Zakon o pomilostitvi (ZPom)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o pomilostitvi obsega:

-        Zakon o pomilostitvi (Uradni list RS, št. 45/95 z dne 4. 8. 1995),

-        Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o pomilostitvi – ZPom-A (Uradni list RS, št. 86/04 z dne 5. 8. 2004),

-        Zakon o pomilostitvi – uradno prečiščeno besedilo – ZPom-UPB1 (Uradni list RS, št. 23/05 z dne 10. 3. 2005).

ZAKON

O POMILOSTITVI

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1. člen

Pomilostitev za kazniva dejanja, določena v zakonih Republike Slovenije, daje v skladu s tem zakonom predsednik republike.

Predsednik republike daje pomilostitev tudi za kazniva dejanja, določena s kazenskimi zakoni drugih držav, če je storilec državljan Republike Slovenije in če je tako določeno v mednarodnih pogodbah.

Predsednik republike ne more pomilostiti obsojenca, ki prestaja kazen zapora v Republiki Sloveniji po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča.

2. člen

S pomilostitvijo po tem zakonu se po imenu določeni osebi:

1.      odpusti kazenski pregon ali popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečena kazen spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo ali izbriše obsodba;

2.      odpravi ali skrajša trajanje pravnih posledic obsodbe, določenih v zakonih Republike Slovenije.

3. člen

S pomilostitvijo se lahko kazenska sankcija spremeni le v okviru, kot ga določa splošni del Kazenskega zakonika Republike Slovenije.

4. člen

Postopek za pomilostitev se začne na prošnjo ali po uradni dolžnosti.

Postopek za pomilostitev z odpustitvijo kazenskega pregona se začne le po uradni dolžnosti.

5. člen

Postopek za pomilostitev po uradni dolžnosti začne minister, pristojen za pravosodje.

6. člen

Prošnjo za pomilostitev lahko vloži obsojenec, obsojenčev zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik obsojenca v ravni črti, brat, sestra, posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik.

7. člen

Prošnja za pomilostitev se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji.

Če je prošnja za pomilostitev vložena pri kakem drugem organu, jo mora ta brez odlašanja poslati pristojnemu sodišču.

Obsojenec, ki prestaja kazen zapora, pošlje prošnjo za pomilostitev pristojnemu sodišču po upravniku zavoda za prestajanje kazni zapora.

8. člen

Prošnje za pomilostitev ni mogoče vložiti pred pravnomočnostjo sodbe.

Prošnja za pomilostitev se lahko ponovi po preteku šestih mesecev od dneva, ko je bilo odločeno o prejšnji pomilostitvi, oziroma po preteku enega leta, če je bila izrečena kazen zapora nad pet let in mora obsojenec prestati še nad pet let zapora.

9. člen

Predsednik senata oziroma sodnik posameznik zavrže s sklepom prošnjo za pomilostitev:

-        če jo je vložila oseba, ki nima te pravice;

-        če je vložena pred potekom roka iz drugega odstavka prejšnjega člena;

-        če je vložena pred pravnomočnostjo sodbe;

-        če pomilostitev po zakonu ni dopustna.

Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Glede pritožbe se smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o pritožbi zoper sklep.

10. člen

Predsednik senata oziroma sodnik posameznik s sklepom ustavi pomilostitveni postopek, če prosilec umakne prošnjo za pomilostitev ali če obsojenec v času, ko teče pomilostitveni postopek, umre.

11. člen

Sodišče v postopku za pomilostitev zahteva od pristojnih državnih organov, organov lokalnih skupnosti, organizacij in skupnosti podatke o obsojenčevih socialnih in premoženjskih razmerah, o njegovem življenju pred nastopom prestajanja kazni, o obnašanju med prestajanjem kazni in o drugih okoliščinah, pomembnih pri odločanju o pomilostitvi.

Če se prosilec sklicuje na določena dejstva ali okoliščine, ki utegnejo biti pomembne za odločitev o pomilostitvi, jih sodišče preveri.

12. člen

Prošnjo za pomilostitev pošlje sodišče skupaj s svojim obrazloženim mnenjem ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.

Mnenje iz prejšnjega odstavka da sodišče v enaki sestavi, kot je odločalo pri sojenju na prvi stopnji.

13. člen

Mnenje o upravičenosti pomilostitve da tudi pristojni državni tožilec.

14. člen

V postopku za pomilostitev po uradni dolžnosti mnenje sodišča in pristojnega državnega tožilca o upravičenosti pomilostitve ni potrebno.

15. člen

Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko zahteva od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, organizacij in skupnosti podatke, potrebne za odločitev o pomilostitvi.

16. člen

Ministrstvo, pristojno za pravosodje, predloži predsedniku republike poročilo o navedbah prosilca, zbranih podatkih in mnenjih s predlogom ministra o pomilostitvi.

17. člen

Pomilostitveni postopek mora biti hiter.

Zakon o pomilostitvi (Uradni list RS, št. 45/95) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi:

»18. člen

Minister, pristojen za pravosodje, izda najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona navodilo o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom.

Do uveljavitve navodila iz prejšnjega odstavka se uporablja Navodilo o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom (Uradni list SRS, št. 14/78).

19. člen

Prošnja za pomilostitev v zadevah, pravnomočno končanih do 1. 1. 1995, se vloži pri okrajnem oziroma okrožnem sodišču, na katerega je bil po zakonu prenesen arhiv temeljnega sodišča, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji.

V zadevah iz prejšnjega odstavka da sodišče mnenje iz prvega odstavka 12. člena tega zakona v sestavi, v kateri bi odločalo pri sojenju na prvi stopnji po uveljavitvi zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in 70/94).

20. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o pomilostitvi (Uradni list SRS, št. 12/77).

21. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o pomilostitvi – ZPom-A (Uradni list RS, št. 86/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.