Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o državni statistiki
obsega:
-
Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 z dne 4. 8. 1995),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državni statistiki – ZDSta-A
(Uradni list RS, št. 9/01 z dne 9. 2. 2001).
ZAKON
O DRŽAVNI STATISTIKI
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. TEMELJNA NAČELA DRŽAVNE STATISTIKE
1. člen
Državna statistika je strokovno neodvisna
dejavnost izvajanja programa statističnih raziskovanj.
Državna statistika zagotavlja organom in
organizacijam javne uprave, gospodarstvu in javnosti (v nadaljnjem besedilu:
uporabniki) podatke o stanju in gibanjih na ekonomskem, demografskem in
socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov.
Državna statistika zagotavlja izpolnjevanje
mednarodnih obveznosti Republike Slovenije s posredovanjem in izmenjavanjem
statističnih podatkov z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami.
2. člen
Državna statistika se izvaja po načelu
nevtralnosti, objektivnosti, strokovne neodvisnosti,
racionalnosti, statistične zaupnosti in preglednosti. Podatki se pridobivajo in posredujejo na podlagi uporabe znanstvenih
spoznanj in strokovno ustreznih metod.
Institucije, ki izvajajo statistična
raziskovanja, morajo zagotoviti ločeno izvajanje dejavnosti državne statistike.
II. ORGANIZACIJA IN POLOŽAJ IZVAJANJA DEJAVNOSTI DRŽAVNE
STATISTIKE
1. Statistični urad Republike Slovenije
in pooblaščeni izvajalci dejavnosti državne statistike
in njihove funkcije
3. člen
Osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti
državne statistike opravlja Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: Urad) s pomočjo s
programom pooblaščenih izvajalcev programa
statističnih raziskovanj (v
nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci),
poročevalskih enot ter s pridobivanjem statističnih podatkov iz uradnih in
drugih administrativnih zbirk podatkov.
Urad je strokovno samostojna vladna služba
s položajem, kot ga določa zakon o Vladi Republike Slovenije in ta zakon.
4. člen
Poročevalske enote so po tem zakonu nosilci
uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (evidence, registri, baze
podatkov itd.) ter fizične in pravne osebe, ki so s
programom statističnih raziskovanj določeni kot dajalci podatkov.
Uradne zbirke so po tem zakonu zbirke
podatkov, ki so bile vzpostavljene s predpisi oziroma s splošnimi akti nosilcev
javnih pooblastil in se na njihovi podlagi izdajajo potrdila in javne listine.
Administrativne zbirke so po tem zakonu vse
druge zbirke podatkov, ki jih na svojem delovnem področju vodijo in vzdržujejo nosilci
iz prejšnjega odstavka.
Poročevalske enote posredujejo Uradu vse
zahtevane statistične podatke, določene z zakonom oziroma s programom statističnih raziskovanj. (črtan)
5. člen
V programu statističnih raziskovanj so v
skladu s tem zakonom določeni tudi podatki, ki jih poročevalske enote dajejo
Uradu po lastni presoji in prostovoljno.
Pri zbiranju statističnih podatkov, za
katere ni določeno obvezno poročanje, temelji poročanje na pristanku poročevalske
enote. V teh primerih mora biti poročevalska enota seznanjena z osnovnimi
značilnostmi statističnega raziskovanja, z dokončnim rokom statistične
obdelave, kakor tudi s pravico, da lahko odkloni sodelovanje iz kakršnegakoli
razloga in na katerikoli stopnji izvajanja statističnega raziskovanja.
Posameznik, ki je prostovoljno sodeloval v
statističnem raziskovanju, lahko pozneje prekliče svoj pristanek in odkloni
nadaljnje sodelovanje v raziskovanju, vendar samo pred koncem obdelave
statističnih podatkov.
6. člen
Urad zagotavlja uporabnikom pogoje za
pravilno tolmačenje zbranih in obdelanih podatkov, odziva pa se tudi na primere
naključne ali namerne napačne uporabe statističnih podatkov, kar bi lahko
vplivalo na javno mnenje.
