsebnost alkohola pri čokoladnih
izdelkih iz tarifne oznake 1806 ne presega 8,5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov oziroma, pri drugih živilskih izdelkih 5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov;
-
v proizvodnji neprehrambenih izdelkov;
-
v proizvodnji arom in brezalkoholnih pijač, katerih vsebnost alkohola ne
presega 1,2 vol% ter izdelkov, ki kot končni izdelki ne vsebujejo alkohola.
(2) Etilni alkohol se lahko odpremi oproščenemu
uporabniku iz trošarinskega skladišča ali uvozi ali vnese v Slovenijo brez
plačila trošarine za uporabo v proizvodnji neprehrambenih izdelkov samo, če je
denaturiran, razen v primerih, določenih v skladu s predpisi iz šestega
odstavka tega člena.
(3) Postopek denaturacije alkoholnih izdelkov se lahko
izvrši le v trošarinskem skladišču z uporabo predpisanega denaturanta in
postopka denaturiranja.
(4) Uporaba etilnega alkohola v zdravstvene namene je
oproščena plačila trošarine, če ga nabavljajo zdravstveni domovi, bolnišnice,
klinični inštituti in lekarne, ki pridobijo dovoljenje carinskega organa v
skladu s 26. členom tega zakona. Ne glede na določbo 5. točke drugega odstavka
26. člena tega zakona, zdravstveni domovi, bolnišnice, klinični inštituti in
lekarne ne predložijo instrumenta za zavarovanje plačila trošarine po tem
zakonu.
(5) Uporaba etilnega alkohola za znanstveno raziskovalno delo
je oproščena plačila trošarine, če ga nabavljajo javni zavodi ali druge osebe,
ki pridobijo dovoljenje carinskega organa v skladu s 26. členom tega zakona. Ne
glede na 5. točko drugega odstavka 26. člena tega zakona, te ustanove ne
predložijo instrumenta za zavarovanje plačila trošarine po tem zakonu.
(6) Denaturant iz tretjega odstavka tega člena in
popolni denaturant iz drugega in šestega odstavka 12. člena tega zakona predpiše
minister, pristojen za finance.
45. člen
(mali proizvajalci vina in žganja)
(1) Mali proizvajalec vina in žganja iz drugega odstavka 17.
člena tega zakona obračunava in plačuje trošarino po določbah tega člena.
(2) Mali proizvajalec vina je fizična oseba, ki ima v lasti
oziroma v uporabi vsaj 0,05 hektara in največ 20 hektarov vinograda in opremo za proizvodnjo vina, s katero prideluje vino iz lastnega pridelka
grozdja ter letno ne proizvede več kot 100.000 litrov vina.
(3) Mali proizvajalec vina plačuje trošarino za proizvedene
količine vina v koledarskem letu, zmanjšane za količine, dovoljene za lastno
rabo.
(4) Trošarina za vino iz prejšnjega odstavka se plačuje po
stopnji, ki velja za mirna vina na dan 30. novembra tekočega leta oziroma za
vina posebnih trgatev na dan 31. marca naslednjega leta.
(5) Mali proizvajalec vina predloži obračun trošarine za vino
do 31. decembra tekočega leta, obračun trošarine za vina posebnih trgatev pa do
30. aprila naslednjega leta.
(6) Mali proizvajalec žganja je fizična oseba, ki ima v lasti
oziroma v uporabi kotel za kuhanje žganja s prostornino 40 litrov ali več ter ne opravlja dejavnosti proizvodnje žganja in letno ne proizvede več kot 500 litrov žganja. Za žganje se štejejo naravna žganja iz tarifne oznake 2208 kombinirane
nomenklature carinske tarife, dobljena z destilacijo alkoholno prevrelega soka,
drozge, tropin ali pikeja iz sadja, grozdja, gozdnih plodov ali alkoholno
prevrele melase iz sladkorne pese, žit, krompirja in drugih kmetijskih rastlin
ter brez dodanega sladkorja, škrobnega sirupa ali surovin na bazi škroba,
surovega in rafiniranega etilnega alkohola ter brez umetnih barvil in arome.
(7) Mali proizvajalec žganja plačuje trošarino v pavšalnem
letnem znesku.
(8) Trošarina za vsak kotel s prostornino 40 do 100 litrov znaša 3.000 tolarjev, za vsak kotel s prostornino nad 100 litrov in več pa 6.000 tolarjev.
(9) Malemu proizvajalcu žganja odmeri trošarinsko obveznost
carinski organ z odločbo do 30. aprila tekočega leta.
(10) Obračunana oziroma z odločbo odmerjena trošarina zapade
v plačilo 30. dan po predložitvi obračuna oziroma vročitvi odločbe.
(11) Ob prijavi začetka proizvodnje v skladu z 62. členom
tega zakona morajo carinskemu organu mali proizvajalci vina sporočiti tudi podatek
o skupni površini vinogradov, mali proizvajalci žganja pa podatek o prostornini
posameznega kotla, ki jih imajo v lasti oziroma uporabi.
(12) Če lastnik oziroma uporabnik kotla najkasneje do 30.
aprila tekočega leta sporoči carinskemu organu, da kotel ni v uporabi in
zahteva njegovo zapečatenje, v naslednjih davčnih obdobjih ne nastane
trošarinska obveznost dokler je kotel zapečaten. V letu, ko carinski organ
kotel odpečati ali ugotovi, da je bil odpečaten brez soglasja carinskega
organa, nastane trošarinska obveznost skladno s sedmim in osmim odstavkom tega
člena.
(13) Zapečatenje in odpečatenje kotla opravi carinski organ
na zahtevo in stroške lastnika oziroma uporabnika kotla. Stroške zapečatenja in
odpečatenja kotla določi minister, pristojen za finance.
(14) Zgornjo mejo količine vina za lastno rabo iz tretjega
odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z
ministrom, pristojnim za kmetijstvo.
(15) Ne glede na 33., 34. in 35. člen tega zakona, trošarinski zavezanec, ki proizvaja žganje v količini, ki presega količino iz šestega
odstavka tega člena, vendar ne opravlja dejavnosti proizvodnje žganja,
obračunava in plačuje trošarino v davčnem obdobju, ki je enako koledarskemu
letu. Trošarino mora plačati najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo
leto.
(16) Podrobnejše določbe o izvajanju tega člena predpiše
minister, pristojen za finance.
46. člen
(evidentiranje prodaje oziroma uvoza opreme za izdelovanje
etilnega alkohola)
Proizvajalci, prodajalci in uvozniki opreme za proizvodnjo
etilnega alkohola vodijo evidenco kupcev in jo predložijo carinskemu organu na
njegovo zahtevo. Vodenje evidenc ni potrebno za steklene destilirne aparate, ki
se uporabljajo za znanstvene in izobraževalne namene in za gospodinjske
sokovnike.
2. Tobačni izdelki
47. člen
(opredelitev tobačnih izdelkov)
Trošarina se plačuje od cigaret, cigar in cigarilosov, in
tobaka za kajenje.
48. člen
(cigarete)
(1) Cigarete so:
1.
zvitki tobaka, ki se lahko pokadijo takšni kot so, in se ne uvrščajo med
cigare in cigarilose po tem zakonu;
2.
zvitki tobaka, ki se na preprost, neindustrijski način vstavijo v tulce
iz cigaretnega papirja oziroma zavijejo v papir za zvijanje cigaret.
(2) Cigarete so tudi izdelki, ki so v celoti ali deloma
izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka,
razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene namene.