7. člen
Strokovne naloge, ki jih v okviru osnovnih
funkcij opravlja Urad, so:
-
razvojne naloge državne statistike;
-
analiziranje statističnih podatkov in tolmačenje rezultatov statističnih
raziskovanj;
-
izpolnjevanje mednarodnih obveznosti državne statistike;
-
ugotavljanje javnih potreb po podatkih v sodelovanju s Statističnim
svetom Republike Slovenije in statističnimi sosveti;
-
določanje metodoloških osnov statističnih raziskovanj ter njihovo
usklajevanje v sodelovanju s Statističnim svetom Republike Slovenije v skladu z
mednarodnimi standardi;
-
zbiranje podatkov in njihovo obdelovanje;
-
nudenje strokovne pomoči poročevalskim enotam,
-
shranjevanje, posredovanje in izkazovanje rezultatov statističnih
raziskovanj;
-
sodelovanje z drugimi organi in organizacijami javne uprave in predhodno
dajanje mnenja tem institucijam, ko uvajajo nova statistična raziskovanja ali
vzpostavljajo evidence, ki so lahko vir podatkov za državno statistiko;
-
dajanje pobud in predlogov za vsebinsko dopolnitev že obstoječih evidenc
in statističnih raziskovanj, ki jih na svojih delovnih področjih opravljajo
drugi organi in organizacije javne uprave;
-
pripravljanje statističnih prognoz in trendov;
-
vzpostavljanje, vodenje in vzdrževanje statističnih zbirk podatkov;
-
nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti poročevalskih enot za statistična
raziskovanja, za katera je s tem zakonom določena obveznost poročanja državni
statistiki;
-
razvijanje metod in tehnik za zaščito podatkov;
-
razvijanje metod in tehnik izkazovanja rezultatov statističnih
raziskovanj;
-
opravljanje posebnih storitev za uporabnike;
-
druge naloge, določene z zakonom.
2. Predstojnik Urada
8. člen
Urad vodi in zastopa generalni direktor
Urada.
Generalnega direktorja Urada imenuje Vlada
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) za dobo petih let, pri čemer sme biti ponovno
imenovan na isto funkcijo.
9. člen
Urad ima namestnika generalnega direktorja, ki nadomešča generalnega direktorja,
če je odsoten ali zadržan, z vsemi pravicami, ki jih na njega prenese generalni
direktor.
Namestnika generalnega direktorja Urada imenuje vlada na predlog generalnega direktorja Urada za dobo petih let.
10. člen
Generalnemu direktorju Urada preneha
funkcija z odstopom ali razrešitvijo.
Generalni direktor Urada ima pravico
odstopiti, o svojem odstopu pa mora obvestiti predsednika vlade. Generalni
direktor Urada ima pravico svoj odstop obrazložiti v vladi.
Generalni direktor Urada je lahko predčasno
razrešen, če vlada ugotovi, da je zaradi neustreznih organizacijskih rešitev
prišlo do večjih motenj pri delu Urada.
11. člen
Nihče ne more generalnemu direktorju Urada dajati obvezujočih napotkov, ki bi se nanašali na
strokovno – metodološka vprašanja dela državne statistike, zlasti na:
-
vsebino metodoloških osnov in metodologij statističnih raziskovanj;
-
obseg in vrsto podatkov, ki se zbirajo, obdelujejo in izkazujejo na
podlagi programa statističnih raziskovanj;
-
prednostno izkazovanje rezultatov opravljenih statističnih raziskovanj.
3. Statistični svet Republike Slovenije
12. člen
S tem zakonom se ustanovi Statistični Svet
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Svet) kot strokovno metodološko – posvetovalno
telo za strateška in razvojna vprašanja državne statistike.
13. člen
Naloge, ki jih opravlja Svet, so:
-
razpravljanje o izhodiščih in usmeritvah programa statističnih
raziskovanj ter razpravljanje o poročilu o izvršitvi tega programa;
-
razpravljanje o vsebini programa statističnih raziskovanj, pri čemer
daje pobude glede sprememb ali dopolnitev programa;
-
obravnavanje predlogov zakonov in drugih predpisov s področja državne
statistike;
-
predlaganje metodoloških osnov statističnih raziskovanj nacionalnega
pomena;
-
predlaganje racionalizacije in modernizacije državne statistike;
-
dajanje pobud in predlogov za mednarodno statistično sodelovanje;
-
predlaganje klasifikacij, ki se uporabljajo kot nacionalni standardi.
14. člen
Člani Sveta so: trije predstavniki
državnega zbora, predstavnik državnega sveta, dva predstavnika vlade, predstavnik
Banke Slovenije, po en predstavnik delodajalcev in delojemalcev, predstavnik
sodne veje oblasti, dva priznana strokovnjaka s
področja statistične stroke ter
dva predstavnika urada.
Institucije iz prejšnjega odstavka
imenujejo člane Sveta. Po enega člana – predstavnika delojemalcev in delodajalcev
imenuje Ekonomsko-socialni svet Vlade Republike Slovenije, dva priznana
strokovnjaka s področja statistične stroke pa imenuje Statistično društvo
Slovenije kot strokovno interesna organizacija civilne družbe.
Člani sveta izvolijo izmed sebe predsednika
sveta. Predstojnik urada ne more biti predsednik sveta.
Mandat članov Sveta traja štiri leta.
15. člen
Pri Uradu se oblikujejo statistični sosveti
za posamezna področja državne statistike. Statistični sosveti se oblikujejo za
širša zaokrožena področja, ki jih določa program statističnih raziskovanj.
Člane statističnih sosvetov imenujejo
predstojniki institucij na zaprosilo urada. Za opravljanje posameznih nalog s
svojega delovnega področja lahko svet in statistični sosveti določijo posebne
delovne skupine.
16. člen
Svet deluje po poslovniku, ki ga sprejme na
svoji prvi seji.
S poslovnikom iz prejšnjega odstavka se
lahko uredi tudi razmerje Sveta do statističnih sosvetov.
Urad zagotavlja administrativno-tehnično
pomoč za delovanje Sveta in statističnih sosvetov.
4. Prihodki, odhodki in sredstva Urada
17. člen
Urad opravlja vse z zakonom in programom
statističnih raziskovanj določene statistične in evidenčne strokovne posle za
vlado in vse druge uporabnike statističnih podatkov.
18. člen
Izvajanje dejavnosti oziroma funkcij Urada
se financira iz državnega proračuna v skladu s sprejetim letnim finančnim
načrtom.
Urad je kot strokovno samostojna vladna
služba neposredno udeležen v postopku priprave in usklajevanja državnega
proračuna.
19. člen
Urad in izvajalci programa statističnih
raziskovanj posredujejo in objavljajo statistične podatke, določene v programu
statističnih raziskovanj.
Urad določi neprofitno ceno posredovanja
statističnih podatkov. K tej tarifi daje soglasje vlada.
20. člen
Če uporabnik statističnih podatkov zahteva
dodatne postopke ali obdelave statističnih podatkov ali njihovo drugačno
obliko, kot je to določeno v programu statističnih raziskovanj, mu Urad oziroma
drug izvajalec programa statističnih raziskovanj lahko posreduje statistične
podatke na zahtevan način oziroma v zahtevani obliki.
Stroške, ki nastanejo zaradi dodatnih
postopkov ali obdelav, nosi uporabnik statističnih podatkov.
5. Pravni akti
21. člen
Za izvajanje strokovnih in drugih nalog s
področja državne statistike lahko generalni direktor Urada izdaja strokovna navodila.
S strokovnim navodilom se določi način
ravnanja za izvršitev predpisanih obveznosti poročevalskih enot, opredeljenih z
zakonom oziroma s programom statističnih raziskovanj.
22. člen
Pri odločanju o upravnih in drugih
posamičnih zadevah notranje organizacije dela iz svoje pristojnosti izdaja generalni direktor
Urada odločbe in sklepe.
III. PROGRAM STATISTIČNIH RAZISKOVANJ
22.a člen
Program statističnih raziskovanj je akt
statističnih zahtev za nacionalne in mednarodne potrebe.
23. člen
Statistično raziskovanje obsega po tem
zakonu zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, analiziranje in izkazovanje
podatkov o pomembnih množičnih pojavih z ekonomskega, demografskega in
socialnega področja ter problematike varstva okolja in naravnih virov.
Program statističnih raziskovanj izvajajo
urad in pooblaščeni izvajalci.
V programu statističnih raziskovanj se za
vsako posamezno statistično raziskovanje določijo: zaporedna številka, ime
oziroma oznaka raziskovanja, vsebina raziskovanja, namen izvedbe raziskovanja,
perodika njegovega izvajanja, obdobje, v katerem se raziskovanje izvaja, poročevalske
enote (kdo mora dati podatke in kdaj) ter datum, do katerega morajo biti
rezultati statističnega raziskovanja dostopni oziroma objavljeni. (črtan)
23.a člen
Programi statističnih raziskovanj so
srednjeročni in letni.
23.b člen
Srednjeročni program statističnih
raziskovanj sprejme vlada za petletno obdobje in se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Predlog srednjeročnega programa
statističnih raziskovanj pripravi urad v sodelovanju s pooblaščenimi izvajalci.