(3) Kot ena cigareta se šteje zvitek tobaka, katerega
dolžina brez filtra oziroma ustnika je do 9 cm.
(4) Za zvitek tobaka, katerega dolžina brez filtra
oziroma ustnika presega 9 cm, se število cigaret, za katere je potrebno plačati
specifično trošarino določi tako, da se dolžina zvitka tobaka deli s številom 9 in dobljeni izid zaokroži navzgor na celo število.
49. člen
(cigare in cigarilosi)
(1) Cigare in cigarilosi so zvitki tobaka, ki se lahko
pokadijo takšni kot so, ob pogoju, da so:
1.
v celoti narejeni iz naravnega tobaka ali
2.
z zunanjim ovojem iz naravnega tobaka ali
3.
polnjeni z zdrobljenim mešanim tobakom in z zunanjim ovojem tobačne
barve, ki v celoti ovija izdelek, vključno filter, kjer je to primerno, vendar
ne ovija ustnika pri cigarah z ustnikom, in s prevezo, oboje iz
rekonstituiranega tobaka, katerih teža na enoto brez filtra ali ustnika ni
manjša od 1,2 grama in kjer je ovoj glede na vzdolžno os cigare spiralno
ovit pod ostrim kotom najmanj 30° ali
4.
polnjeni z zdrobljenim mešanim tobakom in z zunanjim ovojem tobačne
barve iz rekonstituiranega tobaka, ki v celoti ovija izdelek, vključno filter,
kjer je to primerno, vendar ne ovija ustnika pri cigarah z ustnikom, katerih
teža na enoto brez filtra ali ustnika ni manjša od 2,3 grama, obseg cigare pa je najmanj ena tretjina dolžine cigare in ne manjši od 34 mm.
(2) Cigare in cigarilosi so tudi izdelki, ki so v celoti
ali deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz
prejšnjega odstavka, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene
namene, ob pogoju, da imajo:
1.
zunanji ovoj iz naravnega oziroma rekonstituiranega tobaka;
2.
zunanji ovoj in prevezo iz rekonstituiranega tobaka.
50. člen
(tobak za kajenje)
(1) Tobak za kajenje je:
1.
tobak, ki je rezan ali kako drugače razkosan, zvit ali stisnjen v kose
in ga je moč kaditi brez nadaljnje industrijske obdelave;
2.
tobakovi odpadki, ki se lahko kadijo in se ne uvrščajo med cigarete
oziroma med cigare in cigarilose po tem zakonu.
(2) Tobak za kajenje so tudi izdelki, ki so v celoti ali
deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz prvega
odstavka tega člena, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene
namene.
(3) Tobak za kajenje, v katerem je glede na težo tobaka
več kot 25% tobačnih delcev krajših ali ožjih od 1,0 mm, se šteje za drobno
rezani tobak za zvijanje cigaret.
51. člen
(trošarinska osnova, stopnja in znesek trošarine)
(1) Trošarinska osnova za tobačne izdelke je 1000 kosov
in drobnoprodajna cena oziroma kilogram izdelka.
(2) Trošarina od cigaret se plačuje kot specifična
trošarina, ki je določena v znesku za 1000 kosov in kot proporcionalna
trošarina, ki je določena v odstotku od drobnoprodajne cene cigaret.
(3) S 1. julijem 1999 se trošarina od cigaret določi v
višini 45% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, in
sicer tako, da se specifična trošarina določi v višini 20% od skupne davčne
obremenitve najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, ki vključuje trošarino in
davek na dodano vrednost od teh cigaret.
(4) S 1. julijem 2001 se trošarina določi v višini 46%
drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji; s 1. januarjem
2002 se trošarina določi v višini 49% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih
cigaret v Sloveniji, s 1. julijem 2002 se trošarina določi v višini 51%
drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, s 1. januarjem
2003 se trošarina določi v višini 53% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih
cigaret v Sloveniji, s 1. julijem 2003 se trošarina določi v višini 55%
drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji in s 1. januarjem
2004 se trošarina določi v višini 57% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih
cigaret v Sloveniji.
(5) Trošarina se določi tako, da znaša:
-
najmanj 57% drobnoprodajne cene enega zavojčka cigaret iz najbolje
prodajanega cenovnega razreda v Sloveniji in
-
od 1. julija 2004 najmanj 50 evrov v tolarski protivrednosti, od 1.
julija 2005 najmanj 54 evrov v tolarski protivrednosti, od 1. julija 2006
najmanj 58 evrov v tolarski protivrednosti, od 1. julija 2007 najmanj 62 evrov
v tolarski protivrednosti in od 1. januarja 2008 najmanj 64 evrov v tolarski
protivrednosti za 1000 kosov cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda
v Sloveniji.
(6) Znesek specifične trošarine in stopnjo
proporcionalne trošarine po tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena
določi vlada na osnovi drobnoprodajne cene cigaret iz najbolje prodajanega
cenovnega razreda, ki velja na dan 1. januarja za tekoče leto.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, vlada do
vključno 31. decembra 2007 določa znesek specifične in stopnjo proporcionalne
trošarine na osnovi drobnoprodajne cene cigaret iz najbolje prodajanega
cenovnega razreda, ki ga ugotavlja na dan 1. januarja za obdobje do 30. junija
in na dan 1. julija za obdobje do 31. decembra. Če se v teku polletja dodatno
spremeni drobnoprodajna cena cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda,
lahko vlada ustrezno spremeni znesek specifične in stopnjo proporcionalne
trošarine.
(8) Trošarina se plačuje v višini:
1.
za cigare in cigarilose: 0 tolarjev za 1.000 kosov in 5% od
drobnoprodajne cene;
2.
za drobno rezan tobak: 32 evrov v tolarski protivrednosti za en kilogram;
3.
za ostali tobak za kajenje: 0 tolarjev za en kilogram in 20% od
drobnoprodajne cene.
(9) V prostocarinskih prodajalnah se trošarina plačuje v
višini 60% trošarine, določene v prejšnjih odstavkih.
(10) Drobnoprodajna cena iz prvega odstavka tega člena
je cena, ki jo določi proizvajalec oziroma davčni zastopnik oziroma pooblaščeni
ali nepooblaščeni prejemnik oziroma uvoznik. Drobnoprodajna cena vključuje
trošarino in davek na dodano vrednost.
(11) Oseba iz prejšnjega odstavka mora prijaviti
drobnoprodajne cene pristojnemu carinskemu organu, in sicer 30 dni pred
sprostitvijo tobačnih izdelkov v porabo po tako določenih cenah, drobnoprodajne
cene cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda pa mora prijaviti
najpozneje 45 dni pred sprostitvijo teh cigaret v porabo.
(12) Prodaja tobačnih izdelkov po drobnoprodajnih cenah,
ki so višje od prijavljenih, ni dovoljena.
52. člen
(tobačna znamka)
(1) Sprostitev tobačnih izdelkov v porabo in sprostitev
uvoženih tobačnih izdelkov v prost promet, razen če uvoznik prevaža tobačne izdelke
v trošarinsko skladišče ali v prosto carinsko prodajalno, je dovoljena le, če
so tobačni izdelki označeni s tobačno znamko.
(2) Tobačno znamko lahko pridobi imetnik trošarinskega
dovoljenja – proizvajalec tobačnih izdelkov, pri uvozu pa uvoznik tobačnih
izdelkov.