S srednjeročnim programom statističnih
raziskovanj se določi ustrezno statistično pokrivanje nacionalnih in
mednarodnih politik ter prioritete, pristopi, glavna področja in cilji
dejavnosti državne statistike.
23.c člen
Letni program statističnih raziskovanj
določi predstojnik urada v soglasju s pooblaščenimi izvajalci in se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Če urad in pooblaščeni izvajalci ne
dosežejo soglasja, mora predstojnik urada o spornem vprašanju obvestiti vlado
in zahtevati, da odloči o spornem vprašanju. Če ni doseženo soglasje z Banko
Slovenije, vlada o tem obvesti Državni zbor.
24. člen
(črtan)
25. člen
O izvršitvi letnega programa statističnih
raziskovanj urad v sodelovanju s pooblaščenimi izvajalci izdela poročilo in ga
predloži svetu do 30. aprila v tekočem letu za preteklo leto.
V tretjem letu izvajanja srednjeročnega
programa statističnih raziskovanj urad izdela vmesno poročilo o njegovem
izvrševanju in ga predloži svetu. Ob koncu obdobja, ki ga pokriva srednjeročni
program statističnih raziskovanj, urad v sodelovanju s pooblaščenimi izvajalci
pripravi končno poročilo in ga v enem letu predloži vladi.
26. člen
Obsežnejša občasna statistična raziskovanja
v državi, ki se ne izvajajo v okviru programa statističnih raziskovanj (popisi,
ankete ipd.), urejajo posebni zakoni.
IV. METODOLOŠKE OSNOVE STATISTIČNIH RAZISKOVANJ
27. člen
Urad v sodelovanju s Svetom določa
metodološke osnove za izvajanje statističnih raziskovanj, določenih s programom statističnih raziskovanj.
Metodološke osnove iz prejšnjega odstavka
so:
-
izbira statističnih enot;
-
obvezna vsebina statističnega raziskovanja;
-
definicije, nomenklature oziroma klasifikacije, na podlagi katerih se
izvaja statistično raziskovanje;
-
struktura in stopnja agregiranosti izkazovanja podatka, ki je rezultat
statističnega raziskovanja;
-
obveznost ali neobveznost poročanja.
28. člen
Upravni in drugi državni organi, izvajalci
javnih služb in nosilci javnih pooblastil ter pooblaščeni izvajalci, ki na
svojem delovnem področju zbirajo statistične podatke, in ki niso zajeti v
programu statističnih raziskovanj, določajo metodološke osnove za svoja
statistična raziskovanja po predhodnem mnenju Urada.
Subjekti iz prejšnjega odstavka morajo pred
določitvijo novih ali ob dopolnjevanju obstoječih uradnih oziroma administrativnih
zbirk podatkov (evidence, registri, baze podatkov, itd.), ki jih vodijo na
svojih delovnih področjih, o tem obvestiti Urad in zahtevati, da poda svoje
mnenje, če zakon ne določa drugače.
29. člen
Urad da mnenje iz prejšnjega člena v roku
30 dni od dneva prejema obvestila.
Če Urad ne da mnenja v roku iz prejšnjega
odstavka, se šteje, da je metodološka osnova statističnih raziskovanj določena
in ustrezna.
30. člen
Metodološke osnove za izvedbo posameznih
statističnih raziskovanj nacionalnega pomena se objavijo v Uradnem listu
Republike Slovenije.
31. člen
Klasifikacije, ki se uporabljajo kot
nacionalni standardi, ureja vlada s svojimi predpisi.
V. REGISTRI
32. člen
Za racionalno izvajanje dejavnosti državne
statistike urad in pooblaščeni izvajalci uporabljajo individualne podatke z
identifikacijo, iz različnih uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov
javnega in zasebnega sektorja (evidence, registri, baze podatkov ipd.), ki se
vodijo na podlagi zakona ali pisne privolitve posameznika. Registrski organi so
dolžni uradu in pooblaščenim izvajalcem v skladu z zakonom brezplačno
posredovati vse zahtevane podatke.
Pogoje zbiranja, uporabe in združevanja
osebnih podatkov iz različnih zbirk osebnih podatkov določa zakon, ki ureja
varstvo osebnih podatkov oziroma varstvo informacijske zasebnosti posameznika.
33. člen
S povezovanjem podatkov iz uradnih in
drugih administrativnih zbirk podatkov s podatki, zbranimi s programom statističnih raziskovanj, Urad oblikuje, vodi in vzdržuje
svoje statistične registre.
Podatkov iz statističnih registrov iz
prejšnjega odstavka Urad ne sme posredovati uporabnikom v obliki in na način,
ki omogoča identifikacijo poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo,
uporablja pa jih izključno za statistični namen.
Statistični namen po tem zakonu je
zagotavljanje in izkazovanje agregatnih podatkov o množičnih pojavih.
VI. ZBIRANJE PODATKOV
34. člen
Zaradi izvajanja programa statističnih
raziskovanj ima Urad pravico zbirati podatke iz vseh obstoječih virov.
Poročevalske enote iz prvega odstavka 4.
člena tega zakona morajo pri vodenju in vzdrževanju zbirk podatkov uporabljati
veljavne standarde.
Pri zbiranju podatkov morajo Urad in
pooblaščeni izvajalci poskrbeti, da so poročevalske enote seznanjene:
-
z namenom, obsegom in načinom zbiranja podatkov;
-
z obveznostjo ali neobveznostjo poročanja;
-
s pravicami in obveznostmi oseb, ki zbirajo podatke;
-
s pomenom in vsebino registrskih in drugih identifikacijskih oznak;
-
da je zagotovljena zaupnost zbranih statističnih podatkov, ki se
uporabljajo samo za statistične namene;
-
z možnostjo pridobitve dodatnih podatkov o namenu in vsebini
statističnega raziskovanja v katerem poročevalska enota sodeluje, pri Uradu
oziroma pooblaščenem izvajalcu statističnega raziskovanja.
Urad lahko zbira podatke o poročevalskih
enotah tudi z uporabo metode daljinskega zaznavanja in drugih sredstev ter
metod za zbiranje statističnih podatkov na veliko razdaljo.
V primeru uporabe metod iz prejšnjega
odstavka, ko poročevalska enota ni obveščena o takšnem načinu zbiranja
podatkov, lahko Urad povezuje tako zbrane podatke z identifikacijskimi podatki
o poročevalski enoti.
Podatkov, pridobljenih na način iz prvega
in drugega odstavka tega člena, Urad ne sme posredovati drugim uporabnikom
podatkov v obliki oziroma na način, ki omogoča identifikacijo poročevalske
enote, na katero se zbrani podatki nanašajo. Urad sme uporabljati tako
pridobljene podatke samo za izdelavo vzorcev in za statistične analize, katerih
rezultati ne omogočajo identifikacije poročevalske enote, na katero se podatki
nanašajo.
35. člen
Poročevalske enote, ki morajo v skladu z
zakonom in programom statističnih
raziskovanj obvezno poročati, morajo Uradu in pooblaščenim izvajalcem
posredovati popolne in pravilne podatke brezplačno, pravočasno in na predpisani
način.
Dolžnost poročevalskih enot iz prejšnjega
odstavka traja toliko časa, dokler opravljajo opazovano dejavnost oziroma do
ukinitve obveznosti poročanja.
36. člen
Če posredovani podatki niso pravilni
oziroma popolni, jih morajo poročevalske enote popraviti in dopolniti v skladu
z navodili Urada oziroma pooblaščenega izvajalca.
37. člen
Na statističnih instrumentih za zbiranje
podatkov mora biti navedeno naslednje:
-
ime organa oziroma organizacije, ki v skladu s programom statističnih
raziskovanj zbira podatke,
-
pravna podlaga za izvajanje statističnega raziskovanja,
-
ali je poročanje obvezno ali neobvezno,
-
ime in vsebina statističnega raziskovanja.
Statistični instrumenti so po tem zakonu
obrazci, vprašalniki, anketni listi, računalniške diskete, magnetni trakovi in
drugi mediji za prenos zapisov.
VII. OBDELAVA IN SHRANJEVANJE PODATKOV
38. člen
Urad in izvajalci obdelujejo zbrane podatke
v rokih, ki so določeni s programom statističnih
raziskovanj, v skladu z znanstvenimi spoznanji o virih, metodah in postopkih
ter s sodobnimi sredstvi za avtomatsko obdelavo podatkov.
39. člen
Podatke, zbrane s
programom statističnih raziskovanj, hranijo Urad in pooblaščeni izvajalci v
skladu s standardi in na sodoben način, ki omogoča njihovo posredovanje in
izkazovanje v predvideni obliki.
Podatke, zbrane s
programom statističnih raziskovanj, Urad in pooblaščeni izvajalci shranjujejo
in uporabljajo v obliki, v kateri je mogoče identificirati poročevalsko enoto,
na katero se podatki nanašajo, največ 50 let po dokončani obdelavi podatkov, če
ni z zakonom drugače določeno. Urad in pooblaščeni izvajalci lahko shranijo
podatke po poteku opredeljenega roka v obliki, ki ne omogoča identifikacije
poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo, če zakon ne določa drugače.