(3) Tobačna znamka mora biti nalepljena na embalažo pod
celofanskim ali drugim papirjem tako, da je vidna in je ni mogoče odstraniti,
ne da bi bila poškodovana embalaža, razen pri originalni embalaži za cigare in
cigarilose, ki ne vsebuje celofanskega ali drugega papirja, kjer je tobačna
znamka lahko nalepljena neposredno na embalažo.
(4) Natančnejše predpise v zvezi z izračunavanjem
trošarine, naročanjem, prodajo, distribucijo, plačilom, vračanjem ter
uničevanjem tobačnih znamk predpiše minister, pristojen za finance.
3. Mineralna olja in plin
53. člen
(definicije)
(1) Trošarina se plačuje od mineralnih olj in plina,
določenih s tem zakonom.
(2) Vrsta mineralnega olja in plina se določi glede na
uvrstitev blaga v tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife,
veljavne na dan pričetka uporabe tega zakona ali glede na značilnosti
posameznega izdelka.
(3) Po tem zakonu se za mineralna olja in plin štejejo:
-
izdelki iz tarifne oznake 2706;
-
izdelki iz tarifnih oznak 2707 10, 2707 20, 2707 30, 2707 50, 2707 91
000, 2707 99 110 in 2707 99 190;
-
izdelki iz tarifne oznake 2709;
-
izdelki iz tarifne oznake 2710;
-
izdelki iz tarifne oznake 2711;
-
izdelki iz tarifnih oznak 2712 10, 2712 20, 2712 90 310, 2712 90 330,
2712 90 390, 2712 90 910 in 2712 90 990;
-
izdelki iz tarifne oznake 2715;
-
izdelki iz tarifne oznake 2901;
-
izdelki iz tarifnih oznak 2902 11, 2902 19 990, 2902 20, 2902 30, 2902
41 000, 2902 42 000, 2902 43 000 in 2902 44;
-
izdelki iz tarifnih oznak 3403 11 000 in 3403 19;
-
izdelki iz tarifne oznake 3811;
-
izdelki iz tarifne oznake 3817.
(4) Za mineralna olja in plin po tem zakonu se štejejo
tudi:
1.
vsak izdelek razen biogoriva, ki je naprodaj oziroma se uporablja
oziroma je glede na namen uporabe pogonsko gorivo;
2.
aditivi oziroma ekstenderji, ki so dodani pogonskim gorivom;
3.
vsak drug ogljikovodik, ki je proizveden iz surove nafte in je naprodaj
oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe gorivo za ogrevanje,
razen črnega premoga, lignita, šote ali biomase.
(5) Za biogoriva po tem zakonu se štejejo:
1.
bioetanol (etilni alkohol-C2H5OH) iz tarifne oznake 2207 10 00 –
nedenaturiran, koncentracije 80 vol.% ali več in iz tarifne oznake 2207 20 00 –
denaturiran, kakršnekoli koncentracije;
2.
biodizel (mono alkil (običajno metil) ester maščobnih kislin) iz tarifne
oznake 3824 90 99;
3.
etil tertio butileter (imenovan tudi etil butil sulfid-C2H5-S-C4H9) iz
tarifne oznake 2930 90 70;
4.
bioplin (mešanica plinov: metana-CH4 (več kot 45 vol.%), ogljikovega
dioksida-CO2 in v sledovih dušika-N2, vodika-H2 in vodikovega sulfida-H2S) iz
tarifne oznake 2705 00 00;
5.
biodimetileter (CH3-O-CH3) iz tarifne oznake 2905 11 00.
54. člen
(trošarinska osnova in znesek trošarine)
(1) Trošarinska osnova je količina mineralnih olj
oziroma plina v kilogramih, kubičnih metrih ali litrih, kot je določeno pri
posamezni trošarini po tem členu.
(2) Če je količinska enota za trošarino določena v
litrih, se liter meri pri temperaturi +15°C.
(3) Trošarina se plačuje v
višini:
|
tolarjev
|
1. od
motornega bencina iz tarifnih oznak 2710 00 26, 2710 00 27, 2710 00 29, 2710
00 32, 2710 00 34 in 2710 00 36 (za 1.000 litrov), in sicer:
|
|
1.1.
letalski bencin
|
95.000
|
1.2.
osvinčeni bencin z vsebnostjo svinca nad 0,013 g/l
|
95.000
|
1.3.
neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 0,013 g/l in z oktanskim številom
(RON) do manj kot 98
|
80.000
|
1.4.
neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 0,013 g/l in z oktanskim številom
(RON) 98 ali več
|
80.000
|
2. od
plinskega olja iz tarifnih oznak od 2710 00 66 do 2710 00 68 (za 1.000 litrov), in sicer:
|
|
2.1. za
pogonski namen
|
70.000
|
2.2. za
gorivo za ogrevanje
|
7.500
|
3. od
utekočinjenega naftnega plina iz tarifnih oznak od 2711 12 11 do 2711 13 97
(za 1.000 kilogramov), in sicer:
|
|
3.1. za
pogonski namen
|
38.000
|
3.2. za
gorivo za ogrevanje
|
0
|
4. od
metana iz tarifne oznake 2711 29 00 (za 1.000 kilogramov), in sicer:
|
|
4.1. za
pogonski namen
|
38.000
|
4.2. za
gorivo za ogrevanje
|
0
|
5. od
naravnega plina iz tarifne oznake 2711 11 00 in 2711 21 00 (za en kubični meter)
|
1,50
|
6. od
kerozina iz tarifnih oznak 2710 00 51 in 2710 00 55 (za 1.000 litrov), in sicer:
|
|
6.1. za
pogonski namen
|
70.000
|
6.2. za
gorivo za ogrevanje
|
5.000
|
7. od
kurilnega olja iz tarifnih oznak 2710 00 74, 2710 00 76, 2710 00 77, 2710 00 78 in 2710 00 97 (za 1.000 kilogramov)
|
5.000
|
(4) Od drugih mineralnih olj
in plina iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona, se trošarina plačuje glede
na namen porabe po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo
oziroma gorivo za ogrevanje.
(5) Trošarina za aditive in ekstenderje, ki so dodani
mineralnim oljem, je enaka trošarini za mineralno olje, ki so mu dodani.
(6) Od izdelkov iz prve in tretje točke četrtega
odstavka 53. člena tega zakona se trošarina plačuje glede na namen porabe po
stopnji, ki je predpisana za ekvivalentno pogonsko gorivo oziroma gorivo za
ogrevanje.
(7) Za mineralna olja, ki se dokazljivo porabijo za
pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu in strojegradnji,
motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na
smučiščih, imajo kupci – osebe, ki opravljajo dejavnost, pravico do vračila
trošarine v višini 50% trošarine, ki je predpisana za pogonski namen.
(8) Način vračila trošarine, carinski organ, pristojen
za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje,
ki jih mora izpolnjevati kupec mineralnih olj iz prejšnjega odstavka predpiše
minister, pristojen za finance.
(9) Za mineralna olja, ki se porabijo za pogon kmetijske
in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji), imajo kupci pravico do
vračila trošarine v višini 50% trošarine, ki je predpisana za pogonski namen.
(10) Količine, na katere se nanaša pravica do vračila
plačane trošarine, način vračila trošarine, organ, pristojen za vračilo, roke
za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora
izpolnjevati kupec mineralnih olj iz prejšnjega odstavka predpiše minister,
pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano.