Osebne podatke lahko Urad shranjuje največ
50 let od dokončanja obdelave posameznega statističnega raziskovanja.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se
podatki lahko arhivirajo, o njihovi poznejši uporabi pa odloča državni zbor.
Predstojnik Urada oziroma predstojnik
pooblaščenega izvajalca podrobneje določi tehnične in organizacijske postopke
shranjevanja zbranih podatkov.
Urad mora zbrane statistične podatke
shranjevati ločeno od identifikacijskih osebnih podatkov o posamezniku, na
katerega se podatki nanašajo. Identifikacijske osebne podatke mora Urad uničiti
takoj, ko jih več ne potrebuje za statistične namene, najpozneje pa v roku,
določenem v drugem odstavku tega člena, če zakon ne določa drugače.
VIII. ZAŠČITA TER UPORABA IN POSREDOVANJE PODATKOV
1. Zaščita podatkov
40. člen
Zbirke osebnih podatkov, s katerimi
upravlja Urad oziroma posamezni pooblaščeni izvajalec programa statističnih
raziskovanj, lahko vsebujejo tiste osebne podatke, ki so določeni v programu
statističnih raziskovanj, kolikor zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, uporaba
in posredovanje osebnih podatkov ni določeno z zakonom.
Razporeditev osebnih podatkov iz prejšnjega
odstavka v posamezne zbirke in njihovi nazivi se določijo z metodologijo
vodenja posamezne zbirke, če zakon ne določa drugače.
41. člen
Varstvo podatkov, zbranih s programom statističnih raziskovanj, ki se nanašajo na osebna,
družinska in premoženjska razmerja fizičnih oseb, določa zakon, ki ureja
varstvo osebnih podatkov oziroma varstvo informacijske zasebnosti posameznika.
Za namene anketiranja sme Urad posredovati
registriranim znanstvenoraziskovalnim organizacijam in registriranim
raziskovalcem posameznikom samo naslednje osebne podatke: ime in priimek
posameznika, njegovo prebivališče, leto rojstva, spol in poklic.
42. člen
Zavarovanje podatkov, zbranih s programom statističnih raziskovanj, obsega ukrepe tehnične in
organizacijske narave ter druge ustrezne logično-tehnične postopke, s katerimi
se varujejo prostori in računalniška oprema, zagotavlja varnost posredovanja in
prenosa podatkov, onemogoča dostop nepooblaščenim osebam do naprav, na katerih
se obdelujejo podatki, ter omogoča naknadno ugotavljanje, na kakšen način in
kdaj so bili podatki obdelovani, kdo je to storil in za kakšen namen.
Postopke in ukrepe iz prejšnjega odstavka
določi predstojnik urada v skladu z zakonom.
43. člen
Osebe, zaposlene v Uradu oziroma pri
pooblaščenem izvajalcu, in osebe, ki občasno, na podlagi sklenjene pogodbe,
opravljajo določene posle za Urad ali za pooblaščenega izvajalca, so dolžne kot
uradno tajnost varovati vsebino osebnih in individualnih podatkov in podatkov o
poročevalskih enotah, za katere zvedo pri svojem delu.
Dolžnost varovanja uradne tajnosti iz
prejšnjega odstavka traja tudi po prenehanju delovnega razmerja v Uradu oziroma
pri pooblaščenem izvajalcu oziroma po prenehanju opravljanja določenih poslov
za Urad oziroma za pooblaščenega izvajalca.
Če je za izvajanje statističnih raziskovanj
potrebno neposredno zbiranje podatkov od fizičnih in pravnih oseb, imajo
anketarji glede obveznosti varstva podatkov smiselno enak položaj kot delavci
urada.
44. člen
Urad lahko medsebojno povezuje vse podatke
iz zbirk osebnih podatkov, določenih s programom statističnih
raziskovanj.
45. člen
Posameznik, na katerega se nanašajo
podatki, ima do Urada pravice iz zakona o varstvu osebnih podatkov samo, kadar
je te podatke Urad od njega dobil neposredno, ker ima posameznik vse pravice iz
navedenega zakona neposredno pri posameznem upravljalcu zbirke osebnih
podatkov, od katerega je Urad dobil zadevne podatke.
Kadar se pri izvajanju statističnega
raziskovanja zbirajo osebni podatki posredno, posameznika, na katerega se
nanašajo, o takšnem načinu zbiranja ni potrebno seznaniti.
2. Uporaba in posredovanje podatkov
46. člen
Podatki, zbrani s
programom statističnih raziskovanj se smejo uporabljati izključno za
statistične namene, če zakon ne določa drugače.
47. člen
Urad oziroma pooblaščeni izvajalec na
podlagi pisne vloge uporabnika posreduje individualne podatke, vendar v obliki
in na način, ki ne omogoča identifikacije poročevalske enote, na katero se
podatki nanašajo.
Urad na podlagi pisne vloge posreduje
individualne neosebne podatke oziroma podatke, ki omogočajo identifikacijo
poročevalske enote, zbrane z izvajanjem programa statističnih raziskovanj,
poročevalskim enotam, na katere se podatki nanašajo, ali ko so jih te
posredovale.
48. člen
Upravni in drugi državni organi, organi
lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil
statističnih podatkov ne smejo uporabljati za določanje pravic in obveznosti
poročevalskim enotam, na katere se podatki nanašajo.
49. člen
Urad oziroma pooblaščeni izvajalci
uporabnikom posredujejo podatke na način in v obliki, kot je določeno v
programu statističnih raziskovanj.
Urad in pooblaščeni izvajalci lahko
uporabnikom na njihovo zahtevo podatke posredujejo tudi na drug način oziroma v
drugačni obliki, kot je določeno v programu statističnih raziskovanj. Stroške
takšnega posredovanja podatkov krijejo uporabniki.
50. člen
Statistični podatki smejo biti objavljeni
samo v agregatni obliki in na enak način dostopni vsem uporabnikom, opredeljenim
v drugem odstavku 1. člena tega zakona.
Izjemoma smejo biti podatki objavljeni tudi
posamično, če:
-
poročevalska enota pisno privoli v takšen način objave podatkov,
-
so zbrani iz javnih (splošno dostopnih) zbirk podatkov (evidenc,
registrov, baz podatkov ipd.),
-
so podatki objavljeni v obliki in na način, ki ne omogoča identifikacije
poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo.
51. člen
Urad in pooblaščeni izvajalci odgovarjajo
za formalno pravilnost podatkov in njihovo pravočasno objavo.
Statistični podatki, ki so rezultat
izvajanja programa statističnih raziskovanj in jih objavlja Urad, so uradni.
Uradni so tudi podatki, ki jih na svojih
delovnih področjih objavljajo pooblaščeni izvajalci.
Če se objavljeni rezultati statističnih
raziskovanj iz programa statističnih raziskovanj medsebojno ne ujemajo, veljajo
kot uradni tisti rezultati, ki jih je objavil Urad.
Uporabniki statističnih podatkov morajo pri
njihovi uporabi navesti vir podatkov.
IX. MEDNARODNO STATISTIČNO SODELOVANJE
52. člen
Pri izpolnjevanju mednarodnih obveznosti
Urad v sodelovanju s pooblaščenimi izvajalci na statističnem področju strokovno
sodeluje ter posreduje in izmenjuje podatke z drugimi državami in mednarodnimi
organizacijami.
Pri izpolnjevanju obveznosti iz prejšnjega
odstavka Urad sodeluje z ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve, in z
upravnimi ter drugimi državnimi organi.
53. člen
Urad se lahko zaradi izvrševanja svojih
nalog ali kot predstavnik Republike Slovenije včlani v tuje in domače
organizacije in z njimi sodeluje.
Za udeležbo Urada v tujih organizacijah ali
za zagotovitev sredstev za člansko vlogo mora Urad predhodno dobiti soglasje
vlade.
X. KAZENSKE DOLOČBE
54. člen
Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek poročevalska enota, za katero
je določena obveznost poročanja državni statistiki, če:
1.
Uradu oziroma pooblaščenim izvajalcem ne posreduje popolnih in pravilnih
zahtevanih podatkov pravočasno in na predpisani način (35. člen),
2.
posredovanih podatkov ne popravi v skladu z navodili (36. člen).
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba
poročevalske enote, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
55. člen
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravnega in
drugega državnega organa, izvajalca javnih služb oziroma nosilca javnih
pooblastil ter pooblaščenega izvajalca, ki na svojem delovnem področju zbirajo
podatke, določene s programom statističnih
raziskovanj, če pred vzpostavitvijo novih ali pri dopolnjevanju obstoječih
uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (evidence, registri, baze
podatkov, ipd.) ne zahteva mnenja Urada (drugi odstavek 28. člena).