(11) Za mineralno olje in plin, kateremu se v trošarinskem
skladišču doda biogorivo iz petega odstavka 53. člena tega zakona, in ki je
dokazljivo in nadzorovano porabljeno pri preizkusnih projektih za tehnološki
razvoj okolju prijaznejših izdelkov, ima imetnik trošarinskega skladišča
pravico do vračila plačane trošarine ali do oprostitve plačila trošarine
sorazmerno deležu dodanega biogoriva, vendar do največ 25%.
(12) Količine, na katere se nanaša pravica do vračila plačane
trošarine ali do oprostitve plačila trošarine, način vračila trošarine, organ,
pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine
ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati imetnik trošarinskega skladišča iz
prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z
ministrom, pristojnim za kmetijstvo ter ministrom, pristojnim za okolje.
55. člen
(uporaba mineralnih olj in plina za namene, za katere se ne
plača trošarina)
(1) Trošarina se ne plačuje od mineralnih olj in plina:
1.
ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo v letalskem in pomorskem prometu,
razen v primeru uporabe letala oziroma plovila za zasebne namene, ter za pogon
ribiških ladij;
2.
ki se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije in v
obratih za skupno proizvodnjo električne in toplotne energije;
3.
ki jih proizvajalec v svojih proizvodnih prostorih porabi za nadaljnjo
predelavo oziroma proizvodnjo netrošarinskih izdelkov ali drugih mineralnih olj
in plina, razen če so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo za transportna
sredstva;
4.
ki so injicirani v plavže za namene kemične redukcije kot dodatek koksu,
ki je osnovno gorivo;
5.
ki se porabijo za druge namene in ne kot pogonsko gorivo ali gorivo za
ogrevanje.
(2) Za uporabo letala oziroma plovila za zasebne namene
iz 1. točke prejšnjega odstavka se šteje lastnikova uporaba letala oziroma
plovila ali uporaba na podlagi najema oziroma drugega naslova, ki se ne more
opredeliti kot pridobitna dejavnost oziroma v primerih, ko se ne uporablja za
prevoz potnikov ali blaga oziroma, ko ne gre za opravljanje prevoznih storitev
oziroma v primeru, ko letala oziroma plovila uporabljajo državni organi.
(3) Minister, pristojen za finance, predpiše postopke za
uveljavitev oprostitve iz 1. točke prvega odstavka tega člena.
56. člen
(označitev mineralnih olj)
(1) Plinska olja iz tarifnih oznak 2710 00 66, 2710 00 67 in 2710 00 68 ter kerozini iz tarifne oznake 2710 00 550, ki se uporabljajo kot gorivo za
ogrevanje, morajo biti označeni s predpisanim sredstvom za označevanje.
Označevanje mineralnih olj se lahko opravlja le v trošarinskem skladišču, ki
ima dovoljenje carinskega organa za označevanje. Mineralno olje, ki je označeno
v skladu s predpisi drugih držav članic, se šteje za označeno mineralno olje.
(2) Mineralno olje, uvoženo v Skupnost, se šteje za
označeno, če uvoznik predloži potrdilo tujega davčnega oziroma carinskega
organa, proizvajalca oziroma tujega označevalca, da je bilo označeno izven
Skupnosti in da, glede na vrsto in količino, vsebuje tiste snovi za
označevanje, ki so predpisane na podlagi tega zakona. Če uvoznik potrdila ne
predloži ali ne more na drug način dokazati, da je uvoženo mineralno olje
označeno, se mineralno olje šteje za neoznačeno.
(3) Skladiščenje posameznih mineralnih olj mora biti
organizirano na način, ki zagotavlja, da drugi izdelki ne vplivajo na
nevtraliziranje sredstva za označevanje.
(4) Vrsto in količino sredstva za označevanje ter
postopek označevanja mineralnih olj na podlagi tega člena, predpiše minister,
pristojen za finance.
57. člen
(uporaba označenih mineralnih olj)
(1) Označena mineralna olja, ki se uporabljajo za ogrevanje, se
ne smejo uporabljati za noben drug namen ter se ne smejo točiti za pogon
motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev oziroma se ne smejo točiti v
standardni rezervoar motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev.
(2) Mineralno olje v standardnem rezervoarju motornih vozil
oziroma plovil ali drugih motorjev se šteje za označeno mineralno olje, če
vsebuje sredstvo za označevanje v katerikoli koncentraciji. Metodo, s katero se
ugotavlja prisotnost sredstva za označevanje, predpiše minister, pristojen za
finance.
(3) Iz mineralnega olja, označenega v skladu s 56. členom
tega zakona, ni dovoljeno odstraniti sredstva za označevanje oziroma
zmanjševati njegove koncentracije.
(4) Mineralnemu olju, označenemu v skladu s 56. členom tega
zakona, ni dovoljeno dodajati substanc, ki onemogočajo ugotavljanje
označenosti.
57.a člen
(prodaja mineralnih olj za pogonski namen)
Vsaka oseba, ki opravlja dejavnost prodaje mineralnih olj,
mora pri prodaji teh izdelkov zagotoviti:
1.
da mineralna olja, ki se uporabljajo za pogon, ne vsebujejo sredstev za
označevanje iz določbe 56. člena tega zakona ter
2.
da se označena mineralna olja ne točijo v nasprotju z določbo prvega
odstavka 57. člena tega zakona.
XIV. KNJIGOVODSTVO TROŠARINSKEGA ZAVEZANCA IN HRAMBA
DOKUMENTACIJE
58. člen
(izdajanje računov oziroma drugih dokumentov)
(1) Trošarinski zavezanec mora za vsako sprostitev
trošarinskih izdelkov v porabo izdati račun oziroma drug dokument, ki izkazuje
odpremo trošarinskih izdelkov.
(2) Pri trošarinskih izdelkih, ki so odpremljeni
oproščenemu uporabniku, mora biti na računu oziroma drugem dokumentu navedeno,
da gre za odpremo brez plačila trošarine na podlagi dovoljenja oproščenega
uporabnika z navedbo številke in datuma izdaje dovoljenja.
(3) Trošarinski zavezanec mora izdati račun oziroma drug
dokument v dveh izvodih. Prvi izvod mora dati prejemniku trošarinskih izdelkov.
Drugi izvod, kot tudi druge dokumente, ki so pomembni za določitev višine
trošarinske obveznosti pa zadrži in hrani v skladu s 60. členom tega zakona.
59. člen
(knjigovodstvo trošarinskega zavezanca)
(1) Trošarinski zavezanec mora v svojem knjigovodstvu
zagotoviti vse podatke, potrebne za obračunavanje in plačevanje trošarine, še
posebej pa o:
1.
izdelanih količinah trošarinskih izdelkov;
2.
količinah trošarinskih izdelkov na zalogi, v proizvodnji, v skladiščih
ali v drugih poslovnih prostorih;
3.
prodanih količinah izdelkov, za katere je bila plačana trošarina po
predpisanih stopnjah;
4.
prodanih količinah izdelkov, za katere ni bila plačana trošarina;
5.
količinah trošarinskih izdelkov za lastno rabo;
6.
količinah trošarinskih izdelkov, za katere je bilo plačilo trošarine
odpuščeno;
7.
zneskih obračunane in plačane trošarine.
(2) Trošarinski zavezanec – uvoznik je dolžan v svojem
knjigovodstvu zagotoviti predvsem podatke o: uvozu trošarinskih izdelkov,
zalogi trošarinskih izdelkov, odpremi trošarinskih izdelkov ter o obračunu in
plačilu trošarine.
(3) Za fizično osebo iz drugega odstavka 17. člena tega
zakona – pridelovalca vina, se za namene nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem
trošarine uporabljajo evidence o pridelavi, predelavi, lastni porabi in prometu
z vinom, ki jih mora voditi v skladu s predpisi o vinu.
60. člen
(hramba dokumentacije)
Trošarinski zavezanec je dolžan hraniti izdane in prejete
račune, trošarinske dokumente, dokumente o opravljenem izvozu in uvozu,
dokumente, na podlagi katerih je uveljavljal oprostitev trošarine, obračune
trošarine in vse druge knjigovodske listine, ki se kakorkoli nanašajo na
proizvodnjo, skladiščenje in odpošiljanje, izvoz oziroma uvoz trošarinskih
izdelkov in so pomembni za obračunavanje in plačevanje trošarine, 10 let po
poteku leta, na katero se te listine nanašajo.
XV. NADZOR NAD OBRAČUNAVANJEM IN PLAČEVANJEM TROŠARINE
61. člen
(nadzor)
(1) Izvajanje določb tega zakona nadzoruje carinski
organ v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek, pri uvozu pa
tudi v skladu s carinskimi predpisi, kot da bi bila trošarina uvozna dajatev.
(2) Če trošarinski zavezanec ne predloži obračuna
trošarine ali ga predloži v nepopolni obliki ali če carinski organ ugotovi, da
trošarinska obveznost ni pravilno obračunana, kot tudi glede pravnih sredstev
in vseh vprašanj postopka, ki niso določena s tem zakonom, se uporablja zakon,
ki ureja davčni postopek.
(3) Popis trošarinskih izdelkov na zalogi, označevanje
trošarinskih izdelkov ter namensko uporabo trošarinskih izdelkov nadzorujejo,
poleg carinskega organa, še davčni organ, organ tržne inšpekcije ter po
potrebi, pooblaščena oseba prometne policije.
XVI. PRIJAVA DEJAVNOSTI IN REGISTRACIJA TROŠARINSKIH
ZAVEZANCEV
62. člen
(prijava trošarinskih zavezancev)
(1) Trošarinski zavezanec je dolžan carinskemu organu prijaviti,
kdaj se njegova dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavanju in plačevanju
trošarine, prične, spremeni ali preneha.
(2) Vsaka oseba, ki prvič postane trošarinski zavezanec,
mora pri carinskem organu vložiti prijavo iz prejšnjega odstavka najmanj 15 dni
pred pričetkom proizvodnje, skladiščenja, prejemanja oziroma odpremljanja ali
uvoza trošarinskih izdelkov.
(3) Trošarinski zavezanec mora v roku iz prejšnjega
odstavka prijaviti tudi predvideno prenehanje opravljanja dejavnosti,
prekinitev oziroma ustavitev proizvodnje zaradi nepredvidenih razlogov, pa mora
prijaviti nemudoma.
(4) Obveznost prijave v skladu s tem členom velja tudi za
malega proizvajalca vina iz 45. člena tega zakona.
(5) Mali proizvajalec žganja iz 45. člena tega zakona mora
prijaviti nakup oziroma odsvojitev kotla za kuhanje žganja oziroma spremembo
načina obračunavanja in plačevanja trošarine v primeru preseganja količinskih
omejitev iz šestega odstavka 45. člena tega zakona.
63. člen
(prijava dejavnosti in posameznih poslov po tem zakonu)
(1) Vsaka oseba, ki želi prejemati trošarinske izdelke kot
nepooblaščeni prejemnik mora carinskemu organu oddati prijavo najmanj 15 dni
pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov iz druge države članice pod
režimom odloga plačila trošarine.
(2) Vsaka oseba, ki želi v okviru svoje dejavnosti
odpošiljati trošarinske izdelke v drugo državo članico v skladu z 8.a členom
tega zakona mora carinskemu organu oddati prijavo pošiljke najmanj 15 dni pred
predvideno odpremo trošarinskih izdelkov.
(3) Vsaka oseba, ki želi iz druge države članice v okviru
svoje dejavnosti pošiljati trošarinske izdelke v Slovenijo v skladu z 8.a
členom tega zakona oziroma davčni zastopnik mora carinskemu organu oddati
prijavo pošiljke najmanj 15 dni pred predvideno odpremo trošarinskih
izdelkov.
(4) Minister, pristojen za finance lahko določi način prijave
in poenostavitve, če isti pošiljatelj redno pošilja trošarinske izdelke istemu
prejemniku ter izjemne primere, v katerih se rok za prijavo lahko skrajša.
64. člen
(register imetnikov trošarinskih dovoljenj in pooblaščenih
prejemnikov)
(1) Carinski organ vzpostavi in vodi poseben register
pooblaščenih prejemnikov in imetnkov trošarinskih dovoljenj, ki vključuje tudi
trošarinska skladišča.
(2) Register iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje
podatke:
1.
identifikacijsko številko, ki jo carinski organ izda posameznemu
imetniku trošarinskega dovoljenja oziroma pooblaščenemu prejemniku. Če ima
posamezni imetnik trošarinskega dovoljenja več trošarinskih skladišč, mu
carinski organ izda identifikacijsko številko za vsako posamezno trošarinsko
skladišče;
2.
ime in naslov oziroma firma in sedež imetnika troašinskega dovoljenja
oziroma pooblaščenega prejemnika;
3.
ime in naslov trošarinskega skladišča oziroma trošarinskih skladišč
posameznega imetnika trošarinskega dovoljenja;
4.
vrsto trošarinskih izdelkov, na katere se trošarinsko dovoljenje oziroma
dovoljenje pooblaščenega prejemnika nanaša;
5.
naslov pristojnega carinskega organa;
6.
datum izdaje identifikacijske številke ter datum preklica
identifikacijske številke;
7.
podatke o instrumentu zavarovanja in njegovem izdajatelju.
(3) Carinski organ lahko podatke iz prejšnjega odstavka v
skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, izmenjuje s pristojnimi organi
drugih držav članic.
(4) Oseba, ki sodeluje pri gibanju trošarinskih izdelkov med
državami članicami, lahko zahteva od carinskega organa, da primerja podatke, ki
jih je navedla v zahtevku s podatki v registru in potrdi njihovo točnost.
64.a člen
(druge evidence carinskega organa)
Carinski organ v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja
carinsko službo, poleg registra iz prejšnjega člena vzpostavi in vodi še
naslednje evidence:
-
evidenco trošarinskih zavezancev, ki niso imetniki trošarinskih
dovoljenj in nimajo statusa pooblaščenega prejemnika;
-
evidenco malih proizvajalcev žganja in malih proizvajalcev vina;
-
evidenco davčnih zastopnikov;
-
evidenco nepooblaščenih prejemnikov in
-
evidenco drugih oseb, ki v skladu s 63. členom tega zakona vlagajo
prijave o posameznih poslih s trošarinskimi izdelki.
64.b člen
(prijava prenehanja opravljanja dejavnosti)
Če trošarinski zavezanec preneha opravljati dejavnost,
carinski organ po uredni dolžnosti ali na zahtevo trošarinskega zavezanca izda
odločbo o izbrisu iz evidence oziroma registra. Hkrati carinski organ odloči
tudi o obveznosti plačila zapadlih trošarinskih obveznosti.
XVII. POSEBNE DOLOČBE
65. člen
(uporaba drugih predpisov)
(1) Glede vseh vprašanj postopka in pristojnosti
carinskega organa, ki niso urejena s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja
davčni postopek; glede vseh vprašanj pri uvozu in izvozu trošarinskih izdelkov
pa tudi carinski zakon.
(2) Postopek za prekrške po tem zakonu vodi na prvi
stopnji carinski organ.