56. člen
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba registrskega
organa, ki vodi in vzdržuje uradno oziroma drugo administrativno zbirko podatkov
(evidenco, bazo podatkov ipd.), če na zahtevo Urada, ki je v skladu z zakonom,
ne posreduje vseh zahtevanih podatkov (prvi odstavek 32. člena).
Zakon o državni
statistiki (Uradni list RS, št. 45/95)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
Poročevalske enote, določene s tem zakonom,
so dolžne dati vse zahtevane osebne podatke v nacionalnem programu opredeljenim
upravljalcem zbirk osebnih podatkov.
Na podlagi tega zakona zbirajo podatke in
jih posredujejo Uradu tudi tisti upravljalci zbirk osebnih podatkov iz prejšnjega
odstavka, ki ne izpolnjujejo pogoja iz 41. člena zakona o varstvu osebnih
podatkov (Uradni list RS, št. 8/90, 38/90 – popravek, št. 19/91).
Določba prejšnjega odstavka se nanaša na že
vzpostavljene zbirke osebnih podatkov, določene z nacionalnim programom
statističnih raziskovanj.
Upravljalci zbirk podatkov iz drugega
odstavka tega člena lahko do zakonske ureditve uporabljajo zbrane osebne
podatke s svojega področja, vendar samo za opravljanje svojih, z zakonom
določenih nalog.
58. člen
Ob prvem imenovanju članov Sveta iz 14.
člena ter članov sosvetov iz 15. člena tega zakona se polovica članov imenuje
za dve leti. Člani Sveta morajo biti imenovani najpozneje v roku treh mesecev
po uveljavitvi tega zakona, člani statističnih sosvetov pa v roku šestih
mesecev po uveljavitvi tega zakona. Organizacije, ki so po tem zakonu
upravičene predlagati člane Sveta, morajo to storiti najpozneje v roku enega
mesece po uveljavitvi tega zakona.
Direktor Urada mora biti imenovan
najpozneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona, njegov namestnik pa
najpozneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
59. člen
Najpozneje v roku treh let od uveljavitve
tega zakona se vodenje in vzdrževanje Centralnega registra prebivalstva
Republike Slovenije prenese na Ministrstvo za notranje zadeve.
Po poteku roka iz prejšnjega odstavka ima
Urad status pooblaščenega uporabnika podatkov iz, v prvem odstavku navedenega,
registra.
Najkasneje v roku šestih mesecev od
uveljavitve tega zakona pripravi Urad v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim
za notranje zadeve, operativni načrt prenosa registra iz prvega odstavka tega
člena. Poročilo o opravljenih aktivnostih se predloži vladi in državnemu zboru.
60. člen
S tem zakonom določeni izvršilni predpisi
morajo biti izdani v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
61. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha
uporabljati zakon o statističnih raziskovanjih, ki imajo pomen za vso državo
(Uradni list SFRJ, št. 13/73, 9/76, 63/86, 44/89, 72/90), izvršilni predpisi,
izdani na njegovi podlagi, pa se uporabljajo do izdaje novih izvršilnih
predpisov, vendar ne dlje kot do poteka roka iz prejšnjega člena.
Z dnem uveljavite tega zakona preneha
veljati zakon o statističnih raziskovanjih, pomembnih za republiko (Uradni list
SRS, št. 11/88), izvršilni predpisi, izdani na njegovi podlagi pa se
uporabljajo do izdaje novih izvršilnih predpisov, vendar ne dlje kot do poteka
roka iz prejšnjega člena.
62. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o državni statistiki – ZDSta-A (Uradni list
RS, št. 9/01)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Direktor, ki ob uveljavitvi tega zakona
vodi in zastopa urad, nadaljuje delo kot generalni direktor do izteka mandata,
za katerega je bil imenovan.
25. člen
Sestava sveta se uskladi z določbami tega
zakona najkasneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
26. člen
Generalni direktor urada v roku treh
mesecev po uveljavitvi tega zakona določi način zavarovanja statističnih
podatkov.
27. člen
Ne glede na določbe 23.b člena zakona
sprejme vlada prvi program statističnih raziskovanj po uveljavitvi tega zakona
za obdobje od leta 2001 do 2002.
28. člen
Nacionalni program statističnih raziskovanj
(Uradni list RS, št. 70/97) velja do uveljavitve programa statističnih
raziskovanj iz 23.b člena zakona.
29. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.