(3) V dvomu ali kadarkoli je mogoče izdelke iz
kakršnegakoli razloga uvrstiti v dve ali več tarifnih oznak, o razvrstitvi
odloči carinski organ v skladu s carinskimi predpisi in temeljnimi pravili, ki
veljajo za uvrščanje blaga po carinski tarifi.
66. člen
(pooblastila vladi in ministru, pristojnemu za finance)
(1) Zneski trošarin za posamezne trošarinske izdelke,
določeni s tem zakonom, se enkrat letno usklajujejo z vrednostjo evra. Uporabi
se srednji tečaj Banke Slovenije, ki je veljaven na prvi delovni dan v oktobru.
Nove zneske trošarine, ki se začnejo uporabljati 1. januarja naslednjega
koledarskega leta, vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) V skladu z ekonomsko politiko Slovenije ali če se
spremeni razmerje med tolarjem in EVROM za več kot 5% od uveljavitve oziroma
zadnje spremembe višine trošarine, lahko Vlada Republike Slovenije:
-
zmanjša ali poveča trošarino za mineralna olja in plin do 50% trošarin,
določenih s tem zakonom ali določi trošarino za izdelke s stopnjo 0;
-
poveča trošarino za alkohol in alkoholne pijače do 50% trošarin,
določenih s tem zakonom;
-
spreminja razmerje med specifično in proporcionalno trošarino pri
cigaretah, če se pomembneje spremenijo razmere na trgu cigaret, vendar le v okvirih
trošarine, določene v 51. členu tega zakona in določi minimalno trošarino, ki
ne sme preseči 90% skupne davčne obremenitve najbolje prodajanih cigaret v
Sloveniji.
(3) Zaradi poenostavitve obračuna trošarin pri uvozu v
potniškem prometu lahko minister, pristojen za finance, določi zneske trošarin
za tiste količine trošarinskih izdelkov, ki se še lahko štejejo za uvoz v
nekomercialne namene.
(4) Minister, pristojen za finance, objavlja spremembe
navedb tarifnih oznak po tem zakonu v skladu z veljavno nomenklaturo carinske
tarife.
67. člen
(podrobnejši predpisi)
Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona, zlasti glede
uporabe stopenj; oprostitev; načinu obračunavanja in plačevanja trošarin;
vodenju evidenc ter dostavljanju podatkov; evidentiranju porabe trošarinskih
izdelkov za namene, za katere se ne plačuje trošarina; vsebine računov oziroma
drugih dokumentov, popisu trošarinskih izdelkov; vračilu plačane trošarine,
predpiše minister, pristojen za finance.
XVIII. KAZENSKE DOLOČBE
68. člen
(hujši prekrški)
(1) Z globo od 500.000 do 30,000.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1.
ne zapečati trošarinskih izdelkov, ki se pošiljajo v drugo državo
članico pod režimom odloga plačila trošarine v skladu s tem zakonom (peti
odstavek 7. člena);
2.
ne izda trošarinskega dokumenta za trošarinske izdelke v skladu s tem
zakonom (drugi odstavek 8. člena);
3.
ne potrdi prejema pošiljke in ne vrne trošarinskega dokumenta v
predpisanem roku pošiljatelju (prvi odstavek 9. člena);
4.
ne plača trošarine od predpisanih osnov po stopnjah oziroma zneskih, ki
veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine (osmi odstavek 13.
člena, četrti odstavek 13.a člena v povezavi s 34., 35. in 35.a členom, drugi odstavek 14. člena in četrti odstavek 45. člena);
5.
nezakonito proizvede, nezakonito uvozi, nezakonito vnese iz druge države
članice ali iznese v drugo državo članico, nezakonito prevaža, kupi oziroma
proda nezakonito proizvedene oziroma nezakonito uvožene trošarinske izdelke
oziroma sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu ali prenosu trošarinskih
izdelkov iz ene države članice v drugo ali hrani nezakonito proizvedene,
uvožene ali iz druge države članice vnesene trošarinske izdelke (16., 29.a,
29.b, 62. in 63. člen);
6.
prenese dovoljenje izdano v skladu s tem zakonom na druge osebe (tretji
odstavek 21. člena, tretji odstavek 27. člena, tretji odstavek 29.a člena in
tretji odstavek 29.c člena);
7.
ne izpolnjuje obveznosti, določene v prvem odstavku 22. člena ali ne
odpravi nepavilnosti v določenem roku (drugi odstavek 22. člena);
8.
kot oproščeni uporabnik ne odpravi nepravilnosti v določenem roku (osmi
odstavek 26. člena)
9.
kot oproščeni uporabnik ne vodi evidenc o nakupu, gibanju in porabi
trošarinskih izdelkov po vrsti, količini in vrednosti (29. člen);
10. kot
pooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (četrti odstavek
29.a člena);
11. kot
nepooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (29.b člen);
12. kot
davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (četrti odstavek 29.c
člena);
13. ne
obračuna trošarine oziroma je ne obračuna v davčnem obdobju (drugi odstavek 33.
člena);
14. ne
izkaže trošarine v mesečnem obračunu trošarine, ne predloži obračuna trošarine
carinskemu organu v predpisanem roku (34. in peti odstavek 45. člena);
15. odpremlja
ali omogoči, da se etilni alkohol odpremi iz trošarinskega skladišča ali
vnesejo iz druge države članice ali uvozijo brez plačila trošarine za uporabo v
proizvodnji neprehrambenih izdelkov, ne da bi bili denaturirani v skladu s tem
zakonom (drugi odstavek 44. člena);
16. ne
prijavi drobnoprodajne cene pristojnemu carinskemu organu v predpisanem roku
(enajsti odstavek 51. člena); prodaja tobačne izdelke po drobnoprodajnih
cenah, ki so višje od prijavljenih (dvanajsti odstavek 51. člena); ne označi
tobačnih izdelkov, ki so v prometu v Sloveniji, s tobačno znamko (prvi odstavek
52. člena) ter ne zagotovi, da je tobačna znamka nalepljena na embalažo pod
celofanskim ali drugim papirjem tako, da je ni mogoče odstraniti, ne da bi bila
poškodovana embalaža (tretji odstavek
52. člena);
17. ne
označi plinskega olja ali kerozina s predpisanim sredstvom za označevanje
oziroma skladiščenja ne organizira na predpisan način (56. člen);
18. v
svojem knjigovodstvu ne zagotovi predpisanih podatkov ter ne vodi predpisanih
evidenc (59. člen);
19. carinskemu
organu ne prijavi pričetka, spremembe ali prenehanja svoje dejavnosti oziroma
posameznega posla ali tega ne prijavi pravočasno (62. in 63. člen);
20. zahteva
vračilo trošarine po 30. ali 30.a členu ter sedmem, devetem, enajstem in
dvanajstem odstavku 54. člena, na podlagi neresničnih podatkov;
21. kot
oproščeni uporabnik uveljavlja oprostitev plačila trošarine v nasprotju s 44. in 55. členom tega zakona.
(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 50.000 do 450.0000 tolarjev se za prekršek
kaznuje fizična oseba, če zahteva vračilo trošarine na podlagi neresničnih
podatkov (54. člen) ali če kot trošarinski zavezanec ne vodi predpisanih
evidenc (59. člen) oziroma opusti dolžnost sporočila ali prijave 62. in 45. člen), če nezakonito proizvede, nezakonito uvozi, nezakonito vnese iz druge države članice
ali iznese v drugo državo članico, nezakonito prevaža, kupi oziroma proda
nezakonito proizvedene oziroma nezakonito uvožene trošarinske izdelke oziroma
sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu ali prenosu trošarinskih izdelkov
iz ene države članice v drugo ali hrani nezakonito proizvedene, uvožene ali iz
druge države članice vnešene trošarinske izdelke (16. člen).
69. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 300.000 do 10,000.0000 tolarjev se za
prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:
1.
gibanja trošarinskih izdelkov ne spremlja pravilno izpolnjen trošarinski
dokument (peti odstavek 7. člena in 10. člen);
2.
ne izda trošarinskega dokumenta v predpisanem številu izvodov (tretji
odstavek 8. člena);
3.
ne posreduje nadzornemu organu izvoda trošarinskega dokumenta v predpisanem
roku (četrti odstavek 8. člena);
4.
ne potrdi trošarinskega dokumenta na predpisan način (9. člen);
5.
kot pošiljatelj ali prejemnik trošarinskih izdelkov iz drugih držav
članic ne izpolni predpisanih obveznosti ali jih ne izpolni v predpisanem roku
(8.a člen);
6.
kot pošiljatelj ne obvesti carinskega organa, da ni prejel potrjenega
trošarinskega dokumenta v predpisanem roku (četrti odstavek 9. člena);
7.
ne predloži instrumenta za zavarovanje plačila trošarine v skladu s 23.
členom tega zakona;
8.
postopka denaturacije ne izvrši v trošarinskem skladišču ali če ga ne
izvrši po predpisanem postopku in z uporabo predpisanega denaturanta (tretji
odstavek 44. člena);
9.
ne razvrsti trošarinskih izdelkov na način, kot je določen v 37., 38.,
39., 40., 41., 42., 48., 49., 50. in 53. členu tega zakona;
10. ne
izda računa ali drugega dokumenta v skladu z 58. členom tega zakona;
11. ne
hrani dokumentacije v predpisanem roku (60. člen).
(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 se za prekršek kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
70. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 400.000 do 6,000.0000 tolarjev se za prekršek
kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če kot proizvajalec,
prodajalec ali uvoznik opreme za proizvodnjo etilnega alkohola ne vodi evidence
kupcev opreme za proizvodnjo etilnega alkohola in je na zahtevo ne predloži
carinskemu organu (46. člen).
(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 se za prekršek kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
71. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 400.000 do 12,000.000 tolarjev se za prekršek
kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:
1.
označeno mineralno olje, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje uporabi
za drug namen, kot je določen z oznako oziroma ga toči za pogon motornih vozil
ter plovil ali drugih motorjev oziroma ga toči v standardni rezervoar motornih
vozil, plovila ali drugih motorjev oziroma odstrani iz mineralnega olja
sredstvo za označevanje ali zmanjša njegovo koncentracijo ali mineralnemu olju
dodaja substance, ki onemogočajo ugotavljanje označenosti (57. člen);
2.
ne zagotovi, da se mineralna olja dajejo v promet v skladu s tem zakonom
(57.a člen).
(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 se za prekršek kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če carinski organ kot prekrškovni organ izreče globo za
prekršek v skladu s tem členom, izreče tudi obvezen odvzem označenega
mineralnega olja.
(5) Če pooblaščena uradna oseba organa iz prejšnjega odstavka
osebno zazna prekršek iz tega člena ali ga ugotovi z uporabo ustreznih
tehničnih sredstev ali naprav, zaseže označeno mineralno olje še pred
odločitvijo o prekršku. Zaseg označenega mineralnega olja se opravi tako, da se
vozilo, v katerem je najdeno označeno mineralno olje, v spremstvu pooblaščene
uradne osebe organa iz prejšnjega odstavka napoti do kraja, kjer je mogoče
označeno mineralno olje izčrpati iz rezervoarja, rezervoar očistiti in shraniti
zaseženo mineralno olje do pravnomočnosti odločitve o odvzemu. Za zaseženo
količino mineralnega olja se izda potrdilo.
(6) Stroške črpanja označenega mineralnega olja in čiščenja
rezervoarja nosi voznik vozila, v katerem je bilo odkrito označeno mineralno
olje oziroma lastnik vozila.
72. člen
(prekrški)
(1) Zavezanec za plačilo prometnega davka po zakonu o
prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92, 9/92 – popr., 12/93 – odločba US,
71/93, 16/96, 57/97, 3/98 in 35/98), zakonu o posebnem prometnem davku od
alkoholnih pijač (Uradni list RS, št. 71/93) in po zakonu o posebnem
prometnem davku od cigaret (Uradni list RS, št. 71/93) – posameznik, ki
stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje za
prekršek z globo od 400.000 do 12,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z globo od
1,000.000 do 18,000.000 tolarjev, če:
1.
ne popiše vseh izdelkov na zalogi in ne predloži zapisnika o popisu
davčnemu in carinskemu organu v skladu s 76. členom tega zakona;
2.
ne popiše zalog, ne predloži zapisnika o popisu, ne določi prodajnih cen
trošarinskih izdelkov z vračunano trošarino ter ne plača trošarine v skladu s
77. členom tega zakona.
(2) Z globo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
72.a člen
(zastaranje postopka zaradi prekrška)
Postopek o prekršku po tem zakonu ni dopusten, ko potečejo
tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen, v nobenem primeru pa ni več
mogoč, ko poteče šest let od dneva storitve prekrška.
_________
Zakon o
trošarinah – ZTro (Uradni list RS, št. 84/98)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
73. člen
(odlog obveznosti
izpolnjevanja pogojev za elektronsko izmenjavo podatkov)
Določba 6. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona, se
prične uporabljati 1. januarja 2002.
74. člen
(prijava dejavnosti in
posedovanja kotlov za kuhanje žganja)
Proizvajalci trošarinskih izdelkov po tem zakonu morajo
najkasneje do 31. marca 1999, prijaviti opravljanje navedenih dejavnosti
oziroma posedovanje kotlov za kuhanje žganja, pristojnemu carinskemu organu.
75. člen
(končni obračun davka od
prometa proizvodov in roki za plačilo)
(1) Zavezanci po zakonu o posebnem prometnem davku od alkoholnih
pijač in po zakonu o posebnem prometnem davku od cigaret, sestavijo za obdobje
od 1. 1. 1999 do 30. 6. 1999 končni obračun davka od prometa proizvodov in ga
predložijo davčnemu organu do 20. avgusta 1999.
(2) Davek od prometa proizvodov, za katerega je nastala
obveznost za obračun do 30. junija 1999, se plača v rokih in na način, določen
z zakonom o prometnem davku.
(3) Znesek posebnega prometnega davka, vsebovan v
neplačanih terjatvah na dan 30. junija 1999, in ki ni bil plačan na podlagi dokončnega obračuna za obdobje januar – junij 1999, se plačuje ob poplačilu terjatev,
vendar najkasneje do 31. decembra 1999.
76. člen
(popis alkoholnih pijač in
cigaret)
Zavezanci po zakonu o posebnem prometnem davku od alkoholnih
pijač in po zakonu o posebnem prometnem davku od cigaret morajo na dan 30.
junija 1999 popisati vse proizvode na zalogi po vrstah in količinah in določiti
prodajne cene alkohola in alkoholnih pijač ter tobačnih izdelkov z vračunano
trošarino po tem zakonu. Zapisnik o popisu zalog in prodajne cene proizvodov po
tem zakonu (iz katere mora biti razvidna ločeno prodajna cena zavezanca in
trošarina) predložijo pristojnemu davčnemu in carinskemu organu do 5.
julija 1999.
77. člen
(popis mineralnih olj in
plina)
(1) Zavezanci, ki prodajajo mineralna olja in plin
končnim potrošnikom po zakonu o prometnem davku ter uvozniki in trgovci na
debelo, ki niso imetniki trošarinskega dovoljenja po tem zakonu, morajo
popisati zaloge mineralnih olj in plina na dan 30. junija 1999 in o tem sestaviti zapisnik po vrstah in količinah mineralnih olj in plina po 54. členu tega
zakona, obračunati trošarino na ugotovljene zaloge in jo plačati do 10. avgusta
1999. Zapisnik o zalogah mineralnih olj in plina, ki vključuje tudi ugotovljen
znesek trošarin, predložijo pristojnemu davčnemu in carinskemu organu do 5.
julija 1999.
(2) Zavezanci iz prejšnjega odstavka, ki so imetniki
trošarinskega dovoljenja po tem zakonu, popišejo zaloge proizvodov po vrstah in
količinah mineralnih olj in plina, zapisnik o popisu pa do 5. julija 1999
predložijo pristojnemu carinskemu organu.
78. člen
(prehodno obdobje za
tobačne izdelke, označene s tobačno znamko v skladu z zakonom o prometnem
davku)
Tobačni izdelki, označeni s tobačno znamko v skladu z zakonom
o prometnem davku, so lahko v prometu še 12 mesecev po pričetku uporabe tega
zakona.
79. člen
(prenehanje veljavnosti
predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1.
zakon o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač (Uradni list RS,
št. 71/93);
2.
zakon o posebnem prometnem davku od cigaret (Uradni list RS, št. 71/93);
3.
odredba o načinu obračunavanja in plačevanja posebnega prometnega davka
od alkoholnih pijač (Uradni list RS, št. 8/94);
4.
uredba o določitvi zneska posebnega prometnega davka od piva (Uradni
list RS, št. 50/98).
Uporabljajo pa se še do 30. junija 1999.
80. člen
(začetek veljavnosti
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. julija 1999, razen
sedmega odstavka 21. člena, 74., 76. in 77. člena, ki se uporabljajo od dneva
uveljavitve zakona.«.
_________
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah –
ZTro-A (Uradni list RS, št. 57/99)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah – ZTro-B (Uradni list RS, št. 33/01) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»25. člen
Mali proizvajalci žganja, ki so pristojnemu carinskemu organu
do uveljavitve tega zakona že prijavili lastništvo oziroma uporabo kotlov za
kuhanje žganja, morajo najkasneje do 31. decembra 2001 dopolniti prijavo s
podatkom o prostornini kotlov, ki jih imajo v lasti oziroma v uporabi.
26. člen
16. člen tega zakona se uporablja od vložitve obračuna
trošarine za leto 2001 dalje.
27. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah – ZTro-C (Uradni list RS, št. 99/01) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»4. člen
Trošarinski zavezanci za plačilo trošarine za alkoholne
pijače in alkohol plačujejo trošarino v skladu s tem zakonom za trošarinske
izdelke, ki jih sprostijo v porabo od vključno 1. januarja 2002.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah – ZTro-D (Uradni list RS, št. 126/03) spreminja 73. člen zakona tako, da se glasi:
»73. člen
(odlog obveznosti
izpolnjevanja pogojev za elektronsko izmenjavo podatkov)
Določba 6. točke prvega odstavka 19. člena in pete alinee
četrtega odstavka 29.a člena tega zakona, se prične uporabljati 1. januarja
2005. Imetniki trošarinskih dovoljenj, ki so že pridobili tovrstna dovoljenja
pred 1. januarjem 2005, morajo zagotoviti te pogoje do 1. januarja 2005.«;
ter
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
(prehodni režim za uvožene
trošarinske izdelke)
Če so bili trošarinski izdelki pred datumom pristopa
Republike Slovenije k Evropski uniji uvoženi na ozemlje Slovenije iz Skupnosti
ali iz drugih držav, ki so pristopile Skupnosti 1. maja 2004, in je bil za te trošarinske izdelke začet eden od odložnih carinskih postopkov po carinskem
zakonu (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 13/01, 62/01 in 59/02), se
trenutek nastanka obveznosti za obračun trošarine in način plačila trošarine
določi po predpisih o trošarinah, ki so veljali ob začetku postopka. Trošarina
se obračuna po stopnjah oziroma v zneskih, ki veljajo v trenutku nastanka
obveznosti za obračun trošarine.
54. člen
(izdaja dovoljenj
pooblaščenim prejemnikom in davčnim zastopnikom, veljavnost in izdaja identifikacijskih
številk ter prijave poslov med 1. in 15. majem 2004)
(1) Carinski organ lahko zainteresirani osebi, ki želi od 1.
maja 2004 dalje poslovati kot pooblaščeni prejemnik ali davčni zastopnik v
skladu s tem zakonom in izpolnjuje predpisane pogoje, izda dovoljenje v skladu
z 29.a oziroma 29.c členom zakona še pred 1. majem 2004. Tako izdana dovoljenja
učinkujejo od vključno 1. maja 2004 dalje.
(2) Identifikacijske številke imetnikov trošarinskih
dovoljenj, ki jih je carinski organ izdal pred uveljavitvijo tega zakona,
veljajo še naprej. Identifikacijske številke pooblaščenih prejemnikov carinski
organ izda ob izdaji dovoljenja. Pooblaščenemu prejemniku iz prejšnjega
odstavka carinski organ lahko izda identifikacijsko številko še pred 1. majem
2004, vendar jo sme uporabljati šele od dneva, ko je dovoljenje začelo
učinkovati.
(3) Osebe iz 63. člena zakona, ki morajo v skladu s tem
zakonom carinskemu organu prijaviti posamezne posle, lahko prijavijo posle, ki
jih načrtujejo v obdobju od 1. do vključno 14. maja 2004, že pred 1. majem
2004.
55. člen
(mali proizvajalci žganja)
Osebe, ki na dan začetka uporabe tega zakona posedujejo kotel
za kuhanje žganja in pričakujejo, da bodo v letu 2004 izpolnile pogoje za
obračunavanje trošarine po petnajstem odstavku 45. člena tega zakona, morajo
carinskemu organu predložiti prijavo iz petega odstavka 62. člena zakona do 1.
decembra 2004.
56. člen
(prekrški do 1. januarja
2005)
(1) Do 1. januarja 2005 se za prekrške, določene v 68., 69.,
70., 71. in 72. členu zakona z denarno kaznijo od 400.000 do 12,000.0000
tolarjev kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim
opravljanjem dejavnosti.
(2) Do 1. januarja 2005 se za prekrške, določene v 68., 69.,
70., 71. in 72. členu zakona z denarno kaznijo od 1,000.000 do 18,000.000
tolarjev kaznuje pravna oseba, z denarno kaznijo do 200.000 do 1,000.000
tolarjev pa se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 68.,
69., 70., 71. in 72. člena zakona.
(3) Do 1. januarja 2005 se z denarno kaznijo od 50.000 do
450.000 tolarjev kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz tretjega
odstavka 68. člena zakona oziroma z denarno kaznijo od 100.000 do 450.000
tolarjev, če stori prekršek iz 71. člena zakona.
(4) Določba 72.a člena zakona se začne uporabljati
1. januarja 2005.
57. člen
(začetek veljavnosti in
uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. maja 2004, razen 54. člena
tega zakona, ki se uporablja od uveljavitve.«.